LETO II. = ŠTEV. 7 MALI SRPAN 1922. JADRANKA Glasilo zavednega ženstva, izhaja v Trstu 1. vsakega meseca. Posamezen izvod 80 st. Letna naročnina iznaša 10 L, za Jugoslavijo 100 K. Uredništvo in oprava je v Trstu. Via Mola 492,1. Urejuje jo Marica itepaoiifeva (Gregorif). VSPORED: 1 Naša narodna noša. M. 2. Tam na žitnem polju. — Sav. Kvedrova. 3. Veronika Deseniška^ — M. Gregoričeva. 4. Izprehod po Skandinaviji. — M. StepaBČiceva. 5. Temne noči. — Fr. Ksaverija 6. Učitelj iz Sv. Križa. — Prevod. 7. Potrjene». — Sokolica. 8. O važnosti hrane. — Iv. Smreka rjeva. 9. Kresnice. — M. Skr. 10. Drobtine. ZLATARNA ALOJZIJA POVH-A V TRSTU - ISJA TRGU GARIBALDI (BARRIERA), 2- PRODAJA NAJLEPŠE IN NAJCENEJŠE BIRMANSKE OKRASKE! BOTERCE IN BOTRI POZOR! Zobotehnični Ambulatorij ulica Sette Fontane št. 6, I. - TRST - ulica Sette Fontane št. 6, I. Odprt vsak dan od 9-13 in od 15-19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 1C% popustka, kakor tudi plačilo na obroke. ———— DELO ZAJAMČENO — LUIGI (Vek.) PLESNIČAR - TRST ULICA GIULIA, 29 Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga, olja, mila in vsakovrstnih• likerjev v steklenicah. — Trgovina je popolnoma na novo opremljena in preskrbljena z vedno svežim ter prvovrstnim blagom. - Točna postrežba in v Trstu franko na dom. Se priporočam slov. občinstvu v mestu in na deželi. —Na debelo v ULICI GAETANO DONIZETTI, 5-------- Dr. ANTON GRUSOVIN = = GORICA = Piazza Vifloria 20 ordinira za kožne in venerične bolezni "od 9-11, 3-5 Ob nedeljah in praznikih le od 9-U ure. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA v TRSTU registrovana zadr. z neomejenim jamstvom Ulica Pier Luigi da Palestrina št. 4, 8. Obrestuje navadne hranilne vloge po = vloge, vezane na trimesečno odpoved /" pooVi1'» ako z iašajo 20-:0.000 L. po G°/o ako znašajo -iO.OOO L. po 61,'a Ponujal mi je zlato in čast, da te le osta-vim... Naposled pa mi je zagrozil, da se ti ne povrneš več iz Steničnjakovega gradu. I Friderik: Zelo ugodno zame torej, da se nisva srečala. No, ne s k rbi nadalje, saj sem zopet pri tebi, duša moja! (jo prisrčno objame in poljubi) In kje je najino dete'? | Veronika: Zlatka najbrže spančka svoj miren sen? Poglejva! (se ozre proti zibki in gre do nje) ; Friderik (stopi do zibelke): Preljubeznjiva Zlatka moja! (se nagne in poljubi otroka) t Jurij (ustopi in se pokloni): Nek menih bi rad govoril z milostljivim gospodarjem. » m Friderik: Ali si ga vprašal po imenu? M Jurij: Da! Toda redovnik me je zavrnil naj ne bom radoveden. ^ Friderik: Čudno! No, pa naj ustopi. i Jurij (odide). Veronika (preplašena): Kdo utegne biti? Friderik: Premaguj nepotreben strah. Menili je, ki bržkone prosi podpore za svoj samostan. ■i. PRIZOR. Prejšnji„ menih (Erazem) I Mnnih (se pokloni ob vratih): Hvaljen bodi Odrešenik ! j. I eronika (s poklonom): Na večne čase! m Friderik: Rad bi poznal vašo željo, pater! f Menih: Smo li na varnem? (pogleda okoli) i Friderik: Moj grad vendar ni nikaka koča. \Menih : Toda posli... % Friderik: Sem brez skrbi; imajo pasje svojstvo. I Veronika (prestraš.): Oh! t Menih: Brez strahu, svetla knegmja! (Frid.) No, no, •prijatelj! Se-li zatajuješ ali me res ne poznaš? (potngne kuto z glare.) [ Friderik (začudeno): Ti, Erazem ? Veronika (iznena\ena): Graščak AVurmberški ? fMenih: Prav jaz! ; Friderik (smejoče): Kedaj si se odločil pristopiti v red samotareev, ti, s svojimi posvetnimi nazori ? Ha, ha ! (ga objame) \Menih: Za vaju dveh, predraga, bi ne storil le tega! Veronika (nagnivša se zvedavo k njemu): Kaj se je pripetilo, vitez? Friderik (mu ponudi stol): Sedi vendar! Menih, (se.de): Pa ne dolgo. Ko se zmrači odrinem nepoznan iz Samobora. P I 'eronika (sede): Čemu? Radi naju? .Menih: Prihajam iz Celja.... • Friderik (mu seže r besedo): V tej opravi vendar nisi več tajnik mojega očeta ? Menih (smejaje): Pa niti nikak redovnik nisem. Le slušajte me kajti čas mi je odmerjen. Knez Herman in kraljica, Barbara nekaj spletkarita nad vama... Veronika (obupno): Moje slutnje, moje slutnje! Menih: In zato sta me poslala s pismenim poročilom v Budim. Svoj posel moram izvršiti na vsak način, ako ne maram leči na raztezalnico. Friderik (se v skrbeh prime za glavo): Kaj storiti? Menih: Tudi jaz sem na dolgi poti premišljal kako bi vaju obvaroval. Zato sem se med potjo zavil v to haljo, da me nihče ne spozna v Samo-boru. In tako stojim pred vama z opominom, da urno pobegneta iz tega gradu. Veronika (vije rokij: Joj, joj! Friderik: A kje naju ne doseže kraljeva roka? i <.. - • Veronika : Kako sva nesrečna ! (odhaja potrta k zibki.) Friderik (koraka zumišljen po sobi.) Menih: Za prvo silo pobegnita v Novomesto ali Kostanjevico. Veronika (se skloni): Tvoje čelo je tako vedro, ker ne čutiš viharja, ki se zbira nad teboj. Menih (z otožnim pogledom): In ravno jaz moram biti prinašalec prekrutih novosti... Friderik: Tisočera hvala za ves tvoj trud, Erazem (se približa k Veroniki in jo objame) Ne boj se, Verka! Nečesa sem se domislil. Ti se odpelješ takoj z Zlatko v Kostanjevico, da dospeš pred zoro tjakaj. Veronika: In ti, dragi? Friderik: Vidiva se, ko odneha nevarnost! (zakliče) Jurij! (ko ustopi sluga mu reče) Nemudoma uprezi, a ko se docela zmrači, odideš s kne-ginjo in otrokom in s svojo ženo v kostanje-viški grad.' Jurij (odide molče in se pokloni, kakor ob ustopu) Veronika (objame Friderikom glavo): Friderik, Friderik ! Kako si nesrečen zavoljo mene! — Menih: Umirite se, grofica! Po nevihti zaveje navadno najblagodejnejša sapa. Friderik: Tvoja tuga mi trga srce, potrpi! Veronika: Bojim se le zate in Zlatko! Friderik: Utolaži se in ne odlašaj niti trenotka. Veronika (stopi pred Erazma): Ostanete še tukaj, vitez ? Menih (ustane a zopet sede, ko odide Ver.): Par milj lahko jaham z vami, kneginja. Veronika (odhajajoča): Hvala vam, hvala! Soba potemnjuje. Menih: Opozarjam te, prijatelj, da pobegneš čimprej tudi ti, ker bi te mrcvarili, dokler jim ne oddaš soproge. Tvoj oče je namreč noče na nikak način pripoznati za svojo sinaho. Friderik: Barbaro zaprosim pomoči. Menili (mahne z roko): Kraljica ni ničmanj razvneta, nego tvoj oče, da si se poročil skrivaj. Sta pač nesrečna oba v tem neznosnem preganjanju. Friderik: No, da! Ako bi bil poročil grofico Arm-gard, ki je posredovalka tajnih ljubezenskih sestankov moje sestre, bi bilo pač vse dobro in lepo.... Ali to ti povem, Wurmberg, ako imam Veroniko še vedno rad, vpliva pač največ odpor moje rodbine.... Menih: Sem torej vendarle nganil, da je tičalo v sklepu za tvojo poroko več kljubovalnosti nega ljubezni do Veronike! Ej, Friderik, Friderik! Friderik: V tvojih besedah čutim očitanje.... todo seveda, braniti se ne smem.... oh, saj me moraš sovražiti, moj ubogi Erazem! Saj... Menih (Šept itajoče): Utihni, utihni! Ne brskaj med mojimi spomini! — Friderik (mu hoče odgovoriti a zagleda ob vhodu Ver.) 4. PRIZOR. Prejšnji, Veronika, Luca. Friderik: Si že pripravljena? I'eronika (tožno): Vse je v redu! (se ozre k Luci) Odpelji deklico, Luca, in zavij jo, da se ne prehladi. Luca (odloži na mizo gorečo leščerbo in soba je zopet vsa razsvetljena; potem odide k vozičku in ga odpelje iz sobe.) Friderik (gre tudi k vozičku): Naj te objamem še enkrat, hčerka! Menih (ne nagne nad otroka): Nedolžno dete! Veronika (Luči,): Pazi nanjo, Luca! Luca (odhaja z otrokom.) Menih: Čas je da odrinem. Na svidenje ob cesti izven Samobora, grofica ! (ji poljubi roko) Friderik (ga spremi clo vrat): Zaupam ti svoje edino veselje, moj zvesti Wurmberg! Menih (odide): Ad dies vitae, amice! Veronika: Soprog moj! Prepričanje, da sem te one-srečila, se utrjuje v meni z vsakim dnem. Friderik: Ne toži, duška! Končno razvidi tudi moj oče, da sem samosvoj gospodar. Veronika: Preljubljeni! Ti, moja srčna kri! Friderik: Življenje moje! Potuj srečno! (se objeta pomikata k vratom. Ob vratih se poljubita.) Veronika (izgine skozi vrata a se čez nekaj časa zopet vrne v Friderikov objem ga molče poljubi vnovič milo pogleda, stisne roko in odide.) Friderik (Se ob slovesu ustavi na pragu izhoda zroč tošno za Veroniko. Ko se je pa ona zopet povrnila, jo on molče in strastno objame in poljubi. Po njenem zopetnem odlioou, se vrača zamišljen v sobo.) . (Nadaljevanje sledi). MARICA STEPANČIČEVA : IZPREHOD PO SKANDINAVIJI. (.Nadaljevanje). V tem zanimivem mestu so lesene hišice pritlične ali enonadstropne ter po večini ločene druga-oddruge. Kakor ne poseduje Hamerfest senčnih vrtov in zgodovinskih muzejev, tako je v njem le pičlo število tovarn. Temeljito pa je v njem založena «žaga», v kateri se pripravlja les samo za izdelovanje poslopij. In kakor ni v Hamerfestu dostojanstvenih palač, tako ni niti ravno mnogo javnih stavbišč nego le najpotrebnejša: brzojavni urad, denarna menjalnica in dve-tri poslopja raznih konzulatov. Izrednih bogatašev in premnoge odlične gospode menda v Hamerfestu tudi ni, in ako je kaj gosposkega občinstva, se do tirno baje drži skromnosti iti enoličnosti. Ljudje, ki jih srečuješ, te pogledujejo z radovednostjo, tudi ustavljajo se in gledajo za teboj ali pa sedeči in kramomljajoči na pragu hiš, umolknejo sredi pomenka, da te morejo bolje opažati... Hamerfest ima 2700 preb. in obstaja nekaj čez sto let. Ali dasiravno je majhen ko najmanjše ister-sko mestece, se vendar ziblje v njegovem pristanu na stotine večjih in manjših parnikov, trabakljev in tesnih ribiških čolničev. Zanimive so zlasti trgovske jadrnice, ki javljajo Iiamerfestovcem s svojo frfotajočo zastavo odkod so priplule, odkod so neki prispele po hamerfeško polenovko, oziroma koliko lanu, konoplja, jadrovine, železa in žita so dopeljale k njim, ki žive in životarijo na vrhuncu zemeljske oble. Kaj lep razgled nad mestom zadobiš iz prijazne gostilne, ki se razteza dokaj visoko. Lepo je tam gori že zato, ker ne sega do tjakaj... ribji vonj. Prebivalci Hamerfesta se preživljajo namreč po večini z ribo polenovko ali trsko. Kosem okoli poldneva naslednjega jutra, najtoplejše zaviia — ko da je sneg pod mojimi nagami — otvorila okno, sem urno zopet zatisnila šipe, ker mi je duh po ribah šinil do vsega živčevja. Četverooglato dvorišče dotič-nega hotela, je bilo šviga-švaga na vseh štirih straneh prepreženo s konopcem, a na njem je visela riba ob ribi, na stotine svežih polenovk z glavami in brez glav. Približno enako množino posedujejo tudi druge hiše; od tod izhaja jedkojaki duh preko vseh ulic, ki pa tamošnjih prebivalcev ki se ob njem spoče in rode majmanje ne razdraža. — Z ribami imajo opravila vsi, toliko možje, ki jih love, žene, ki jih čistijo, kakor mladina, ki jih spravlja v sode in zaboje. — Preje omenjena gostilna ne le, da te odstrani od te neprijetne vonjave, marveč ti podeljuje tudi nepopisen razgled po oddaljenih fjor-dih ob levi, po obširnem Atlanskem oceanu ter vodi tvoje oči tja daleč v ozadje po obsežni krajini trdne zemlje, po bajnih sneženih norveških goliča-vah in prostranih tihotnih planotah severne Lapon-ske, ki se pasejo po nji nebrojne črede severnih jelenov. Kar te utegne v Hamerfestu zlasti zanimati, je gotovo Meridianstotten (merid. stebfer). To je graniten obelisk z bronasto zemeljsko kroglo. Postavljen je bil v spomin na rusko-skandinavsko stopinj-sko mero, ki se je vršila v 1. 1816. Ne da bi hotela pripisovati Iiamerfestovcem lenobo, žive menda ti ljudje z ozirom na čas jako potratno in neredno. Ljudje se lotevajo v poletnem času, to je ob času polnočnega solnca, desetkrat na dan tega in onega posla, desetkrat na dan izidejo iz hiše in vedno, ko izza svojih okenc in izbic zagledajo bližajoče se ladjo, naj je pa iz irlandskega Reikjavika ali ruskega Arhangeljska, pohite tja doli na obal, da se spo-gledavajo od nog do glave s tujci, ki se prepeljavajo s parnika v čolničih, ker je pred Hamerfestom morje plovnoplitvo. — Dva dni kasneje sem zaklepala vnovič kovček s tiho radostjo, da bom plula še dalje proti severu (ter tako prekosila Dr. Knifica, njega ki je doslej edini izmed Slovencev raztegnil svoje potovanje tja gori do Spitzbergov.) Vsa razigrana sem se ukrcala na ladjo ter se podvizala do upraviteljeve kajite, da si nabavim čim udobnejšo stanico do severnega tečaja. Ali v moje veliko razočaranje mi krmilar pove, da je sezona izletnik parnikov, ki obiskujejo arktične pokrajine, končala z včerajšnjim dnem (31.VII.) in da je cilj našega parobroda Alek-sandrovsk na ruskem obrežju ter da moramo do tjakaj, ako hočemo videti Spitzberge oddaleč in mimogrede, ali pa izstopiti na severnem rtu ter se nato vrniti s parnikom, prihajajočim iz Belega morja. Spoprijateljila sem se zatorej z zavestjo, da bom vsaj prva Slovenka, ki je stopila na severni rt, kakor sem bila prva, ki je prestopila nekaj dni preje severni tečajnik (Nordl. Palarkreis). Pokrajina od Hamerfesta dalje je jako skalo-vita in prostrana puščava brez vsake najmanjše obraščenosti, vendar se zavoljo tega zanimanje v namreč strma in stopničasta, * tujcu gotovo ne izmanjša, saj ga vedri že samo prepričanje, da je zadovoljil svoje stremljenje ter pogasil radovednost, kako je neki tam gori... V ■ desno se zasekavajo fjordi globoko v primorje, ne ; da bi mu podajala klitja in žitja vsaj z najskrom-nejšim selcem. Nekaka otožnost se polašča vse po-! krajine, ki ji podeljuje prijaznejše lice le kak gol 1 otočič... Res, skoro gane te pogled, ko zagledaš čez I dolgo v daljavi najsevernejši svetilnik Fruholmen; F le-ta in tiha cerkvica na otoku pa je tudi zadnje, kar je tod postavila človeška roka. Krog tebe v s1 nedogled se razprostira le neizmerni Ocean in niče-[ sar drugega ne zasledi v dalji tvoje zvedavo oko, nego samotno, neobljudeno nabrežje, Nekoliko izpre-membe se ti predočuje, ko plove ladja med otokoma Hjelmso in Maaso, kajti takoj nato zadiha vate novo . nepričakovano življenje. Nad otokom Hjelmso se dviga pečina, tu brazdovita, tam jamasta [ ki nosi ime Hjelmsotoren. Potniki, bližajoči se z la. . djo, menijo, da je to obmorski snežnik ali celo prvi lednik, ki naj bi jim donašal dobrodošlico imenom | arktične pokrajine. Ali neenonedrugo. Nek, pot- • nik ki ga je baje že kapitan pripravil nato, t predno smo pluli mimo teh skalnatih čeri - je [ sprožil nenadoma svoj samokres. In glej! Njegov j; jek je oživel vse pečevje. Hjelmsotoren je namreč I ves pokrit z miljardo najraznovrstnejših ptic, raz-[ ličnih po barvi, velikosti in pasmi. Prav zategadelj mu pravijo tudi Fuglebjerg (ptičja gora). Nepopisen pa je bil prizor zlasti tedaj, ko je «Haakon» zapis-kal. lstohipno je namah zafrfotaia vsa tista čepeča jata krilatcev okoli naših glav. Izza pečine se je dvignila skoro vsa tista ptičja rodovina ter se razpršila začudena in prestrašena v ozračju, letajoč zbegana semintja... Ta prizor, ki je bil tako mikaven, ; ter predočeval, da nas obletavajo sredi solnčnih Ižarkov pristni snežni kosmiči, je zanimal gotovo vseh. Glasovir, ki je do takrat donel izza salona, je nagloma utihnil: po stopnicah navzgor pa je pridrvela cela druščina. Mlade in starikave Britanke, ki so sedevale semintja po krovu s svojim Bjorn-sonom, Ibsenom ali Gyerstam-om v naročji, kakor stari a gizdavi starci, ki so kadili z vso koketnostjo prijetno dišeče smodke v podolgastih platnenih po-i čivalnikih. vsi so ob nenavadnem šumu 1'rfotajoČili f perutnic dvignili glave tar natikali daljnoglede ali monocle in lorgnones. Med tem je parnik zasukal , v Tuefjord ter se tako bližal in približal severnemu rtu. Severni rt - Nordcap! Na skrajnem severu naše zemlje! Sanjam-li, ali je resnica? Sem li res prispela tako daleč? Kako ne? Me-li ne prepričava dovolj to neumevno čivkanje nepoznanih potnikov, 'ta švedščina in norveščina, ta angleščina in danščina? Me-li ne uverjajo zadostno te puščobne ravni, to brstljavo neobraščeno holmičje, ki obroblja Severno ledeno morje, Atlantski ocean? Mi li ne dokazujejo dovolj one-le s snegom odete planine, ki se vzpenjajo nad Ledenim morjem vse premra,žene in ozeble, dasi smo sredi najtoplejšega poletja? — Izraz «Nordcap» plove od ust do ust, in usta za usti šepečejo, da smo prispeli zdravo in srečno na najsevernejšo točko na kontinentu. Svečano in ponosno, ko labud je zaplula naša bela ladja proti severovzhodni strani rta in obtičala zabrlizgajoč, ko mlad petelinček. Kakor pred Hamer testom, tako je tudi pred severnim rtom morje preplitvo, da bi zamogel pa-robrod prav pod pečino, nedabi se zadri v podmor-ške nevidne skaline; in tako smo se prevozili do ob;de potom čolničkov. I11 bila nas je večja družbica, ki smo izstopili židane volje iz barčic ravno pred kamenitim rebrom, ki mu je preskrbela paroplovna družba železen ročaj ob strani za vse one. ki žele prekoračiti to, nekaj nad 300 m visoko hribino. Pot ni ravno prijetna! Opolzla je in zategadelj hoja ja-ko mučna, traja pa celo uro predno se zboljša in raztegne v ravan; sicer se vidi ob vznožju mnogo bolj strma nego je v resnici; prav zato pa prepuščajo dame ta zabavni izletič le moškim; njihovega, mnenja je bila tudi moja srbska sopotnica, kije bila itak vsa oslabela zaradi hudomušnega želodca nad raz-ljutenim Oceanom. Dospeli smo končno na vršiček, odkoder se nam je razvijal diven razgled naokrog. V vsem svojem veličastju se je dvigala pred nami izza zahoda gorska planota Magero, ki je istočasno najsevernejši otok na evropskem ozemlju. Tam zadaj za teboj, za Persanskim ljordom, se razteza nedogledna pyščava„ dočim valueka vse okoli tebe srebrno morje, veličastno prelestno morje. In ako ti za trenutek stisne srce neprijeten občutek, ako ti za hip spreleta zona vse telo, je gotovo le tedaj, ko se približaš robu parsto metrov globokega žrela, ki zija s peklensko grozoto iznad Ledenega morja... Toda nekaj drugega je, ki odvrača od tebe tudi to bojazen in ki te docela razvedri, to pa je pogled na polnočno solnee, ki z vsem bleskom strmi vate..! Nadaljevanje sledi. ,--tiri ewa ewa e^r* rtfrt r^a trí-s efy* .sisIeBla©!®1®!®®!®©!®®]: FRANJA KSAVERIJA TEMNE NOCI. 'Temne r.sči preko poljan so rasgrnile svej pajčolan, irotek, sumi lahne, v nsč, vrba šušti kakor r.eksc.. o vsej doorav. je liki v bajnih dneh nekaljene ljub ari, ki stiskala je srci mladi naju. dveh v topli nadi. —- — I^asgrnile v svoj pajčelaa obras moj solsan se temne noči... JM e ¡JvS (As e e-Av? « J? e ® » 'f® 'T *T T* TOJO DE RENA UČITELJ IZ SV. KRIŽA. Preveía iz italijianščine M. Stepančičeva Toda nekega dne so se dverni zapahi Legine šole vnovič razmaknili; steklar je zamenjal razbite okenske šipe in nov učitelj je prispel v Sv. Križ. Ni bil ne plešast, ne star, ampak mlad človek odličnih kretenj in dostojanstvenega nastopa, kar mu je povzdigovalo ugled in moštvo, kar je izločalo iskrenost njegovega obličja ter ovajalo oni pristni ponos, ki ni niti neznaten izraz baha-vosti, marveč tolmač lastne dolžnosti in tudi osebne veljave. Vaščani so ga sprejeli z opažno nevoljo! Starega učitelja so se privadili in dogajalo se je eestokrat celo to, da so ob raznih okoliščinah popuščali v svoji nevšečnosti —kakor se je pripetilo z dnem kamenolučanja — saj niso gojili navsezadnje uikakega nasprotovanja do ubogega moža, ki je bil sicer poosebljena dobrota; mrzili so pač le njegovo družbeno poslovanje, ne njega! — Novi učitelj je izgledal, ko da je bil prišel kljubovat slovenskemu srdu, bag kakor da je prispel izzivat v naj-kočljivejšem političnem trenotju. Videli so ga priti v njihovo hišo, v njihov kraj z odkrito brezbrižnostjo človeka, ki pojmuje podcenjevati ovire in navskrižja ter se jim porogati z izvrševanjem lastnih dolžnosti. In novi učitelj se je res osmelil naprtati nase z ne-hladnočo vso dedščiuo napora, žrtev, stradanja in neprilik prednika, ki je padel kot žrtev svoje dolžnosti. On je občutil v sebi nadnaravno zaupnost v lastne moči, a uve-renje tega njegovega duševnega nadvladja, mu je vlivalo neukrotljiv pogum napram omejenemu mišljenju onih va-ščanov. Poslali so ga tjakaj, rekli so mu: Tamgori med Slovenci je neobhodno potreben italijanski učitelj, je koristno, da greste nadomestovat ranjenca, da izpopolnite izpražnjeno mesto narodnega branika! In on je vzel mirno svoje knjige pa hajd v koleselj, ko da odrdra na izletič. No in evo ga tam med durmi šolskega poslopja, na čegar stopnjišču je še viden obledelotemni madež... kri onega drugega... To je bil otrovan trn zaboden v srcu učitelja Se-verina Fanelli-ja, to je bila tista rana, ki je razjedala njegovo soprogo, vso raztuženo od bolesti, vso otrplo v negovanju siromašnega telesca, ki je blagoslovilo njuno združitev anti le zato, da se je pretvorilo v brezkončni Kalvarij — telesce, ki je bolezen tako ogrožala, da bi ga bila zamogla premagati le nadčloveška okrevalna velesila. Skrb zdravljenja je bila brezuspešna in je komaj komaj opomogla naravnim močem k obrambi nežnega bitstva, ki je tvorilo edino radost, edino uteho učitelja in njegoge soproge, dočim je bila ta radost stkana iz upanja in le nade so bile, ki so nadvladovale vse istini-to gorje. Deček se je imenoval Peter a dasi ni še pojtqoval svoje usode, vendar ni gojil nikake otroške razigranosti, ki je glavni dih mladostne dobe; on je bil pač rakitičen možiček, napol odrevenel napol udan pretežkim mislim, ki so se snovale v njegovih komaj raz popi i h inožgančkih. Vendar so bili med vaščani, zlasti med ženskami — kajti srce žene stoji skoro vedno nad malenkostmi plemena — ki so nasproti tisti materi — ki je bila brezupno pritrjena s svojimi namišljenimi nadami na koščeno telesce betežnega sinčka — občutili oledeneti v srcu gnjev do učitelja, ter je usmiljenje za tiste ubožce veljalo istočasno napram Italijanu, njemu, ki je dospel tjagori na slovansko pobočje kljubovat viharnim metežem in sloveuski razsrjenosti. Pa bilo je malo usmiljeucev in še ti so se poizgubili v gnječl neobčutnežev, ki jih je zakrila in jim zadušila takoj plemenito sočutje in jedva vzniklo prijaznost. V neznatnih dušah, podvrženih občudodanju plemenitega dela, se to občudovanje kaj rado pretvori v nasprot^tvo. Enako se je izvršilo z novim učiteljem v Sv. Križu, z Istranom, s Severinom Fanellijem. Obsovražili so ga takoj, toda njegova jasna duša ' se ni zbegala; učitelj Fanelli je zrl mirno nevarnosti v lice, ne brigajoč se za kljubovalno godrnjanje in pre- ■ klinjanje, ki sta segali do njegovih ram z vso zbesnelo- i stjo mračnega pokrajinskega elementa. Tri dni kasneje pa je prišla za njim njegova dru-žinica ter se ustanovila v hišici — zali in mali — ki jo je vrtič ločil od vozne ceste Sv. Križ - Nabrežina. V tistem vrtiču, s cvetljičjem skrbljivo obnovljenem so vaščani skozi plot lahko večkrat*zapazili plavolaso suhljato gospo s svetniškim obrazom, brez svita smehljaja in videli so lahko poleg nje desetletnega dečka po sili vzraslega, revnega in sestradanega od neprestanega pre-" trplenja, ki je ostavilo sledove bolesti na voglatem bledem obrazku. A v obrazku tistega stoječega inrlička sta dve svetlikajoči očesci" vase vsrkavali in v zenicah izra-J žali ves tok revčkovega životarenja ko da mora v tistih dušnih okencih vzplamenti korenito okrevanje,, vpirajoče in braneče se preranemu mrtvilu. Nekega dne se je Ciril, krčmarjev sin iz Sv. Križa, : ustavil zvedavo ob vrtnem plotu s kopo vaških paglavcev. j In ko je zagledal bolehavega skrivljenega in osuhlega fantka, ki se je polagoma pomikal ob materinem krilu, je opomnil s porogljivim usmevom: Poglejte, ta-le je ■ sin italijanskega učitelja! Otroci so z radovednostjo utikali svoje noske med ograjue preklje ter premotrivalH Petra s tisto resnobno zamišljenostjo — ki je lastna zlasti otrokom, kadarkoli gledajo nekaj z začudenjem —1 in z nezaupljivim preudarjanjem, ki je značilnost slovanske nravi. Naposled so se medsebojno spogledali in za-1 ničljivo posmihali. Ciril pa je nemo sodbo vseh vtelesil i v določen rek,- ki je obtičal ter se ovečil, kakor sklepčna ; razsodba: Bebec je! — To je bil krst nesrečnika; od onega dne jim bolehavi dečko ni bil drugega nego ita- j lijanski bebec iz Sv. Križa. Nadaljevanje dedi. i SOKOLICA: POTRJENO. (Colskim fantom v spomin.) Črni prapor vihra v vetru.... Po cesti drdra voz, ves spleten z zelenjem in ozaljšan s cvetjem; še konja, dva čila vranca, nosita na svojih grivah velike šopke raznovrstnega cvetja in zelenja. Na vozu sedi trideset mladih fantov, trideset junakov — sokoličev. Iz oči jim sije pogum, krog usten igra ponosen nasmeh, a iz vseh teh mladih teles veje trdna odločnost in železna volja. Štiri belomodrordeče trobojnice jih spremljajo in jim šepetajo tihe pozdrave majke domovine. V sredini se vzpenja dolg črn prapor in vihra v vetru; čisto v vrhu klonijo glavice tri krvavordeče vrtnice: v tri velike kaplje srčne krvi se je strnilo brezštevila kapljic in je kanilo na črni prapor, da tako pokaže najglobokejša čutstva majki domovini... Kako Vam je, sokoliči? Saj veste ! Sto krempljev bo planilo na Vaše spremljevalke in drugih sto bo pograbilo Vaša sveta čutstva, jih poteptalo in pomandralo, da bo jeknilo srce bolečine in se zvilo v krčih. Težke pesti bodo padale po Vaših obrazih in bijle na Vaša prsa, še težje psovke bodo obletavale Vaša sveta čutstva. Kako Vam bode takrat, sokoliči? Takrat, o majka domovina, poglej nanje, ki so zrastli iz tvoje krvi, ki so sesali na tvojih prsih in ki so se danes pokazali vredni tvoji sinovi, na nje poglej in položi Svojo hladilno roko na njih pekoče rane in sprejmi jih v duhu v svoje okrilje!.. O mraku so se vračali. Ze od daleč se je glasilo ubrano petje znane otožne melodije in kmalu za tem je pozdravljala belomodrordeea trobojni-ca. Voz se je ustavil in trideset postav ga je obkolilo. „Vsi?" in kakor iz groba je zadonelo : „Vsi i" ,,In kanile so tri kaplje vroče, srčne krvi i In izginile so tri spremljevalke I - — — Trideset glav je klonilo in še enkrat toliko solz se je pomešalo s prahom. Pretreslo jih je do krvi in do mozga in roka je šinila trudna preko oči. Oh, sokoliči i Kaj je tista krvava raza na desnem licu ? Kaj pomeni oni krvavi trak po celem obrazu? In robec okoli vratu ves okrvavljen, kje se je oškropil s krvjo? Oh, in ti najmlajši, najšibkejši med vsemi, ti, mlad kakor je rosno jutro, še poln svetega ognja v očeh, odkod tvoje zabrekle roke ob zapestju? Zakaj se ti celo telo stresa v sunkih? — „„Zakaj? Komaj došle, nas je zagrabila črna jata, oropala, bijla in tepla. Mi pa smo se bojevali; za vsak posamezen kos smo se borili kot levi, a kaj, ko je bila premoč. Potem je prišel poveljnik in nas zaprl. Mene so trdo vklenili v verige, da je brizgnila kri izza nohtov in padalo je po meni.... Za dobro uro so me odprli in sestal sem se z ostalimi, ki so jih kakor mene zapisali v črne bukve. In molče smo se spogledali in koj nato so se vse oči obrnile v edino nam spremljevalko, ki je v skritju ostala. Tovariš je stopil iz kolobara, jo dvignil visoko, zavihtel na vse štiri strani in vzkliknil: ,,0, kralj Matjaž, tukaj ti izročim naš ponos in naše hrepenenje, naše solze in naše trpljenje! Sprejmi jo v svojo oblast in v svoje varstvo, da nam jo nekoč povrneš čisto in nedotaknjeno, da nam bode vnovič vihrala v srečnejših dneh, pod svobodnim solncem." — — — In vseh naših trideset postav je pokleknilo in pobožno poljubilo svetinjo majke domovine... V slovo ... kajti na zahodu je že zabliskalo in votlo zagrmelo.... V našo trobojnico pa je zapihal južni veterc in jo lahno in božajoče suval naprej navzgor, da je plula v ozračju ter se izgubljala po vedrini kakor modri rdeči igračkasti balotički, dokler ni izginila v rojstvenem kraju, na vzhodu... JV. SMREKARJEVA O VAŽNOSTI HRANE. Večji del surovega živeža je težko prebavljiv, treba ga je tedaj prirediti tako, da ga želodec laglje in bolje prebavi. To nalogo izvršuje gospodinja v kuhinji. Tu se živila prirejajo na razne načine: kuhajo se, duše, peko in cvro. Najznamenitejši pripomoček je pri tem seveda voda, ki razgreta blagotvorno upliva na živež. Našaj hrana je sestavljena iz majhnih stanic; to so mali mehurčki, ki jih obdaja mrenica. V teh mehurčkih je beljakovina, škrob, tolšča in druge hranilne snovi. Skozi stanično inrenico mrzla voda le slabo prodira; kadar voda zavre, se pa spremeni v paro, ta prodre skozi mreniee v mehurčke; vsled pritiska se začno ti mehurčki raztezati in se razpočijo. Tudi rudninske snovi se navadno šele v vroči vodi razpuste. — Vrela voda ima 100° C toplote. Naj kuharica še tako kuri, toplota kropa in pare se ne izpremeni. Ako pa pokrijemo lonec, tako da vodna para ne more uhajati iz njega, tedaj se razgreje voda mnogo višje. Zato pokrivamo posode, kadar potrebujemo za prirejanje jedil večje toplote. V to svrho je najbolji takoimenovani Papitiski lonec, ki se zatvori s pokrovcem tako dobro, da se voda v loncu mnogo bolj razgreje kakor v kakem drugem loncu in se zato tudi jedila hitreje skuhajo. Živež imamo deloma od živali, deloma od rastlin. Živalska jedila -so bolj krvo- tvorna, rastlinski živež pa je bolj toplotvoren. Nujtečnejša živila iz živalstva so: meso, kri, možgani, jetra, jajca, mleko in sir. Najznamenitejša hrana iz rastlinstva pa je: žito, seme, oljnato seme, gomolji, sadje, «sočivje, buče i. t. d. Meso. Vsako meso je sestavljeno iz beljakovine, vode, tolšče in nekaj rudninskih snovi. Po hranljivosti s& vrsti meso takole: kuretina, golobje meso, srnetina, govedina, teletina, ribje meso. Po prebavljivosti pa: ribje meso, kuretina, divjačina, teletina, jagnjetina, govedina, svinjina. Mleko je prvak vsega živeža in ima v sebi toplo-tvornih in krvnotvornih snovi v primernem razmerju, tako da lahko rečemo: mleko je meso in kruh obenem. Mleko je sestavljeno iz 4—4% mlečnega sladkorja, isto-toliko surovega masla in prav toliko sirnine in l/2% trdih snovi; vse drugo pa je voda. Tolšča ali surovo maslo je v mleku v obliki majhnih krogljic, ki so obdane s tanko mrenico. Ako stoji mleko dalje časa v posodi, se vzdigajo te krogljice na površje in tvorijo smetano. Čim več smetane se napravi na površju, tem boljše je mleko. — Smetana se mete v pinji. Krogljice se spri-mejo v večje kepe in tvorijo surovo maslo. V tem pa še vedno ostane nekoliko mleka, ki se začne pretvarjati v mlečno kislino in v masleno kisli amonijak. Vsled tega postane maslo žarko. Zato treba presno maslo zgnesti iu v vodi izpirati toliko časa, da gre samo čista voda iz njega. Da se dalje časa ohrani, treba ga je osoliti in prekuhati. Tako dobimo maslo. Ako mleko dalje časa stoji, izpremeni se en del mlečnega sladkorja v kislino, zato se mleko skisa ali zasiri. Ako kislo mleko skuhamo, se loči sirnina od kisle siratke in sirnina se sprime. Tudi v sladkem mleku ločimo sirnico s tolščo vred od vode in to imenujemo sir. Mleko vsrkava rado vase različne pline, zato je treba gledati na to, da je mleko vedno v čistem prostoru. Moka. Med rastlinskimi živili so najboljša ona, ki imajo v sebi mnogo škroba. Kdor hoče torej imeti zdravo in tečno hrano, mora uživati taka rastlinska jedila, iz katerih se dobiva moka. Moka je v žitu, v krompirju in sočivju. Moka ima v sebi mnogo škroba in beljakovine, torej nekaj toplotvornih in nekaj krvotvornih snovi. Vse vrste moke pa niso enako hranilne in tudi ista vrsta ni vedno enako hranilna. To je odvisno od rastline same, še bolj pa od načina, kako se moka proizvaja iz žita. Škrob se nahaja bolj v sredini žitnega zrna, lepivo, ki je najredilnejša snov, pa je pod semensko kožico in v kožici sami. Kadar se žito melje, se odloči kožica od jedra iu pride v otrobe. Kolikor več otrobov se izloči iz moke, tem bolj bela je, toda obenem manj hranilna. Zato je tudi črn kruh tečnejši nego bel. Tudi je kruh iz neraz-drobljene moke laglje prebavljiv. Moka se jako rada pokvari, zato jo je treba večkrat premešati in prezračiti, da ostane suha. Dobra moka je rumenkastobela: med prsti se čuti suha in čvrsta iu škriplje. Kruh je najvažnejši pa tudi najpotrebnejši živež, ker ima mnogo takih snovi, ki jih potrebuje človeško telo. Moka za kruh mora biti dobra, suha, zmleta iz nepokvarjenega žita. Dober kruh je lepo visok, skorja mu je rjavkasta in gladka, sredica prožna in polna luknjic. Skorja se ne sme odločiti od sredice. Prikuha. Vse vrste prihuh razen stročnic, so malo hranilne. Imajo pa v sebi nekaj rudninskih snovi in rastlinskih kislin. Zaraditega so tudi zdravju ugodne* Izmed vseh prikuh je krompir najznamenitejši. Sam na sebi sicer ni posebno redilen, ker ima v sebi 75% vode, le jako malo beljakovine, 17—20% škroba, nekaj rudninskih soli ter jako malo tolšče. Zato treba jesti krompir dobro pripravljen ter še z drugimi jedrni. Isto velja tudi za zelenjad: zelje, ohrovt, špinačo i. dr. Ker nimajo te prikuhe nikake tolšče v sebi, jih treba dobro zabeliti. Velike hranilne vrednosti je sočivje: 'fižol, grah, leča. Sočivje ima trdo luščino, katero voda težko prodre; zato.se težje skuha in ga je treba že zvečer namočiti. Jako redilno je ovočje ali sadje; ono krepi telo in čisti kri. M. SKR1NJARJEVA: KRESNICE. 1.) Kdor meče blato na bljižnjika, je že sam prej onesnažen, ker zajemlje blato prvi s svojo lastno roko! 2.) Ljubezen je brezmadežna boginja, ona ne pozna sebičnosti. 3.) Sovraštvo je nestvor propalosti. 4.) Ljubezen se porodi sama: sovraštvo potrebuje ves duševni napor. 5.) Po nedolžnem pretrpljene krivice so v starosti trpko čistilo krepke duše. 6.) Človek z gnjevom v srcu naj se ne bliža svetišču prosvete, kajti prosveta je vir popolnosti in dobrote. 7.) Vsak človek se vrsti med krasoto prirode, ali marsikdo ima tako otopele čute, da krasote niti ne opazi. 8.) Človek živi v onem svetn, katerega si ustvarja sam, zato ne ovirajmo ga v njegovih namenih. 9.) Mi vsi imamo svoje solnce, ali si zatiskamo oči pred njegovo svetlobo. 10.) Vsak človek ima ustvarjajočo silo v sebi, ali vsakdo se je ne zaveda. 11.) Človek se igra z silo in močjo prirode, kot da je njegova igrača. 12.) Vsak človek ima svojo zvezdo vodnico, ali vsak ne more ali noče hiteti za njo. 13) človeku se ponujajo v brezplačno službo vse boginje kreposti, ali človek jih podi od sebe ter si izbere raje strasti, ki jim žrtvuje svojo prostost in voljo. 14.) Dobrota je hčerka ljubezni, kateri je oče značaj. 15.) Značaj je oče vseh duševnih vrlin. 16.) Jezik bi moral biti izraz duše, ali je cesto-hlapec podlosti; jezik je tolmač dušnih čutov, po teh izpoznamo človeka. 17.) Sreča je le v prirodi, ne išči je drugod! 18.) Vir modrosti je skrit v samoti in ne v šumečih dvorih. 19.) človek je sin večne ljubezni, torej nesmrten. 20) Ne zakrivaj si nagote z ukradenim plaščem- 21.) Maščevanje ponižuje človeka. 22.) Naši najhujši sovražniki so naše strasti, ker jih zakriva plašč sebičnosti. 23.) Z orožjem v roki ne išči zadoščenja. 24.) Odpiiščauje razoroži najljutejšega sovražnika. 25.) Človek rabi zase jako malo. 26.) Zavist je nestvor hudobije. 27.) Vsakdo je lahko srečen tudi v nesreči. 28.) čista vest je blažilo najhujši rani. 29.) Tudi malo dete ima veliko dušo. 30.) Ne ubijaj otroka z kletvino, ker kletev je mladi duši nevihta. 31.) Plemenitost je najkrasuejša dušna cvetka. 32.) Naša duša objema celi svet in vendar se zadovolji bivati v celici telesa. 33.) Ne pripogibaj kolena pred bogastvom: pač pa pred veličanstvom čistega značaja. 34.) Ni blaten oni, ki ga drugi blatijo pač pa le oni, ki blati. DROBTINE ŽENITOVANJE L JUGOSLOVANSKO KRALJA. *) O dinastiji Karadjordjevičev. Dinastija Karadjordjevičev je bila od vsega početka simbol boljše bodočnosti med razne države razdeljenih jugoslovenskih plemen. Z junaškim nastopom Črnega Jurija se pričenja v« ju gos lov. zgodovini borba za osvobojenje. Ime Karadjordjevič je bilo v dobi našega suženjstva istovetno z jugoloslo-;venskim narodnim prepričanjem, kajti kdor je trpel radi tega imena, je trpel radi svojega prepričanja. Mnogi med nami so blagoslavljali to ime v ječah in internatih, na bojnem polju, pa tudi v tihem delu za uresničenje naših velikih narodnih idealov. Osvobodilnemu boju Črnega Jurija je sledilo ilirsko gibanje, ki je v naših krajih rodilo idealen žarek prve luči ujedinjenia vseh Jugoslovenov, Imena Kopitar. Karadžič. Gaj. Vraz. Lisinski pomenijo idejno borbo za naše ujedinjenje. Različna seredstva. toda isti cilj. Kar so storili Srbi Za svoje osvobojenje. so storili tudi za osvobojenje Hrvatov in Slovencev. Slovenci sicer nismo imeli nobenega svojega Zmaja .Jovanoviča, Strossmayarja in Račkega. toda tudi naši stari narodni delavci so pripravljali v najtežjih razmerah slovensko ljudstvo na dan osvobojenja in ujedinjenja. ki je pa bil takrat še silno meglen. Tako je bilo vse devetnajsto stoletje nekaka instinktivna, navidezno neenotna, toda v bistvu naravno logična posredna pripravljalna doba za veliki dan 2. junija 1903. ko je beogradska narodna skupščina izbrala enoglasmo princa Petra za kralja Srbije, kajti s povratkon Karadjordjevičev na srbski prestol, je srbska narodna volja svečano in mogočno manifestirala končni cilj: osvobojenje in ujedinjenje vseh Si'bov, Hrvatov in Slovencev, kar je bil tudi cilj kralja Petra I. Ošvoboditelja. Besede kralja Petx-a, »Kar je začel ded, to bo dokončal vnuk!'.<. vsebujejo proroštvo, ki se je deloma že izpolnilo v balkanskih vojnah, deloma z zmagoslavnim pohodom kraljeviča Aleksandra proti združenim sovražnikom, v septembru 1918. Da se to proroštvo ni izpolnilo v polnem obsegu vkljub s slavo ovenčanemu srbskemu orožju in vkljub volji hrvatskega in predvsem slovenskega plemena, so zakrivile »višje sile«, ki se v zavesti svoje premoči napram izmozganemu in izkrvavelemu jugoslovenskemu narodu niso ozirale na naše naravne meje na zapadu in na severu. Toda izpolnile se bodo! To nam jamči junaški sin kralja Osvoboditelja, ki je kot prestolonaslednik v imenu svojega očeta proglasil ujedinjenje Srbije z zemljo Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljestvo jugoslovensko. Srčna zveza našega kralja Aleksandra s prince-zinio Mariolo nam je poroštvo, da naši bratje onkraj meje upravičeno gojijo upanje na izpolnitev končnega cilja: ujedinjenje svobodnih Jugoslovenov v veliki Jugoslaviji od Drave in Soče do ' 'mega morja. Dal bog in sreča junaška, da bi mogla zgodovina imenovati našega kraljevskega ženina Aleksandra Velikega, ki je s svojim mečem presekal jadranski vozel in maščeval gosposvetsko Kosovo! Naj bi se skoraj zasvetila na glavi naše prve jugoslovenske kraljice krona, o kateri poje pesem primorskih Jugoslovenov: »Popuhnil je tihi vetar, tihi vetar od Levanta in prinesel Mari krunu«, to je one naše kraje, kjer še ni zasijalo solnce narodne svobode. Zato naj grmijo topovi in naj naznanjajo urbi et orbi da praznujemo osvobojeni Srbi. Hrvati in Slovenci skupno z našo kraljevsko dvojico nov datum v zgodovini končne zmage jugoslovenskih ciljev. Svečanosti na poročni predvečer. Jahta romunskih suverenov je krenila iz Mol-dave. Ko so jo opazili naši monitorji, vsidrani pri Dobravici, so takoj v pozdrav kraljevski dvojici in visoki nevesti oddali 21. strelov. Nad jahto so začeli krožiti v raznih višinah naši vojni aereoplani in liidroplani. Čim so se približali v primerno višino nad jahto, so zrakoplovci začeli metati cvetje v pozdrav. Povsod na obrežju pa se je zbralo mnogo-b roj no naroda, ki je iskreno pozdravljal prihod ru-munskih suverenov. Romunski jahti se je nato pridružilo naše brodovje, ki je spremljalo nevesto do Beograda. Tega dne je bilo v Beogradu posebno živa-lieno in praznično. Vse v zelenju, v okraskih in zastavah. Razne narodne noše nudijo tujcu nenavadno pestrost in živahnost. Iz vojašnic so v najlepšem redu prihajale edinice raznovrstnega orožja, pehota, artiljerija, konjenica in tehnične čete. V vojni opremi in v najlepšem *) Iz raznih časopisov. redu so zasedle vse glavne ulice, po katerih je bil po programu določen veliki in sijajni sprevod. Za špalirjem vojske pa so se zbrale nepregledne vrste naroda, ki je z nestrpnostjo pričakoval prihoda romunske kraljeve dvojice in visoke neveste. Ko so začuli prvi strel s kalimegdanske trdnjave, tedaj je množica postala povsod napeto pozorna. Povsod so valovali vzkliki: »Sedaj prihaja!« Velikanska množica naroda je kralju Aleksandru priredila navdušene in iskrenosti polne ovaeije, ko se je vozil proti pristanišču k sprejemu romunske kraljeve dvojice in svoje neveste. Z novega dvora je pridirjala častna garda, spvemljajoč avtomobile, v katerih so bili kralj Aleksander, knez Arzen, knegi-nja Jelena in princ Pavle. Za temi so sledili kmalu zastopniki tujih suverenov in misije tujih držav. Veliki oder na savsken bregu, ki je bil pripravljen za pristan kraljeve jahte, je kmalu nudil sijajno in slikovito sliko. Na čelu vojaškega kordona je stala vsa generaliteta in admiraliteta. Lepo sliko je kazal tudi prostor beogradskega sindikata. Tam so bile razvrščene deputacije ženskih društev iz vseli krajev države. Sokoli in Sokolice so navdušeno pozdravljali bližajočo se kraljevo jahto. Ilkratu pa je fregata veslačev raznih športnih veslaških klubov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Osjeka in dalmatinskih. mest začela na Donavi pozdravljati kraljevo jahto. Obenem pa so nad Donavo še vedno krožili vojni aeroplani in hidro-plani. neprestano metajoč na jahto krasno sveže cvetje. Jahta se je nalahno bližala z zelenjem in zastavami obeh držav okrašenemu odru. Topovi na Kali magdanu so grmeli dalje, oddali so 101 strel v pozdrav visokim kraljevskim gostom in lepi nevesti. Na Donavi se je med tem usidralo naše brodovje. Štirje donavski monitorji, so obenen iz brzostrelnih topov grmeli došlecem v pozdrav. Ladja ja pristala k savskemu bregu. Prvi so stopili na oder Nj. Vel kralj Ferdinand. Ni Vis. kraljica Marija z Nj. Vis. nevesto kraljično Marijo, za temi je -sledilo ostalo spremstvo. Iz tisoč in tisočerih grl je v tem trenotku zadonel v pozdrav visokim gostom iskren in gromki »Živeli!« Čim je romunski kralj s kraljico in nevesto Marijo stopil na oder, je prvi pohitel k njima kralj Aleksander. Vsi so se nadvse iskreno in prisrčno pozdravili. Patrijarh je po starem srbskem običaju prvi blagoslovil došlo nevesto, nudeč ji obenem hleba in soli na krožniku. Nj. Vel. kralj Aleksander je na to došlim gostom predstavil člane vlade, diplomatski zbor in ostale dostojanstvenike. Romunskega kralja Ferdinanda in rodbino je na to pozdravil v imenu beogradske občino mestni načelnik prožeč kralju na srebrnem krožniku hleb in sol. Po končanem pozdravu je poklonil načelnih občinske uprave kraljici Mariji in kraljični Mariji krasne šopke svežega cvetja. Po končanem raportu je vojaštvo visokega suverena pozdravilo z gromkim »Hura, hura!« Nato se je razvrstil sprevod, ki je bil nadvse stjajen in veličasten. S kraljevo konjeoiško gardo na četu in fanfaristi kot glasniki prihoda romunskega suverena, se je sprevod v najlepšem redu razvrstil in pomikal do novega dvora. Po vseh ulicah je prirejal narod viharne ovaeije. Z vseh oken so na kralja in nevesto leteli neštevilni šopki, cvetje in zelenje. Pa tudi množica, stoječa po ulicah, je metala cvetje v avtomobile tako. da so bili vsi s cvetjem pokriti. Po vseh ulicah ali bolje po vsem mestu je zavladalo živahno življenje in vrvenje. Potem je veličastni sprevod prispel skozi dvorišče novega dvora na stari dvor, kjer je bilo odka-zano romunski kraljevski dvojici in nevesti v posebnih, krasno opremljenih sobanah stanovanje. Ponoči so vsa pevska društva priredila nevesti pozdravno podoknico, pod naslovom »Pozdravna pesem kraljevi nevesti!« Kralj, njegova nevesta in kraljevi gosti so sto-: pili na balkon in sprejeli veličasten pozdrav navdušene množice z iskrenim zadovoljstvom. Ko je kralj zapustil balkon, se je narod polagoma razšel, toda ulice mesta so bile pozno v noč polne občinstva. Poročni dan. Zagrmeli so topovi na belgrajskem gradu in odgovorili so jim topovi in zvonovi po všej širni. Jugoslaviji, naznanjajoč jugoslovenskentu narodu po- ] roko prvega njegovega kralja narodne krvi. Mesto je sijajno okrašeno. Povsod vihrajo jugo-1 slovenske in romunske zastave. Že pred tremi zjutraj so bile ulice, določene za sprevod, nabito i>olne ob-] činstva. Posebni vlaki so pripeljali z vseh strani kraljevine karovane prebivalstva v narodnih nošah. Vojska se je začela razvrščati že na vse zgodaj po J ulicah, koder bo šel svatovski sprevod. Balkoni in okna so polna gladalcev. 21 topovskih strelov je naznanilo začetek sve-,. čanosti. Kralj je odšel iz svojega stanovanja v stari dvor, odkoder je pripeljal nevestin brat nevesto. Ob ^ zvokih godbe se je začel pomikati (s svatovsko pes-« mijo «Odbi se biser grana»), iz starega dvora sva-j tovski kraljevi sprevod, ki je nudil veličastno sliko. J Na čelu sprevoda je jahal Hercegovec v bogati črno J gorski noši, noseč zastavo kraljevskega doma. S svojo mrko, ostro postavo je naredil poseben vtisek. Po- i leg zastavonoše sta jahala dva Sokola, za njimi pa konjeniška četa, sestavljena od deset konjenikov vsake jugoslovenske pokrajine. V prvi vrsti so jahali Hrvati iz Medmurja, za njimi Slovenci iz bleske sokolice, nato Dalmatinci v vlastelinskih oblekah, Bosanci v razkošnih orientalskih z zlatom vezenih ; oblekah, za njimi Hercegovci, Makedonci in naj za- : dnji Sumadinnci. V precej veliki razdalji za to konjeniško četo je jahala fanfara gardijske godbe, za njo pa v kočiji dvorni maršal kot vodja uradne cerimonije, a za j njim polkovnik poveljnik kraljevih konjev. Takoj j nato je prišel kraljevski svečani voz, ki so ga v le-® kli štiri belci, peljani od šestih gardistov. V tem j sijajnem vozu sta sedela kraljeva zaročenca in ro-mlinski kralj. Nevesta je veselo gledala naokoli-Ljudstvo je z vseh strani burno pozdravljalo. Za kraljevskim vozom so vozili zopet štiri belci voz, v katerem sta se nahajala romunska kraljica, j in kralj Aleksander. Pripeljali so se nato vozovi z j vojvodi in knezi. Med burnim klicanjem ljudstva se je sprevod ¡. ustavil pred saborno cerkvijo. Tu je svečeništvo pričakovalo prihoda svatbenih ■r gostov. Med tem časom je bila vsa cerkev, lepo \ okrašena in prevlečena z narodnimi tkaninami, na-r polnjena z visokimi dostojanstveniki. Prav blizu altarja so bili zbrani vsi cerkveni dostojanstveniki raznih izpovedanj, dalje člani kraljeve rodbine, za . njimi misije tujih držav, vsa kraljevska spremstva, vojvode in generali ter visoki državni funkcionarji. Med drugimi cerkvenimi dostojanstveniki so bili prisotni tudi zagrebški nadškof, sarajevski ulema, i protestantski pastor in veliki rabin. Poleg patriarha je pričakovalo kralja šestnajst [vladik. Patriarh je spremil zaročenca v cerkev in ; odšel k oltarju. Na koru so zapele «Radujtesja !». I Številno večeništvo je med petjem podalo kralju i Aleksandru in njegovi zaročenki sveto evangelje in [ ikono v poljub. Nato se ženin in nevesta približata k j cerskim vratom pred oltarjem, kjer ju je patriarh i blagoslovil s križem, ki sta ga oba poljubila. Nevesta je bila v svoji dolgi, z zlatom pret-i kani kopreni, ki je segala do tal, lepa kakor vila. INa lepili laseh se ji je svetlikal diadem. Vlečko so ; ji držale tri deklice v narodnih nošah, ena Hrvatica, : druga Srbkinja, tretja Slovenka. Vsled svečanosti t momenta je bila nevesta nekoliko bleda. Kralj je izgledal vesel in svež. Bil je oblečen-v svečano generalsko uniformo. Oba, ženin in nevesta, r sta se smehljala. Na Kalimegdanu so med tem časom začeli [ grmeti topovi. Nato je počil prvi strel naznanjajoč, [ da se prične svečana poroka. Kralj je odpasal sabljo in jo izročil adjutantu. f Tudi navzoči generali in častniki so odpasali sablje. Kura, vojvoda, je pristopil h kralju. Stari svat (starešina) pa je pristopil k nevesti kraljici Mariji. ? Oba sta imela v rokah vžgano svečo. Strežnik je na to izročil patriarhu kraljičin | prstan za kralja, a kraljev za kraljico. Patrijarh je za tem svečano pozval starega | svata, da naj izmenja prstane. Po izmenjavi prstanov ! je patrijarh slovesno vprašal kralja in kraljico, če [ sta pri volji stopiti v zakon. Oba sta odgovorila I glasno «Da, Vaša svetost!». Svečeništvo je med tem I časom obšlo oltar, pevajoč psalme, med drugimi: !; «Svjati mučenici!....» in «Slava Tebje».... Dva višja duhovnika sta prišla izza oltarja ¡11 i sla prinesla na žametastih blazinah dva venca, katera je patrijarh postavil na glavo vladarju in vladarici. [ Pevski zbor na koru je zapel v tem hipu krasno [ poročno pesem. Z belgrajskega gradu in monitorjev je zagrmelo topovsko streljanje, ki je naznanilo ljudstvu, da je poročni čin končan. Patriarh je vzel srebno kupo z vinom in jo iponudil novoporočeneema, katerima je snel venca z r glav, čitajoč molitve: «Otac, sin i sv. Duh, odpusti!». Kralj je nato odpeljal kraljico na kraljevski prestol. Pristopili so stariši, ki so novoporčencema [prisrčno čestitati in sami . sedli poleg prestola. Patriarh se je nato obrnil clo visokih novoporočencev [s kratkim, toplim govorom, v katerem je pojasnil pomen ravnokar izvršenega čina. Zbor na koru je nato zapel «Mnogaja Ijeta!». S tem je bil poročni čin dokončan in kralj in kraljica, patriarh in priče so podpisali poročno listino. Vrnitev v novi dvor. Med velikanskim navdušenjem množice in grmenjem topov se je kraljevska dvojica kralj Aleksander in kraljica Marija povrnila v novi dvor V sprevodu sta se sed¿^j v gala-kočiji vozila kralj Aleksander in kraljica Marija sama. V drugem vozu sta sedala romunski kralj in kraljica. Sledili so ostali po gotovem vrstnem redu. Ko sta visoka novoporočenca stopila z voza, ic nevesta stopila na belo platno, razprostrto po navadnem običaju od voza do vhoda v dvor. Tu je pristopila h kraljici mlada, zdrava kmetica in rojstne vasi kraljevega deda .Jurja, ki je dvignila h kraljici svoje malo dete. Kraljica je primila otroka v naročje, ga poljubila, mu podarila po starem narodnem običaju svilnato srajco ter ga oddala kralju, ki je otroka tudi poljubil in ga oddal materi. Nato je kraljica vzela v roke hleb kruha, ki ji ga je ponudila v narodni noši oblečena deklica. Nato je prekoračila hišni prag, kjer jo je sprejela namesto matere kraljeva sestra Jelena. Medtem je v dvorski dvorani godba intonirala svečano svatovsko koračnico. V veliki dvorski dvorani sta nato kralj in kraljica v družbi starišev in najbližjih sorodnikov sprejemala čestitke inozemskih odposlanstev, kraljevke vlade, patriarha, predstavnikov cerkve, častnikov kraljeve hiše in drugih. Med vsem tem časom je vladalo po mestu živahno razpoloženje. Povsod so igrale godbe, vse ulice so bile polne ljudstva. Svatbeni obed. Po sprejemu v kraljevskem dvoru se je vršil svatbeni obed, na katerem so bile izmenjane mogo-številne napitnice za blago srečo visokih novoporočencev. Zvečer je bila dana na dvora poslovilna večerja. Monitorji so razsvetljevali do pozno v noč mesto z reflektorji, a podonavska Hotilja je metala umetne ognje. Navdušenje po mestu je doseglo višek. Ob 22 sta kralj in kraljica zapustila dvor in se podala na poročno potovanje na Bled. Gospodinjstvo: Mehurji na nogah, napolnjeni z vodo se napravijo posebno radi po leti pri naporni hoji. Nikoli jih nikar ne prerežimo z nožem ali s škarjami; pač pa jih lahko prebodemo z desinficirano iglo, da more odteči voda iz mehurja. Ko smo vodo popolnoma iztisnili, namažemo mehur z borovo vazelino ali pa z ichthyolovim mazilom, kože pa nič ne odrezujemo. Zelo dobro je, če položimo na bolno mesto tudi sterilizirane vate in nalahko obve-žemo. V komodnern obuvalu lahko potem brez težav in nevarnosti (zastrupljenja krvi!) hodimo. Namažemo pa vsaj dvakrat na dan, zjutraj in zvečer; mlačna kopel pred mazanjem deluje zelo dobro. UREDNIŠKA LISTNICA. BePo. Vam rada ustreženi iu pošljem prihodnjo Jadranko v G! — Mila: Nisem nikak guščar, da bi me zbegalo recitiranje takega purmana, kaj mu pa hočeš — piščancu, saj ga pomilujem revšeta, ko bi vendar bolje strilo, da bi si šlo zašivat gumb na bo.tejžci. Aleksandra: Le vztrajajte pri svojih stihih, dokler Vam mladostna struna brenka tako žgoleče! Milši so ti Vaši napisani vzdihi, ti otroškorazigrani vzkliki, te prikrite srčne kapljice nego iz cigaretnih saj izdihano hli-panje najnovejših poetunov — ki si domišljajo, da so Prešernovi potomci in Zupančičevi bratranci, ako se jih je kak mesečnik usmilil ter jim ponatisnil verz, ki je zadišal po poeziji le, ker je bil natisnjen sred poezijo. Marta: Je pač tako: Pometačem so zavidni pometači, branjevkam so škodoželjne branjevke, odvetnikom — pravniki, učiteljicam pa učitelj stv o! — Idrijčanka: Dotična stvarca, dasi je rimana, je brez vsake poezije. Pomislite le! Bi-li v prozi povedali kako drugače? Ne! Ergo! Navedli ste le dva prosta stavka, razdeljena na osem vrstic! — Julijana: Kaj še! Beležka tistega, od same jeze skisanega in pretiranodomišljavega gaspudka, mi ravno-tako malo imponira, ko njegove preplašene oči, njegovi redki zobje, njegova črna kravata in njegov nečedni ovratnik. Gg. Ivančič Mariji v Postojni, Šček Ani v Vipavi in Šček Karolini v Sv. Petru na Krasu! Ker ste svoječasno naročile Jadranko in jo sedaj, brezplačno zavračate, vedite, da z molkom ničesar ne odplavite in raje blagovolite izplačati dolžni znesek! Če imate Ve svoje kaprice, morate pač dovoliti, da jih imam tudi jaz! Josipina Bi.: Ne morem Vam zamolčati, da sein Vas smatrala bolj vestnim in bolj taktnim! Po šestih mesecih zavrnete list nedabi dostavila — kakor so storili drugi olikauci — plaöilce kot odškodnino za trošek in trud, ki ga je imela uprava z Vam namenjenim listom, ko je (i mesecev zaporedoma zaznamenovala Vaš priimek v zapisniku, beležila Vaš naslov na pošiljate v, lepila in prigibala, odpošiljala na pošto, plačevala poštno tekoči račun in končno bila prisiljena zavreči pomečkane in nečedne liste. Menim, da bi si tolike neotesane korajže ne vzela napram kakemu tujerodnemu podjetju alla „Über Welt u Meer" ali „II Corriere della Domenica", toda seveda, med nami Slovenci mora biti vse odpustljivo: črni nohti, rumeni zobje, skrčena pest in podkovana brca... No, pa de bo imela uprava Jadranke vsaj inič-keno zadoščenje za svoje opravilo, poklonite primeren znesek šolski knjižnici! — Gospodične X. Y! Izvolite izpopolniti poštne položnice, poslane skupno v zavitku na en sam naslov! — Mici. Jadrankini nasprotniki so trije moški iu tri ženske, torej samo trije pari, sicer zadosti za hujskanje drugih, vendar še premalo, da bi Jadr. naročnikom pogasili zanimanje za iz gole trme in zlobnosti obrekovani list. Vera! Naj Vas nikar ne spravlja iz ravnotežja dejstvo, ker Vam je dotičnik primerjal žensko z gagajo-5o živalico, saj Vas mora pri tem tolažiti naključje, da je on samec dotičnega živinčeta! Ana! Tuja italijanska banka, da plačuje ženski list? Zakaj neki ? Morda, ker je Jadr. tudi napram drugorod-cem preodkritosrčna ko njena gospodinja, nebrigajoča se ne za antipatije, ne za hudomušno kepanje, ne za brez-stidno zaletavanje? Ali znabiti v zahvalo za kljubovalne dvoboje, ki jih včasih pretrpeva, živeča pod isto streho s .fašizmom ? Ej, pameti! Če bi bilo tako, bi se ne izko-talila v taki skromnosti iz tiskarne. Pa, kaj! Očitek je bolj bedast, ko perfiden, zato tudi ni vredno, da bi se jaz trbucala s takimi kozli! Iva Mužina! Ker ste nujbrže slučajno izvedela, da je pošiljanje brezimnih pisem nečastno in nepošteno, ste podpisala svoj natrkani epistel z gori omenjenim imenom ! Vi pač ne veste, da sem jaz izmed onih, ki zamorejo razrušiti najvišji zid v lastno obrambo ali da pridejo resnici in svetlobi na sled. In tako sem izvedela, da ne obstajate ne v dotičnem kraju, ne v njega okolici, ter da je podani mi podpis z vso zločestjo načečkana izmišljotina, da bi jaz' lahko sumila nedolžno osebo. Toda vedite, da sem jaz tudi izmed onih, ki ne mara provzročati nedolžnemu najmanjše krivice, zato pa je moja brezobzirnost tem silnejša in brezmejna za tako sorto idjotov in dušnih pohabljencev, kakoršna ste Vi. Sestavljala ste svoj dopis s prekrižanimi prsti in rožnimvencem okoli vratu, dočim je bliskal otrovljiv plin iz Vaših punčic iu Vam je malicijozen šepet privzdigal z žolčom parfumirani sapnik. Samo eno vprašanje Vam nastavim — pa nikar se ne zgražajte, saj je ono v tesnem stiku z Vašim očitkom! Vprašanje se torej glasi: Kako je to, da Vi kot hribovska bilka poznate tako temeljito intelektualno snov raznobarvnih tulp po mestnih zakotjih? Hm! So se li tiste tulpe ob kakem svežem jutru priklonile k hribovski bilki, ali je večerni zefir hribovsko bilko kedaj zamajal tako, da se je dotaknila tulp? — Hi, hi! R. O. K. Doposlanih pesmi ne morem priobčiti. Kar se tiče provoda nevem ako in kedaj ga priobčim. Potreben popravka je namreč vsak stavek, zlasti ker je vmes mnogo besed, ki v naši govorici nič ne pomenijo. Ludovik S.! Mislim, da Vam še nisem odgovorila zato Vas prosim, da mi pošljete kaj izvirnega. Prevedene pesmi priobčim le če izhajajo iz slovanske književnosti. D. M. v Mariboru. Doposlanega ne merem obelodaniti; pošljite kaj drugega! V. O. Za pričujočo štev. ste zakasnili, torej prihodnjič! Bojite se, da Vas pošljem kopat krompir. Nikar, saj jaz nisem nelogična, dasi^ sem ženska, Poslala bi Vas tjakaj, če bi me Vi poslali nabirat polže. Kaj niste še zapazili, da jaz le sekundiram čeprav Včasih hripavo ujedljivo ko bajtarski kosmatinec, kadar odganja rigajo-čega oslička..... STAB. TIP. S. SPAZZAL • TRIESTE. • in Gomp. turnega blaga ello Št. 10 nstvu v mestu obrojen obisk. feurence Na debelo! &Giuliani i ex Via de! Teatro Oga. Na debelo ir, navadna in irve, laki, vrvi, apir i. t. d. iotore v vsaki uri. i cene. I PREPRODAJALCI ej Stolni trg.) 'ina s šivalnimi , z dvokolesi, z em in municijo. f zalogi tudi pozne dele orne-| predmetov. — no zastopništvo wh strojev Titan ria. Posebni brez-I poduk za u-'0 vezenje. tna zaloga Iva 'sakovrstne bla-vse po naj-,eza obilen obisk ! - Goriea Antonio št. 8-9 TRŽAŠKO VZAJEMSTVO delavcev z anjilika in izdelovalcev podov reg\ zadr. z o. z. = prevzema delo tudi na okolici. = Skladišče in delavnica peči in štedilnikov v Trstu, Via deU'Olmo 6 v Gorici, Via Garibaldi 20 v Tržiču, Via Friuli 614 MM Mita spim nosi luii na dom. - TRST. III. Mm 50, prill. Zobozdravniski melje R. KOVAČIC - teh. vod. » Sprejema od 9-12 — 15-19 Via VaMirivo, 33 (nasproti Kavarne „ROlflfl") Izvršujejo se vsa dela po najmodernejši tehniki, kakor: plombe, zlate krone, zlate mostnice in zobnice. Jadranska Banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Hiovi, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor. MMl Ouatija, Sarajevo, Split Menili, Mil ImlTrsl, lien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. Zaloga pohištva ANTON BREŠČAK GORICA • Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica) Doma kar manjka, naj pregleda vsak vse naj napiše si pri dnevni luči; omare, mize, stole, posteljnjak, škabel, kar rabi sploh v domači kuči. Kar manjka, to mu preskrbi Breščak, štirnajst številka Giosue Carducci. : Z0B0ZDRAVN1 SKI HEUE: ADOLF KOLL GORICA Korso Viktor Em. III. št. 11 = I. nadstp. ===== Posluje od 9. do 12. dopoldne in „ 2. „ 5. popoldne SEVER & COMP. - TRST — ul:ca Machiavelli štev. 13 — talef. 22-59 Prodnja vsa vrtna, travniška in cvetlična semena, z žsemi garancijami ter po konkurenčnih cenah. — Na veljo pošilja cenik za 1. 1922 brezplačno. Direktni uvoz 11 l V izdeluje v svoji tovarni „ADRIA" najrazličnejše obuvalo. Bogato je «ADRIA» preskrbljena zlasti za poletno sezono. Nad vse trpežni so Adria-sandali in Adria-podkovanci za hribolazce. Lastne prodajalne so v Trstu, Via Rettori 1 v Gorici, Corso Verdi 32 v Gelju, Narodni dom P» ^v I rjf^/^Af GLfO i profesor grafologJje razlaga značaj ln usodo življeiija C Vil I« 1 VJ V Sprejema vsaki dan od 13-19. - TRST, vla Udine 12. A. FENOERL & Go. - TRST TOVARNA MILA Via del Ghirlandaio 1 - Tel. 430 S/ G rce ^ A. FENDERL & Go. - TRST TOVARNA MILA