ISSN 0351-9716
VAKUUM V VEGOVI BALISTIKI (ob 250-letnici Vegovega rojstva)
Stanislav Ju`ni~
University of Oklahoma, Norman, Oklahoma, ZDA
POVZETEK
Ogledali smo si Vegovo raziskovanje topov v povezavi s tedanjo tehnologijo vakuumskih ~rpalk in parnih strojev. Prvi smo opisali Vegovo sodelovanje z grofom Rumfordom pri balisti~nih raziskavah. Vegovo teorijo nadtlaka med eksplozijo in vakuuma za lete~im izstrelkom smo pojasnili z Vegovim razvojem Bo{ko-vi}evega opisa sile in vakuuma.
Klju~ne besede: vakuum, Vega, Rumford, Bo{kovi}, balistika
Vacuum in Vega’s Ballistic
(On 250th anniversary of Vega’s birth)
ABSTRACT
Vega’s research of canons was described in connection with the technologies of vacuum pumps and steam engines of that time. For first time ever, we described Vega’s collaboration with count Rumford on ballistics. Vega’s model of the high pressure after the explosion and the vacuum behind the flying projectile was de-scribed in terms of Bo{kovi}’s theory of force and vacuum.
Key words: vacuum, Vega, Rumford, Bo{kovi}, ballistic
1 UVOD
Vega se je povzpel kot topni{ki oficir cesarske armade. Kdo so bili njegovi sodelavci, kako je meril in ra~unal? Kako so se Vegovi balisti~ni poskusi prepletali z razvojem vakuumskih tehnologij pred dvema stoletjema?
2 ZUNANJA BALISTIKA
Galileo je dobro stoletje pred Vegovim rojstvom v Dveh novih znanostih dokazal, da bi telo letelo po paraboli v vakuumu. Ta na~elna ugotovitev ni bila v veliko pomo~ na boji{~u, saj je veliki Toskanec ustrelil mimo prakti~nih izku{enj topni~arjev. Na boji{~ih namre~ ni bilo vakuuma; po navadi prav nasprotno, prava gne~a.
Newton je posku{al leta 1684 upo{tevati upor zraka, vendar je predvsem nakazal pot svojim naslednikom. Sledil mu je rojak, kveker Robins,1 in dokazoval, da izstrelek iz mo`narja usmerjen visoko navzgor, ne leti po paraboli. Daniel Bernoulli je izra~unal, da bi domet 2524,5 m narastel na 9792 m v vakuumu, smodniku pa je pripisal deset tiso~krat ve~jo pro`nost od zraka.2
Robins se je pri svojih meritvah dotaknil poz-nej{ega principa nadzvo~ne hitrosti, ko urni izstrelek pu{~a vakuum za seboj. Pribli`al se je sodobnemu opisu zvo~nega zidu, ki ga je Ernst Mach objavil {ele leta 1887. Tudi tu imamo Kranjci neprecenljive zasluge, saj je pra{ki profesor Mach pogosto obiskoval svoje star{e v Velikem Slatniku na Dolenjskem.
Euler je Robinsovo mnenje sprejel pri opisu hitrega gibanja, ko zrak ne more sproti napolniti prostora za hitrim telesom, tako da za izstrelkom nastaja vakuum.3 Seveda ni nih~e zares znal izmeriti tlaka tega vakuuma; {e danes bi to komajda zmogli. Euler je z vi{jo matematiko prvi~ izbolj{al topni{ke tabele svojih predhodnikov4, tako da se tudi prakti~nim topni~arjem njegov trud ni zdel za lase privle~en.
Problem je bil dovolj pomemben, da je akademija znanosti v Kopenhagnu razpisala nagrado za iskanje pravilnih tirnic izstrelka. Upor je pribli`no nara{~al s kvadratom hitrosti izstrelka; vendar {e danes ne poznamo analiti~ne ena~be gibanja in uporabljamo predvsem tabele. Eno prvih balisti~nih tabel je objavil Belidor5 v knjigi, ki jo je med {tudijem v Ljubljani prebiral tudi Vega.
Vega je izmeril, da je le pri majhnih nabojih smodnika domet sorazmeren kvadratu smodni{kega naboja. Pri srednjem polnjenju je sorazmeren s poldrugo potenco naboja, pri velikih polnjenjih pa pride do preme sorazmernosti. Odvisnost se je Vegi zdela prezapletena; re{itev so obetali le poskusi.6 Streljal je pod kotom 60°. Uporabljal je granate z masami (67, 34 in 6) kg. Naboj smodnika je spreminjal od 350 g do 2,1 kg pri granati z maso 34 kg, do 1 kg pri pol la`jem izstrelku, od 175 g do 350 g pa pri minah z masami 5,6 kg. Povpre~ni domet po petih strelih je bil od 399 m do 1489 m pri najve~jem naboju 2,1 kg pod 34-kilogramsko kroglo.
Polkro`ni gorilni prostor smodnika je obsegal enaindvajsetino celotne cevi7 oziroma nekaj nad poldrugi premer izstrelka. Gorilna cev v obliki valja je segala do smodni{kega prostora. Premer valja gorilne cevi je bil 35/61 premera granate, njena vi{ina pa 29/64 premera granate. Z 28 kg zelo mo~nega smodnika je skozi lijak napolnil 32 L gorilnega prostora. Pri
1 Benjamin Robins (* 1707 Bath v Somersetshire; † 29. 7. 1751 Madras v Indiji (Steele, 1994, 358)).
2 Dolleczek, 1887, 320.
3 Robins, Euler, 1777, 198; Vega, 1819, 4: 243.
4 Robins, Euler, 1777, dodatek: i-xlvi.
5 Bernard Forest de Belidor (Bélidor, * 1693 Katalonija; † 8. 9. 1761 Pariz).
6 Vega, 1788, 3: 117.
7 Vega (1788, 118) je pomotoma napisal: premera bombe.
VAKUUMIST 24/1–2 (2004)
47
ISSN 0351-9716
naklonu 75° je eksplozija ve~ kot kilograma smod-ni{kega naboja odnesla izstrelek (355, 402 in 378) m dale~.8 Pri naklonu 45° je dosegal ve~je daljave (721, 722 in 694) m.9
Vega je streljal {tirikrat pod enakim zra~nim tlakom pri treh razli~nih naklonih. Vsaki~ je nalival po 840 g smodnika v prostor za smodnik, {irok nad 83 mm. Ni opravil vseh poskusov na isti dan in ni omenil morebitnega vetra.10
Za~etne hitrosti so bile zelo blizu hitrosti zvoka, vendar Vegovi izstrelki niso prebijali zvo~nega zidu. Rezultate je tabeliral in raziskal razmerja med dometi pri razli~nih nabojih. [e pred ognjenim krstom je kot novope~eni stotnik objavil knjigo s prakti~nim poukom za streljanje s topovi. Ve~ kot pol stoletja po Belidorju je objavil svoje prve balisti~ne tabele, odvisnost balisti~ne krivulje od upora zraka pa je v naslednjih letih obravnaval v matemati~nih predavanjih o gibanju.
Vega je let izstrelka opisal v tretjem delu svojih predavanj in ga tesno povezal z Bo{kovi}evo silo in vakuumom. Vegova mehanika je temeljila na Bo{ko-vi}evem nauku po Schöttlovih predavanjih na liceju v Ljubljani. Na prvi izmed trinajstih tabel je na osmi sliki upodobil Bo{kovi}evo krivuljo. Zagovarjal je obstoj por in praznega prostora v vsakem telesu. Pri telesih, kot je goba, je prazen prostor viden. Pri drugih pa ga lahko doka`emo s poskusi.11
Vega je znal uporabiti znameniti Bo{kovi}ev sistem elementarnih delcev materije pri trkih teles in pri balisti~nem nihalu.12 Skliceval se je na razprave v Böhmovem topni~arskem Magazinu. Pri fizikalnih razmi{ljanjih je pogosto iskal primere v topni{tvu. Bo{kovi}ev opis neskon~no majhnega je uporabil za kritiko Eulerjevega problema gibanja telesa proti sredi{~u Zemlje. Vega je kritiziral Eulerjevo delo o teoriji gibanja iz leta 1765, ki mu je pomotoma pripisal dve leti starej{o letnico izida. Ugotavljal je, da je Euler pomotoma ena~il teorijo trenja in teorijo lepenja, ~eprav je lepenje trikrat ve~je.13
Vega je navajal raziskave svojih predhodnikov, vendar je Robinsa vseskozi napak imenoval "Robin".14 Poznal je Eulerjevo dopolnitev Robinsovega dela. Zanimal se je tudi za Mullerja, ki je postal namesto tekmeca Robinsa profesor topni{tva in utrdb na novi voja{ki akademiji v Woolwichu blizu tovarne topov. Mullerjevo razpravo je za Böhmovo revijo prevedel eden njenih najmarljivej{ih piscev, Geuss.15 Geuss je
Slika 1: Naslovnica Böhmove topni~arske revije, ki jo je s pridom {tudiral Vega (vir: Böhm, Andreas. 1781. Magazin für Ingenieur und Artilleristen. (Giessen: Johann Christian Krieger) 7: naslovnica)
bil od leta 1777 redni profesor matematike na univerzi v Kopenhagnu, matematiko pa je predaval tudi danskim kraljevim in`enirskim enotam. Prav med prevajanjem angle{kega profesorja Johna Mullerja iz Hannovra je leta 1779 postal ~lan danske kraljeve dru`be za znanost. Objavljal je predvsem o matematiki, leta 1784 pa je, podobno kot Vega leto poprej, izdal Briggsove logaritme do deset tiso~.
Po Mullerju kon~na hitrost krogle ni bila odvisna le od premera krogle, temve~ tudi od razmerja med specifi~nima masama krogle in zraka. Muller in pred
8 355, 402 in 378 m
9 721, 723 in 694 m
10 Vega, 1788, 3: 139; Güssmann, 1805, 70-71, 73.
11 Vega, Vorlesungen 1788, 3: 2 (pogl. 3).
12 Vega, Vorlesungen 1788, 3: 81--83, (pogl. 59), 298 (pogl. 216), fig. 8
13 Vega, 1988, 3: 194.
14 Vega, 1788, 3: 84.
15 Joachim Michael Geuss (* 23. 8. 1745 Krummendiell v Holsteinu; † 29. 11. 1786 Kopenhagen).
48
VAKUUMIST 24/1–2 (2004)
ISSN 0351-9716
njim Robins sta se oprijela zgre{enega prepri~anja, da nobeno nadaljnje izbolj{evanje oro`ja ne more pove~ati za~etne hitrosti izstrelka. Menila sta, da ne pomaga podalj{evanje cevi, zmanj{evanje smod-ni{kega prostora, pove~evanje naboja, izbolj{evanje smodnika in podobno.16 Tak{no stali{~e je bilo seveda pretirano in napa~no. Robins je kljub temu menil, da mora biti cev vsaj trikrat dalj{a od premera svoje izstopne odprtine,17 seveda za topove in ne za mo`narje.
Vegi se to ni zdelo prav. Izku{nje in mehanski zakoni so nasprotovale Mullerjevim trditvam.18 Vega je uporabil Mullerjevo starej{e delo iz leta 1768, v katerem je prebral napa~ne vrednosti za trajanje in hitrost gibanja v praznem prostoru. Muller je menil, da je upor fluida proti gibanju krogle enak te`i stolpa fluida, Vegovi poskusi pa so kazali veliko ve~ji upor. Muller in Robins sta mislila, da je za~etna hitrost vedno manj{a od tiste, ki jo lahko izstrelek pozneje dose`e v zraku. Vega je seveda vedel, da ta domneva ne dr`i.
Vega je kritiziral Mullerja na petih straneh;19 njegovo delo je citiral v opombi v angle{kem jeziku, ki ga je dobro poznal.20 S tem je svojo zadnjo knjigo matemati~nih predavanj kon~al in ji dodal {e topni-~arske tabele na osnovi svoje ena~be. Vegove balisti~ne tabele so bile druga~ne in veliko manj obse`ne od Eulerjevih, ki je upo{teval posebej krivuljo dvigovanja in padanja krogle pri razli~nih kotih streljanja.21
3 CORIOLISOVA SILA
Prosto padanje z visokih cerkva je pokazalo, da vrte~a se Zemlja pod ozra~jem odplava nekoliko proti vzhodu. Pojav je bil pomemben tako za topni~arje, kot za preu~evanje vetrov in morskih tokov zaradi hitrej-{ega vrtenja to~k na ekvatorju. Vsi so pri~akovali premik, niso pa sogla{ali glede njegove velikosti. Zato so se lotili natan~nih poskusov, ki so vplivali tudi na razvoj vakuumske tehnike. Bolonjski profesor matematike Gugliemini22 je sprva na~rtoval poskuse na kupoli cerkve Sv. Petra v Rimu. @al bi rezultate pretesno povezovali z Galileijevim procesom; zato se
je moral zadovoljiti s sto metrov visokim stolpom Asinelli v Bologni. Lalande je podprl meritve Guglielmirija in Luigija Zanottija, dokler ni zvedel, da Laplaceovi ra~uni predvidevajo manj{i vzhodni odklon in zanemarljiv ju`ni odklon. Laplace je bil zakon; zato se je Lalande nemudoma nehal strinjati z lastnim prepri~anjem. Guglielmini ni smel zaostajati in je svoje poskuse karseda urno uskladil z Lapla-ceovimi ra~uni: upo{teval je pa~ motnjo ognja ob gorenju svilene vrvice nad ute`jo, tla~ne razlike zaradi vetra in promet v mestu. Seveda se Pari`anom ni smel zameriti tako kot njegov kolega na univerzi Luigi Galvani; Napoleonovi bajoneti so namre~ preplavili njuno Bologno in kmalu tudi Ljubljano.
Podobne poskuse je postavil u~itelj Benzenberg23 v Hamburgu pod budnimi matemati~nimi o~esi Olbersa24 in samega Gaussa. Oktobra 1804, `e po Vegovi smrti, je Benzenberg obiskal Coulomba, Vegovega prijatelja Lalandeja in Laplacea v Parizu. Ostareli Coulomb je neprestano hitro blebetal, Lalande pa je imel na Collège de France v~asih le po {est slu{ateljev; odkar je Napoleon zavrgel Lalandev ateizem, se mu je marsikdo raje previdno izognil v {irokem loku. Benzenberg je nadaljeval poskuse v rudarskem ja{ku blizu Schlebusha, da bi se izognil neenakomernemu segrevanju zidov stolpa. Problem je leta 1835 na sodoben na~in re{il {ele profesor z École Polytechnique, Coriolis;25 po njem {e danes imenujemo silo, ki deluje na ozra~je zaradi vrtenja Zemlje pod njim. Guglielminijeve in Benzenbergove meritve so pojasnile topni~arjem, zakaj njihove krogle zana{a na vzhod. Napovedale so tudi znameniti Foucaultov26 poskus z nihalom v pari{kem Pantheonu leta 1851.
4 NOTRANJA BALISTIKA IN VEGOVI DALEKOMETNI MO@NARJI
Hire27 je leta 1702 v aktih pari{ke Akademije prvi pripisal eksplozivno silo smodnika pro`nim plinom v delcih smodnika in med njimi. Tlak zelo naraste zaradi ognja in toplote ob eksploziji.28 S podobnimi poskusi v vakuumu je Hauksbee leta 1720 meril koli~ino plinov, ki jih smodnik sprosti med eksplozijo.29 Tako je eksperimentalna tehnika pnevmatske kemije razvijala
16 Vega, 1819, 4: 301.
17 Robins, 1771, 409.
18 Vega, 1819, 4: 302.
19 Vega, 1819, 4: 301-306.
20 Vega, 1819, 4: 303.
21 Robins, Euler, 1777, i-xlvi.
22 Giovanni Battista Guglielmini (* 1760/63; † 1817 Bologna).
23 Johan Friedrich Benzenberg (* 1777 Schöller pri Düsseldorfu; † 1846 Bilk pri Düsseldorfu).
24 Heinrich Wilhelm Matthäus Olbers (* 11. 10. 1758 Arbergen; † 2. 3. 1840 Bremen).
25 Gaspard de Coriolis (* 21. 5. 1792 Pariz; † 19. 9. 1843 Pariz).
26 Jean Bernard Léon Foucault (* 18. 9. 1819 Pariz; † 11. 2. 1868 Pariz).
27 Philippe de la Hire (* 1640 Pariz; † 1718 Pariz).
28 Robins, 1771, 121.
VAKUUMIST 24/1–2 (2004)
49
ISSN 0351-9716
Slika 2: Vegova zahvala polkovniku Thompsonu, poznej{emu grofu Rumfordu, za angle{ke tabele logaritmov (vir: Vega, Jurij. 1783. Logarithmische, trigonometrische, und andere zum Gebrauche der Mathematik eingerichtete Tafeln und Formeln. Wien: Johann Thomas Edlen von Trattnern. Stran 419)
notranjo balistiko. Podobno tehniko merjenja plinov je na Dunaju uporabljal cesarski zdravnik Ingenhousz pri dolo~anju produktov fotosinteze v petsto poskusih med junijem in septembrom 1779.
Robins iz londonske kraljeve dru`be je prvi postavil balistiko na znanstvene matemati~ne osnove. Eulerjeve ideje o gibanju telesa proti sredi{~u sile je leta 1739 kritiziral na podoben na~in kot Vega {tiri desetletja pozneje. Seveda je bil Euler tedaj {e dovolj neznan, da si je Robins lahko privo{~il marsikatero pikro na njegov ra~un. Zdelo se mu je, da Euler ne nasprotuje le Evklidu, temve~ celo zdravemu razu-mu.30 Robins Eulerja ni osebno poznal,31 nekoliko pa mu je seveda zavidal donosno slu`bo v Sankt Peter-burgu.32 Ni slutil, da  bo  Euler postal najve~ji
29 Robins, 1771, 141.
30 Robins, 1739, IV.
31 Robins, 1739, VI.
32 Robins, 1739, 1.
33 Benjamin Thompson grof Rumford (* 26. 3. 1753 Rumford; † 21. 8.
34 Rumford, 1970, 460-461.
35 Vojvoda Albert (Albrecht) Sa{ko-Te{enski (* 1738; † 1822 (Kau~i~,
Slika 3: Vegove skice balisti~ne parabole za teorijo zunanje balistike in model topa za teorijo notranje balistike (vir: Vega, Jurij. 1819. Vorlesungen über die Mathematik. Vierter Band. Wien: Trattnern. Tabla IX, fig. 56)
matematik vseh ~asov; sicer bi bil pri svojih kritikah gotovo bolj previden.
Thompson, poznej{i grof Rumford,33 je leta 1797 poro~al o svoji mu{keti, ki izstreli dve enako hitri krogli v istem ~asu, kot navadna mu{keta z enako cevjo. Mu{keto je izbolj{al zgolj tako, da je z izstrelkom natan~no zatesnil cev, ki se je o`ila v smodni{ki prostor. Tesnjenje je pospe{ilo izstrelek, saj se v netesnih delih ni ve~ izgubljala energija zaradi razlike med premerom krogle in premerom oro`ja.34 Sto`~asto notranjost cevi, zo`eno proti smodni{kemu prostoru, je dve leti pred tem izkoristil Vega. Mo`a sta torej uporabljala enake ideje, saj od Vegovega Dunaja do Rumfordovega Münchna ni bilo dale~. Prijatelja znanstvenika sta izpostavljala pomembnost tesnjenja na temelju izku{enj tedanje zgodnje vakuumske tehnike, ki sta jo poznala predvsem pri parnih strojih in manj pri ~rpalkah.
Pomladi 1795 so Prusi izstopili iz zveze proti Francozom; ob Renu je zavladalo zati{je. Renski armadi 92000 mo` je poveljeval vojvoda Albert,35 ki je ukazal Vegi, naj izdela mo`narje dalj{ega dosega. Kon~no prilo`nost, da Vega svoje poznanje problemov tesnjenja v vakuumski tehniki izkoristi za konstruiranje mo`narskih cevi najve~jega dometa!
Auteuil pri Parizu (Steele, 1994, 359)). 26)).
50
VAKUUMIST 24/1–2 (2004)
ISSN 0351-9716
Sestavil je dva mo`narja za krogle z maso 16,8 kg in za dvakrat te`je izstrelke.36 Zgorevalni prostor je izvrtal v obliki prisekanega sto`ca37 s koni~nim dnom. Okroglo dno mo`narja je `e Belidor zamenjal s konusom, o tej mo`nosti pa je premi{ljal tudi Rumford. Cev v obliki sto`ca je bila namenjena predvsem bolj{emu tesnjenju smodnika med eksplozijo, saj je Vega kroglo porinil tako globoko, da je popolnoma zaprla del smodni{kega prostora v obliki konusa. Starej{i avstrijski mo`narji v obliki valja niso omogo~ali tako dobrega tesnjenja. Ob eksploziji je sto`~asta posoda omogo~ala izredno visoke tlake na svojo osnovno ploskev, s katere so plini odrivali bombo nad sovra`nika.
Vega je osebno nadzoroval ulivanje, vrtanje in kon~no obdelavo novega oro`ja. Za vajo so pri Mannheimu streljali 16,8-kilogramske krogle pod koti 45° vse do 3110 m. Komisijo so sestavljali generali in drugi visoki ~astniki topni{tva in in`enircev.38 Merili so tudi globino, do katere se je izstrelek zaril v tla po strelu s starim in novim Vegovim mo`narjem. Bombe iz Vegovega mo`narja so se zabile od 63 cm do 126 cm globoko, trzaj po strelu pa je potegnil od 5,3 mm do 7,9 mm pri naboju 0,84 kg, pri dvakrat ve~jem naboju pa meter ali celo pol drug meter. Vega je pove~al domet predvsem zato, ker je lahko nalil do 2,25 kg smodnika, medtem ko so se starej{i mo`narji napolnili `e pri 1,4 kg.39 Poleg tega je z upo{tevanjem dose`kov vakuumske tehnike znal smodnik bolje zatesniti in tako pove~ati izkoristek eksplozije.
Vega je izbral kaliber 22 cm in 16,8 kg bombe s premeri 234,6 mm, ki so jih uporabljali za starej{e bronaste mo`narje iz leta 1753. Drugega primernega streliva pa~ ni imel na razpolago v tistih vojnih dneh. Premer cevi je bil za 10,4 mm ve~ji od starega mo`narja. Skupaj s smodni{kim prostorom je bila cev dolga 808,5 mm. Premer cevi starega mo`narja je zmanj{al za 11,4 mm, cev je podalj{al za 132,5 mm, kaliber pa pove~al za 33/64. Zaradi bolj{ega materiala je maso cevi zmanj{al za 16 kg; z mo`narjem, la`jim od pol tone,40 je bilo veliko la`je manevrirati.
Vega ni opisal svojega mo`narja v ~etrtem delu predavanj leta 1800 in tudi ne v njihovem ponatisu leta 1819. Pri razlagi eksplozije smodnika je narisal valjasti smodni{ki prostor z dnom v obliki polkrogle
in ne morda prisekanega sto`ca, ~eprav je mimogrede omenil druga~ne mo`ne oblike.41 Vegova razlaga je veljala za topove, mo`narje in havbice;42 zato bi svoje {tiriindvajset let staro odkritje gotovo lahko vklju~il tudi v u~benik, ~e bi bilo seveda splo{no sprejeto. Vegov izum je bil dovolj pomemben, da ga povzemajo tudi uradne zgodovine avstrijskega topni{tva.43
Pred ponatisom ~etrtega dela Vegovih predavanj so leta 1816 njegova mo`narja preizku{ali na Dunaju, pozneje {e leta 1827 v Budimpe{ti.44 Pri obeh mestih so z dragimi poskusi iskali to~ne oblike krivulj pri razli~nih nabojih in naklonih od leta 1819 do 1829. Danes te`ko presodimo, zakaj je Vega spremenil obliko smodni{kega prostora. Prvi je primerjalno streljal z mo`narji, ki so se razlikovali predvsem po obliki smodni{kega prostora in z njim bolj{em tesnjenju, izposojenem iz tedanje vakuumske tehnike.
Novembra 1795 je Vega uspe{no uporabil mo`narja pri obleganju Mannheima, ki so ga medtem zavzeli Francozi. Uspe{na uporaba novih metod tesnjenja, sposojenih iz vakuumske tehnike, mu je odprla pot do medalje Marije Terezije.45 Na boji{~ih ob Renu je kapitan Coutelle pri Fleursu `e uporabljal nedavno izumljene balone, Vegove enote pa so sku{ale njihovo poizvedovalno dejavnost prestreliti. Vegov prijatelj Ingenhousz je 6. 6. 1784 nad Dunaj spustil prvi toplozra~ni balon brez posadke, ki ga je opazoval tudi Vega.
Vegove nove mo`narje so uvedli za redno obo-ro`itev obalne artilerije {ele leta 1839. Te`ki mo`narji so bili tedaj `e v zatonu, saj so moderna industrijska mesta opu{~ala nekdanje utrjene obrambne zidove. Med svetovnima vojnama so velikanske mo`narje Vegove vrste nadomestili z manj{imi, ki niso ve~ spadali k topni{tvu, temve~ k pehoti. Od 13. 10. 1998 Ameri~ani uporabljajo 60-milimetrske mo`narje FM 101-60-31, 17. 11. 1988 spremenjene 81-milimetrske FM 101-60-1 in 17. 5. 1979 spremenjene 107-mili-metrske FM 101-60-70.
Vega je tik pred smrtjo napredoval v enega najvi{jih ~astnikov v prestolnici. ^ez deset let bi gotovo postal prvi general slovenskega rodu. Vegove balisti~ne raziskave je nadaljeval nekdanji jezuit Güssmann.46 Uporabljal je Bo{kovi}evo teorijo kometov, vendar v balistiki ni posebej uporabil Bo{ko-
36 Dolleczek, 1887, 298.
37 Kau~i~, 1904, 25.
38 Kau~i~, 1904, 25.
39 Kau~i~, 1904, 26.
40 Dolleczek, 1887, 297.
41 Vega, 1819, 4: 295, fig. 56.
42 Vega, 1819, 4: 298.
43 Dolleczek, 1887, 298, 700.
44 Kau~i~, 1904, 26.
45 Kau~i~, 1904, 27.
46 Franz Güssmann (Güsman, * 30. 9. 1741 Wolkersdorf v Avstriji; SJ; † 28. 1. 1806 Seitenstetten).
VAKUUMIST 24/1–2 (2004)
51
ISSN 0351-9716
vi}evega opisa snovi in vakuuma. Malo pred smrtjo je Vega razpravljal z Güssmannom o za~etni hitrosti izstrelka. Güssmann je upo{teval tudi pritisk te`e krogle na dobro tesnjene pline v smodni{kem prostoru.47
5 SKLEP
Vegovo in Rumfordovo tesnjenje smodni{kega prostora je omogo~ilo napredek balistike. Tehnologije tesnjenja so zanju razvili pri vakuumskih ~rpalkah in predvsem pri parnih strojih. Vega je uporabil sto`~asti smodni{ki prostor, da bi prepre~il uhajanje smod-ni{kih plinov iz gorilnega prostora na podoben na~in, kot so v vakuumski tehniki s tesnjenjem prepre~evali pu{~anje vakuumske posode. Tako je Vega, ~eprav je umrl `e pred sre~anjem z Abrahamom, bistveno pripomogel k razvoju sodobnih tehnologij tesnjenja, saj se je v balistiki `e v njegovem ~asu vrtelo najve~ denarja.
6 LITERATURA
Dolleczek, Anton. 1887. Geschichte der österreichischen Artillerie von den frühesten Zeiten bis zur Gegenwart. Nach authentischen und grösstentheils officiellen Quellen verfasst. Wien: Selbstverlag.
Güssmann, Franz. 1805. Über die bisherigen Versuche und derselben Berechnung in Hinsicht auf die Theorie des Stosses und Widerstandes flüssiger Körper. Wien (Leipzig): Mathias Andreas Schmidt.
Kau~i~, Fridolin. 1886. Georg Freiherr von Vega. Organ der Militärwissenschaftlichen Vereine (Wien) 33: 43-94. Ponatis: 1904. Wien: Selbstverlage.
Robins, Benjamin. 1742. New Principles of Gunnery: Containing the Determination of the Force of Gun-Powder, and an Investigation of the Difference in the Resisting Power of the Air to Swift and Slow Mo-tions. London: J. Nourse. Eulerjev prevod z dodatki. 1745. Neue Grundsätze der Artillerie. Berlin. Hugh Brownov prevod Eulerja. 1777. The True Principles of Gunnery Investigated and Explained. Comprehending Translations of Professor Euler's Observations upon the new Principles of Gunnery, published by the late Mr. Benjamin Robins, and that celebrated Author's Discourse upon the Track de-scribed by a Body in a resisting Medium, inserted in the Memoirs of the Royal Academy of Berlin, for the Year 1753. London: J. Nourse.
Robins, Benjamin (ur. James Wilson). 1761. Mathematical tracts of the late Benjamin Robins. Vol. 1. New principes of Gunnery. London: J. Nourse. Francoski prevod Du Foy fils, pomo~nik profesorja na kraljevi topni{ki {oli v Grenoblu. 1771. Traite de mathématiques de Monisieur Benjamin Robins... Nouveaux Principes d’Artillerie... Grenoble: Joseph-Sulpice Grabit.
Rumford, grof Benjamin Thompson (ur. Sanborn C. Brown). 1970. The Collected Works of Count Rumford. Volume IV Light and Armament. Cambridge: Belkap Press.
Vega, Jurij. 1788. Vorlesungen über die Mathematik. Dritter Band, welcher die Mechanik der festen Punkte enthält. Wien: Trattnern.
Vega, Jurij. 1800. Vorlesungen über die Mathematik. Sowohl überhaupt zu mehrerer Verbreitung mathematischer Kenntnisse in der k. k. Staaten, als auch inbesondrere zum Gebrauche des kais. königl. Artillerie=Corps. Vierter Band die Grundlehren der Hydrostatik, Aerostatik, Hydraulik, und der Bewegung fester Körper in einem widerstehenden flüssigen Mittel enthaltend. Anleitung zur Hydrodynamik. Das mathemat. Lehrb. zum Gebrauch des k. k. Artillerie=Corps. IV Theil. Wien: Trattnern. 2: 1819. Vorlesungen über die Mathematik. Vierter Band, die Grundlehren der Hydrostatik, Aerostatik, Hydraulik, und der Bewegung fester Körper in einem widrstehenden flüssigen Mittel enthaltend.
47 Güssmann, 1805, 62, 67.
52
VAKUUMIST 24/1–2 (2004)