Proizvodnja v obdobju januar - november 1975 plan izvršeno % iz vrš. plana TOZD predilnica Metlika stara predilnica 656.000 677.685,70 103 Repco predilnica 204.430 94.707,20 46 SKUPAJ 860.510 772.392,90 90 TOZD TKANINA predilnica II 656.000 658.429 100 priprava 1.270.740 1.238.254,50 97 tkalnica 7.394.638 7.020.012 95 oplemenitilnica 3.726.710 3.381.569,10 91 pletilni ca 3.270.110 3.567.976 109 TOZD KONFEKCIJA Konf. N. mesto 439.821 378.840 86 Konf. Vinica 412.387 325.682 79 Konf. Trebinje skupaj konfekcije 307.800 1.160.008 280.255 984.777 91 85 kooperacije — 47.293 TOZD STREŠNIK opeka 6.274.974 6.066.238 97 TOZD TRGOVINA bruto realizacija 47.080.000 46.560.768,45 99 Za razliko od prvega polletja je v drugem enakem letnem obdobju zabeležen padec proizvodnje. Na padec proizvodnje ni vplivalo poslabšanje produktivnosti, pač pa razmere na trgu. Prodaja naših izdelkov, tako tkanin kakor tudi konfekcgskih izdelkov, seje občutno zmanjšala, zato sprejetih planov proizvodnje v letoš jem letu ne bomo izpolnili. D.S.,A.D. Kvaliteta v mesecu novembru TKANINE I. kvaliteta 173.57230 m 95.59 % II. kvaliteta 3.047,10 m 1.68 % ostanki 4.952,80 m 2.73 % 181.572,20 m 100.00% PLETENINE I. kvaliteta 24506,70 m 97.62% II. kvaliteta 109,20 m 0.43% ostanki 488,20 m 1.95% 25.104,10 m 100.00% SKUPNA METRAŽA I. kvaliteta 198.079,00 m 95.84% II. kvaliteta 3.156,30 m 1.53% ostanki 5.441,00 m 2.63% 206.67630 m 100.00% IVO KAZNIVA DEJANJA V GOSPODARSTVU Pod pojmom gospodarski kriminal ali kazniva dejanja v gospodarstvu so zajeta vsa kazniva dejanja zoper narodno gospodarstvo, družbeno premoženje in uradno dolžnost. Glede na to, da je eden izmed skupnih varstvenih objektov družbeno premoženje nasploh, se pojavljajo kot storilci kaznivih dejanj v gospodarstvu tudi osebe zunaj oškodovanih delovnih organizacij, med katerimi so najštevilnejši storilci tatvin. Iz zbranih podatkov v SR Sloveniji o težjih kaznivih dejanjih na škodo družbenega premoženja izhajajo tri značilnosti: - nad polovico obravnavanih kaznivih dejanj odpade v 1. 1974 na tatvine in velike tatvine, ki jih storijo večinoma osebe, ki v oškodovanih organizacijah niso zaposlene. Odstotek teh kaznivih dejanj je namreč znašali. 1972 60%, 1.1973 65 % in L 1974 59%; - v veliki večini so bila v 1974 težja kazniva dejanja storjena v gospodarskih organizacijah (1. 1973 81 %, 1. 1974 83%), tako daje bilo le 17 % kaznivih dejanj storjenih na področju družbenih služb, uprave in drugih področij; - s težjimi kaznivimi dejanji povzročena materialna škoda je znašala 1. 1972 15,414.000 din, 1. 1973 25.224.000 din in v 1. 1974 15.593.000 din. V zadnjih treh letih je bilo obtoženih veliko grabežev, ki so po svoji teži glede na stopnjo kršitve zavarovane dobrine in zagroženo kazen najtežja kazniva dejanja: 1. 1972 32 kaznivih dejanj, 1. 1973 73 in 1. 1974 61. Od obravnavanih grabežev v 1. 1974 je bilo storjenih: 27 v obliki poneverb, 19 v obliki tatvin, 7 v obliki zlorab uradnega položaja iz koristoljubnosti, 7 v obliki goljufij in 1 goljufija v službi. Storilci pa so bili: 10 poslovodij, 5 blagajnikov, 4 računovodje, 4 skladiščniki, 3 direktorji, 3 šoferji, 3 prodajni referenti, 2 knjigovodja, 2 transportna delavca, tajnica direktorja, receptor, šef avtoprometa, ekonom, akviziter, inkarant, raznašalec pošte, odkupo-valec in 12 oseb izven oškodovanih organizacij. Do teh najhujših kaznivih dejanj še vedno lahko pride predvsem zaradi slabe evidence o materialnem in blagajniškem poslovanju, nezadostne kontrole nad osebami, ki jim je zaupano družbeno premoženje, in slabo zavarovanega družbenega premoženja. V letu 1974 obravnavana kazniva dejanja v gospodarstvu so bila storjena v veliki večini v klasičnih oblikah. Na prvem mestu so tako imenovani premoženjski delikti v širšem smislu, ko storilci skušajo protipravno pridobiti sebi ali drugim osebam premoženjsko korist. To so razne tatvine, goljufije, zatajitve in zlorabe uradnega položaja. Precej je tudi ponareditev raznih listin, da bi storilci tako prikrili pravno prilaščanje denarja ali blaga, gospodarsko poslovanje in nedovoljeno trgovino. Pri obravnavanju kaznivih dejanj, zlorabe pooblastil v gospodarstvu po 213 čl. KZ so bili odkriti novi značilni načini ustvarjama neevidentira-nih fondov v tujini. Gospodarske organizacije ustvarjajo takšne fonde tako, da preplačujejo inozemsko blago in razlike v ceni ostanejo v tujini kot neregistriran fond; do določeno provizijo in rabat, ki jih tuje firme priznavajo gospodarskim organizacijam na podlagi pogodb o po-slovno-tehničnem sodelovanju, ostanejo v tujini; da blago, ki so ga začasno uvozile zaradi predelave, v tujini prodajo. Nekatere delovne organizacije posamezne posle pri uvozu blaga za široko potrošnjo in reprodukcijskega materiala iz zahodnoevropskih držav prikrivajo s switch posli. Takšne posle je možno tehnično speljati le na ta način, da se že celoma dokumentacija s ponareditvijo ustreznih listin priredi tako, da se prikaže uvoz iz Klirinškega področja. Takšne oblike storitve kaznivih dejanj v zvezi s switch posli pa se v zadnjem času ne pojavljajo več zaradi urejenega deviznega tržišča. Pri proučevanju posameznih kazenskih zadev javna tožilstva ugotavljajo, da so storilcem kaznivih dejanj omogočile izvršitev naslednje okoliščine: - nerazviti samoupravni odnosi ustvarjajo široke možnosti za pridobitev privilegijev v raznih oblikah in za privatizacijo družbenega premoženja; - nepoznavanje amoupravnih pravic in splošnih predpisov omogoča, da sprejemajo takšne odločitve, ki legalizirajo neupravičene pa tudi nezakonite provizije, razna darila in nagrade; - nezadostna informiranost članov delovnih organizacij o poslovanju odgovornih oseb; - nekatere delovne organizacije niso redno opravljale notranje preglede finančnega in materialnega po- slovanja odgovornih oseb na delovnih mestih; - nekatere delovne organizacije iz drugih republik so zanemarile in opuščale redno ter občasno kontrolo poslovanja v svojih predstavniških in poslovnih enotah; - med storilci kaznivih dejanj so še vedno osebe, ki so že bile sodno kaznovane za podobna kazniva dejanja, ker pri sprejemanju na delo opuščajo preverjanje o prejšnji kaznovanosti. Da bi omejili možnosti, ki v posameznih okoliščinah omogočajo prilaščanje denarja in blaga na škodo družbenega premoženja, bi bilo potrebno poostriti nekatere preventivne ukrepe glede fizičnega varstva družbenega premoženja in kontrole nad njegovo uporabo, zlasti: - zagotoviti v delovni organizaciji tak sistem interne kontrole, ki bo sproti kontroliral listine o uporabi in razpolaganju z družbenimi sredstvi, ne samo glede njihove formalne pravilnosti, ampak tudi glede njihove materialne opravičenosti; - poostriti v delovnih organizacijah odgovornost glede materialne pravilnosti letnih popisov stanja sredstev; - bolj zavarovati poslovne prostore z blagom večje vrednosti in blagajne (alarmne naprave, varnostne ključavnice, obhodi čuvajev); - pri pregledu zaključnih računov uporabnikov družbenih sredstev bi morala SDK ob kontroli v posameznih primerih preverjati tudi materialno zakonitost in opravičenost finančnih in drugih poslovnih listin, ki se nanašajo na uporabo in razpolaganje z družbenimi sredstvi. MARJAN SOMRAK kt UMA - 75 v Milanu V prejšnji številki smo pričeli objavljati serijo člankov o sedmi mednarodni razstavi tekstilnih strojev v Milanu. Ker so si jo ogledali tudi nekateri naši delavci, vas bomo še nekajkrat seznanili z nekaterimi novostmi na tekstilnem področju. Tokrat bo govor o dveh znanih tovarnah tekstilnih strojev -Schlafhorst in Hamel. SCHLAFHORST Tovarna tekstilnih strojev Schlafhorst ima svoj sedež v znanem zahodnonemškem tekstilnem centru Moenchen Glad-bach. Tovarna je bila ustanovljena leta 1882, in sicer za proizvodnjo strojev za pripravo tkalnic in pletilnic. Leta 1910 je prešel Schlafhorst v last družine Reiners, ki ga ima še danes. V drugi svetovni vojni je bila tovarna popolnoma uničena in je bila še leta 1947 na spisku za demontažo, vendar se je kasneje hitro opomogla. Leta 1959 je na izložbi v Milanu prvič pokazala križno pre-vijalni avtomat AVTOCONER, katerega je vse do danes izboljševala. Tako sedaj teče v proizvodnji 70 dežel sveta več kot 450.000 vreten avtoconeija. Pri najnovejšem avtoconerju, prikazanem na ITMA 75, se je povečala avtomatizacija stroja do te stopnje, da dela na naših strojih 1 delavec na 50 vreten, pri novem pa na 300 vreten. Ves potek proizvodnje na stroju spremlja mali računski stroj, imenovan „indikator“, ki nam v vsakem trenutku pove vse podatke o delu stroja. Vendar pa Schlafhorst ne proizvaja samo avtoconerje. Pri nas imamo tudi nekaj njihovih strojev — za saško snovanje, to je snovanje po pasovih.Tudi pri teh strojih gre razvoj v čim večjo avtomatizacijo, ki naj bi skrajšala zastoje pri snovanju. Na ITMA 75 so prikazali avtomatsko cevčnico za križne na-vitke in nove električne nitne ustavke, s čimer se zmanjša čas vezenja križnih navitkov in izboljša kvaliteta osnove zaradi pravočasne ustavitve stroja pri raznih pretrgih. Poleg teh strojev izdelujejo še stroj za angleško snovanje, vot-kovno navijalni stroj, klasični križni previjalni stroj; leta 1968 so pričeli proizvodnjo pletilnih strojev v tovarni Barfuss, ime-novanih TURBOTEK (podruž- nica Schlafhorsta je tudi znana firma „Sucker“). Mimo kvalitete se odlikuje Schlafhorst tudi po zelo dobro organiziranem servisu in skrbi za izobraževanje kadrov, ki vzdržujejo njihove stroje. HAMEL Tovarna Hamel je poznana kot specializiran proizvajalec sukalnih strojev vseh tipov. Matična tovarna je bila ustanovljena leta 1866 v Chemnitz, sedanji tovarni pa imata sedež v švicarskem mestu Arbon in Moensternu v zah. Nemčiji. Hamel je edina tovarna, ki lahko ponudi sukalne stroje treh različnih postopkov sukanja: prstančne sukalne stroje, dvostopenjske sukalne stroje in sukalne stroje z dvojnim uvija-njem. V Novoteksu smo se odločili, da postavimo v pripravo dvostopenjske sukalne stroje, ki imajo za naš asortiman preje veliko prednosti pred drugimi sukalni-mi stroji. Naj naštejem nekatere: zaradi svitanja brez zračnega upora in skoraj brez trenja do- bimo zelo voluminozne in elastične sukance, prašen ja in pretrgov skoraj ni, dobimo navitke približno enake dolžine in teže. Prav to nam olajšuje delo pri snovanju, saj je preja navita na križne navitke in jo lahko uporabljamo za votek na Sulzerju. Dobimo tudi velike dolžine preje brez dvojnih vozlov, kar prav tako zmanjšuje delo na drugih fazah, in končno tudi velika univerzalnost glede materialov in numeričnih številk (Nm 10-150). Tudi Hamel je pokazal na letošnji ITMA 75 določene izboljšave v primerjavi z našimi stroji (povečal je velikost navitkov na 1,5 kg, avtomatiziral določene faze dela, ki se sedaj delajo ročno, ter izboljšal kvaliteto posameznih delov stroja). RIKO RESNIK Križno previjalni avtomat tovarne ,.SCHLAFHORST' Sukalni stroji znamke ,JHAMEL“ novoteks stran 3 NOVA REPCO PREDILNICA V METLIKI Rastezanje volne v novi predilnici Predenje ST preje na Repco predilniku 26. novembra smo v Metliki praznovali: za občinski praznik smo slovesno odprli nove proizvodne prostore. Prva faza izgradnje nove REPCO predilnice v vrednosti 36 milijonov dinarjev (tu so zajeti objekti in oprema) je končana, investicijo pa smo finansirali z lastnimi sredstvi ter bančnimi in inozemskimi krediti. Objekt, ki meri 4i00 m2, je po zastavljenem programu v celoti dograjen. V njem so: prostorna proizvodna hala, skladiščni prostori, laboratorij, garderobe, sanitarije, obratni pisarni, priročna delavnica in kom-presorska postaja. V proizvodni hali je nameščena strojna oprema, in sicer: predpredilnica z zmogljivostjo 2500 kg predpreje dnevno, predilnica z 28 REPCO predilnimi stroji - z zmogljivostjo 1400 kg preje dnevno ter trije sukalni stroji BARNAG. S to količino preje bomo krili potrebe tkalnice v Novem mestu in hkrati zmanjšali uvoz preje. Za predenje uporabljamo REPCO predilne stroje, zadnji dosežek v modernizaciji tehnologije volnene česanke. Konvencionalni predilni stroj je že dosegel skrajne meje izpopolnitve, predvsem kar zadeva dvig produkcije na vretensko uro. Najbolj znan predilni stroj, ki se uporablja danes za predenje volne, je tradicionalni prstančni stroj. Ta je pri najnovejših izvedbah že dosegel maksimalno hitrost, ki znaša 23 m/min (odvisno od Nm in višine vitja), ter maksimalne možne vitilne hitrosti vreten, premera prstana, mejne napetosti niti itd. Prstančni stroji so dosegli svojo mehanično mejo, posebno pri proizvodnji finejših številk preje. V prihodnje lahko priiakujemo pri klasičnem predenji, le malo povečano hitrost in s tem majhen porast produktivnosti na vretensko uro. Koncept self twist predenja, ki so ga razvili avstralski strokovnjaki, temelji na popolni spremembi podajanja trdnosti preji. Na REPCO precilniku se le-ta ne posreduje s piavim vitjem, temveč z navideziim, ki si periodično sledi v S (levi) in Z (desni) smeri. S to sp emembo so odpadli prstani in ' retena, s tem so se odprle možrosti uporabe velikih hitrosti predenja, dosežen je velik prihianek pri prostoru, energiji in delovni sili, močno pa se zmanjšujmo izdatki za izvrševanje in ma;:anje. Na REPCO predilriku uporabljamo za podajanje vitja ST valjčke (po tem je tadi preja dobila ime ST preja). Ravno pri tem je dosežena revolucionarna sprememba, saj v naprotju s pravim vitjem preje na klasičnem prstančnem stnju prejni stroj le svaljkamo. fvaljkanje dosežemo s tem, da Sf valjčka rotirata in oscilirata in tako svaljkata prejni stenj. Pri uvedbi svaljkalm metode pa je nastal problem izbire primernih ležajev za začisno rotacijo in visokofrekventio oscilacijo (1000 nihajev id minuto ST valjčkov). Ker s kngličnimi ležaji niso mogli zagotoviti mirnega teka ST valjčkov, kot se zahteva za izredno natančno nastavitev razmaka med spodnjim in zgornjim ST valjčkom (0,0051 min), hkrati pa bi bilo potrebno kroglične ležaje mazati, kar bi povzročilo nabiranje vlaken in sviža, so skonstruirah za ST valjčke zračne ležaje. ST valjčka imata normalno odvajalno hitrost 220 m/min in oscilirata s 1000 nihaji na minuto. Omenila semže, da je REPCO predilnik namenjen predenju volnene česanke, dodati pa velja, da tudi to področje zaenkrat ni brezmejno v uporabi REPCO preje za tkanje. REPCO prejo uporabljajo tudi v pletilstvu. REPCO preja, sukana na su-kalnem stroju BARMAG (imenujemo jo STT preja), ima vsekakor drugačen videz kot konvencionalna preja, ima manj zasukov, trdnost je zato nekoliko manjša, elastičnost pa je večja. Posukana REPCO preja (STT preja) se močno krotoviči (zanka), zaradi česar jo je treba po sukanju na sukalnem stroju BARMAG oziroma pred nadaljnjimi operacijami paziti. V drugi fazi izgradnje REPCO predilnice imamo v načrtu še nakup 28 REPCO pre-dilnih strojev, za katere je že pripravljen proizvodni prostor. S tem bomo podvojili proizvodnjo REPCO preje in pri tem dosegli optimalizacijo strojnih kapacitet z minimalnim povečanjem števila zaposlenih. MIRA KOVAČIČ Predsednik DS v tozdu Predilnica Ivec Anton med slavnostnim govorom IZVOLILI SMO NOVE PREDSTAVNIKE 15. decembra so bile po sklepu delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb dopolnilne volitve v komisijo za osebne dohodke in komisijo za delovna razmerja. Po sklepu zbora delovne skupnosti je bil predstavnik IVS v komisiji za OD Leopold Pečarič na lastno željo zaradi prezaposlenosti v republiških in krajevnih organih upravljanja razrešen, istočasno pa je zbor sklenil, da se komisija za OD poveča od treh na pet članov. Marija Aš, predstavnica spl. sektorja v komisiji za delovna razmerja, pa je bila premeščena v tozd Tkanina. V komisijo za OD so bili predlagani: Stane Parkelj in Jože Udovič ml. iz strojne delavnice, Ratimir Filej iz spl. sektorja ter Herman Koprivnik iz električne delavnice. V komisijo za delovna razmerja pa Pavla Černe in Marija Hodžič. Volilna komisija je po končanih volitvah ugotovila, da je od 253 upravičencev volilo 199 delavcev ali 79 %. Neveljavnih glasovnic pa je bilo 7. Od pred laganih kandidatov so bili izvoljeni naslednji: komisija za OD: RATIMIR FILEJ (159 glasov), STANE PARKELJ (143) in JOŽE UDOVIČ ml. (117). Komisija za del. razmerja: PAVLA ČERNE (125 glasov). Novoizvoljenim delavcem želimo pri njihovem novem delu veliko uspeha in čim manj težav pri reševanju nalog, ki so pred njimi. Nagrade za dolgoletni trud Tudi letos bomo nagradili vse tiste delavce, ki so letos dočakali 10 oz. 20-letnico neprekinjene delovne dobe v našem podjetju. 10-letn3(i bodo dobili za jubilej kristalne vaze z vrisanim emblemom Novoteksa ter pismeno priznanje, 20-letniki pa ročne ure in prav tako pismeno priznanje. Objavljamo seznam vseh jubilantov. Če je morda še kdo v tovarni, ki bi moral biti na seznamu, pa ga ni, naj se čimprej javi v kadrovskem oddelku, da morebitno pomoto takoj popravimo. Člani kolektiva, ki so v podjetju 10 let: Avbar Pavlina, Bar-bo Rozalija, Brulc Jože, Bratkovič Ana, Cesar Marija, Hudoklin Rozalija, Jereb Marija, Jakelj Marija, Kovačič Alojz, Les Silva, Levstik Marija, Lakovnik Irena, Mohar Marija, Mlakar Štefanija, Novak Bariča, Nadu Franc, Rajk Milena, Razpotnik Angela. Staniša Marija, Škufca Jože, Štine Jože, Špringer Rozalija. Špilar Marija, Šobar Štefka, Tomšič Cvetka, Verbič Amalija, Vitasovič Anica, Vidmar Jožica, Zupančič Vida, Zupančič Slavka in iz tozda Predilnica Metlica Marinčič Vlado. Člani kolektiva, ki so J podjetju 20 let: Berus Avguštin, Blažič Alojz, Berlan Betka, Dragman Jože, Gorišek Alojzija, Hudoklin Janez, Irt Albina. Jakša Fani, Jalovec Jožica, Junc Jožefa, Klobučar Marija, Klobučar Ana, Novak Ana, Osterman Zlata, Puš Zofija, Pangre Pavla, Planin Milena, Tekavec Matilda, Urek Nežka, Štaudo-har Anica, Švent Franjo, Vidic Lado. ; Pregled bolniških \ X odsotnosti ; 5 P Pri analizi poslovanja za prvih devet mesecev letošnjega leta smo ugotovili, da je naraščanje bolniških odsotnosti tudi delno vplivalo na slabše ekonomske rezultate. Iz podatkov za obdobje I-IX 1975 je razvidno, da je bilo skupno za 12,2% bolniških odsotnosti, kar smo ocenili za zelo kritično. V našem internem glasilu uvajamo stalno rubriko o pregledu bolniških odsotnosti v preteklem mesecu in tudi zbirno za kumulativno obdobje. Bolniške odsotnosti bodo razvrščene v tri skupine: bolniške do 30 dni, bolniške nad 30 dni in porodniški dopusti. Pregled bo zajemal odsotnosti za podjetje kot celoto, za posamezne tozde in obrate. Kumulativno stanje po posameznih vrstah odsotnosti bomo pričeli prikazovati od 1. 1. 1976 dalje. Z ločenim zajemanjem podatkov po posameznih vrstah odsotnosti smo pričeli l.X. 1975. (odstotek odsotnosti na skupen fond delovnega časa) TOZD, del. enota % bo In. % bol. % % izgub Ij. ur do 30 dni nad 30 dni porodniške okt. kumul. TOZD Prediln. Metlika 5,8 1,5 1,9 9,2 8 Predilnica II 3 1,2 3,8 8 10 Priprava 6,2 4,6 5,4 16,2 14,4 Vzorčna 0,4 2,2 11,8 14,4 10,5 Tkalnica 5,4 2,6 0,9 8,9 8,4 Oplemenitili!. 5,2 4,5 2,2 11,9 11,4 Pletilnica 6,3 1,9 — 8,2 4,6 SS Tkanina 2,3 0,3 2,9 5,5 7,3 TOZD Tkanina 4,6 3 3,1 10,7 14,6 Krojiln. N. m. 6,9 1 3,1 11 5,9 Konf. N. m. 5,4 3,6 5,2 14,2 11,9 Konf. Trebinje 4,9 8,7 - 13,6 10 Konf. Vinica 3,3 0,3 5,4 9 8,1 SS Konf. 2,9 1,5 5,1 9,5 7,5 TOZD Konfekcija 4,5 3,7 3,8 12 9,7 TOZD Strešnik 5,6 2,9 — 8,6 10,9 TOZD Trgovine 0,5 2,9 5,9 9,3 8,9 IVS 2,9 4,4 — 7,3 6,2 SS centralne 1,8 1,1 5,5 8,4 9,7 Menze SKUPAJ 7,3 0,3 7,3 14,9 14,8 NOVOTEKS 4,5 3 3,2 10,7 12,2 Iz tabele je razvidno, da je odstotek skupnih bolniških odsotnosti skupaj s porodniškimi dopusti višji od odstotka za celotno podjetje v sledečih obratih: pripravi, vzorčni tkalnici, oplemenitil-nici, krojilnici Novo mesto, konfekciji Trebinje in menzah. Kako si zamišljam stabilizacijo Kriza, ki je nastala v svetovnem gospodarstvu, tudi nam ni prizanesla. Težko jo bo prebroditi, toda mislim, da nam bo uspelo, če bomo enotni. Zavedati se moramo, da se s takimi ali podobnimi problemi srečujejo tudi druga podjetja, ne samo v tekstilni industriji, čeravno je to v tej panogi izraziteje, ker smo v glavnem vezani na uvoz surovin in strojev. Poteka široka družbena akcija za stabilizacijo gospodarstva v naši državi. Tudi mi se z vsemi močmi in sredstvi vključujemo v to akcijo. Glede na stanje v nekaterih naših tozdih so vodstvo podjetja, samoupravni organi in vse družbenopolitične organizacije sprejele sanacijske ukrepe. Sprejeti programi dela zahtevajo maksimalno angažiranje vsakega posameznika, od vodstvenega in strokovnega kadra do delavca pri stroju. V glavnem se moramo opreti na lastne moči in ne čakati pomoči od drugod. Najhitreje se nam bodo pokazali rezultati, če bomo poiskali naše notranje rezerve; te so: delovna disciplina, ki se je naj drži vsak posameznik, ki naj svoje delo opravlja odgovorno; kvaliteta naših izdelkov je eden prvih pogojev, da jih bomo lahko prodajali, saj je tržišče vedno bolj zahtevno; zmanjševanje stroškov, maksimalno izkoriščanje in pravilno vzdrževanje strojev, kar bo tudi vplivalo na zmanjševanje nadurnega dela; zmanjšati moramo količino odpadnega materiala in se zavzemati za to, da bo čim manj odsotnosti zaradi bolniške, saj tudi to v veliki meri obremenjuje podjetje. Seveda je poleg vsega tega še veliko možnosti za izboljšanje. Tudi raziskava trga je zelo važna za usmerjanje naše proizvodnje: da bomo izdelovali to, kar bomo lahko prodali in se nam ne bodo kopičile zaloge. Bistveno za spodbujanje delovne odgovornosti je pravilno nagrajevanje. Če bo vsak član kolektiva za svoje dobro ali slabo delo tudi primerno nagrajen, ne bomo imeli težav pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov in sadovi dobrega dela gotovo ne bodo izostali. FANI KRANJC PLAN DELOVNIH DNI ZA 1976 1. 3 IZMENE + OSTALI JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL N P T S Č P S 6 13 20 27 7 14 21 28 A 8 15 22 29 A 9 16 23 30 Hj 10 0 S Hil 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 0 0 0 l) (14) (21) (28] 1 8 fE 2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 [kT] [ŽO] [27] 6 13 20 /1\ 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 0 17 0 MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST 1 ) ( 8 ) (15) (3) ^29) 16 23 30 T S Č P S 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 A 8 0 0 0 8 15 9 16 10 17 22 29 23 30 24 6 13 7 14 1 8 15 20 1 27 28 29 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 11 IB 26 0 0 0 2 y ib (2B| 3 0 0 S 30 31 6 13 20 27 7 0 0 0 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBE T S 7 14 21 28 1 8 15 22 29 5 12 6 13 19 20 26 27 2 9 16 23 M 3 10 17 24 7 14 21 1 8 15 22 28 29 č 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 0 P S 3 10 17 24 4 0 0 0 1 8 15 2 0 0 22 23 29 0 b 12 19 26 6 0 0 0 3 10 17 24 4 0 0 0 2. 3 IZMENE IN POL JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL N P T S P S OTTO 6 13 20 27 7 14 21 28 A 8 15 22 29 A 9 16 23 30 3 10 17 24 31 3 4 5 6 7 10 11 12 13 14 16 17 18 19 20 21 22j 23 24 25 26 27 28 1 2 3 4 5 6 9 10 11 12 13 V 16 17 18 19 20 22 23 24 25 26 27 30 31 MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST N P [30 4 ) (l1 ) (18) (25, T 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 31 S 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 28 4 11 18 25 č 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 29 5 12 19 26 P 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 cn E> co 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBI T S Č P S 7 14 1 8 15 2 9 16 3 10 17 4 11 18 21 22 23 24 25 28 29 30 5 12 6 13 7 14 8 15 9 16 19 20 21 22 23 26 27 28 29 30 A 2 9 16 23 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 OTTO 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 3 10 17 24 4 11 18 25 3. 4 IZMENE JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL N 4 11 18 25 1 8 15 22 29 7 14 21 28 4 11 18 25 P 5 12 19 26 2 9 16 23 1 8 15 22 29 5 12 19 1 T 6 13 20 27 3 10 17 24 2 9 16 23 30 6 13 20 S 7 14 21 28 4 11 18 25 3 10 17 24 31 7 14 21 28 Č 8 15 22 29 5 12 19 26 4 11 18 25 1 8 15 22 29 P A 9 16 23 30 6 13 20 27 5 12 19 26 2 9 16 23 30 S 3 10 17 24 31 7 14 21 28 6 13 20 27 3 10 17 24 MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST N A 9 16 23 30 6 13 20 27 A 11 18 25 1 8 15 22 29 P 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 T 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 31 S 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 28 4 11 18 25 Č 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 29 5 12 19 26 P 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 S A 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBE N 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 P 6 13 20 27 4 11 18 25 A 8 15 22 A 6 13 20 27 T 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 A 7 14 21 28 S 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 Č 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 P 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 [3l| S 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 4. DELOVNA ENOTA KONFEKCIJA TREBINJE JANUAR N © © ® @ P 5 12 19 26 T 6 13 20 27 S 7 14 21 28 Č A 8 15 22 29 P A 9 16 23 30 S [T| 10 Ežl H Hj) MAJ N ® ® ® @ © P A 10 17 24 31 T 4 11 18 25 S 5 12 19 26 Č 6 13 20 27 P 7 14 21 28 S A 8 |5| n m SEPTEMBER N © @ © ® P 6 13 20 27 T 7 14 21 28 S 1 8 15 22 29 Č 2 9 16 23 30 P 3 10 17 24 S 4 0 [8] FEBRUAR © ® © @ © 2 9 16 23 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 0 g]] JUNIJ © @ 'S @ 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 . 23 30 3 10 17 24 4 11 18 25 5 0 |19] g OKTOBER ® ® @ @ © A H 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 [9] 0 23 |0| MAREC © © © © 1 Y 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 0 0 0 JULIJ © © © © 5 12 19 29 6 13 20 ŽA 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 0 0 0 31 NOVEMBER © © @ @ 1 8 15 22 2 9 16 23 uK 3 10 17 24 4 11 18 A 5 12 19 [0 6 0 2° 0 APRIL © © © © 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 0 0 0 AVGUST © © © @ © 2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 0 g g DECEMBEI © ® ® © 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 lil 4 [n] 0 0 Predlog plana delovnih dni za letošnje leto je bil zaradi različnih strojnih zmogljivosti posameznih obratov pripravljen v štirih inačicah (za razliko od nekateri prazniki ne ujemajo s delj, 38 prostih sobot in 9 dni lani, ko so bile samo tri). Letos slovenskimi. Letos bo 52 ne- državnih praznkov. smo morali upoštevati še obrat ___ __ konfekcije v Trebinju, ker se Legenda: \ /državni prazniki, [_] proste »bote, (J) nedelje Drugi o Novoteksu Naše podjetje se je že v lanskem letu pričelo vključevati v stabilizacijska prizadevanja. Na podlagi poslovne izgube, ki je bila ugotovljena za tozda Konfekcija in Strešnik po zaključnem računu za leto 1974, so bili izdelani sanacijski programi za oba tozda. Glavni cilji sanacijskega programa so naslednji: zmanjšanje fiksnih stroškov, ustavitev naraščanja zalog, predvsem zalog gotovih izdelkov, ustavitev naraščanja poslovne izgube v Konfekciji in Strešniku ter prehod na rentabilno poslovanje in ureditev oziroma izboljšanje delovne discipline. Tudi v ostalih tozdih so bili sprejeti ukrepi za znižanje stroškov poslovanja, za znižanje nadurnega dela, za boljšo delovno disciplino in za izboljšanje organizacije dela. Pred dnevi je bil objavljen v „Reflektorju“, publikaciji časopisnega založniškega podjetja Komunist, daljši članek o našem podjetju, ki ga v celoti objavljamo. Ker je Reflektor strokovna revija in je ne bere širši krog ljudi, smo prepričani, da vas bo zanimalo, kaj pišejo o Novoteksu drugi. Tekstilna tovarna Novoteks iz Novega mesta se je zaradi slabših rezultatov nekaterih temeljnih organizacij združenega dela že lani pričela aktivno vključevati v stabilizacijska prizadevanja. Po zakijučnem računu za lansko leto je bila namreč ugotovljena poslovna izguba za tozd Konfekcija in tozd Strešnik. Izdelali so tudi sanacijski program za oba tozda. Reči pa je trete, da so bili tudi v ostalih tozdih sprejeti ukrepi za znižanje stroškov poslovanja in za zaostritev delovne discipline in za izboljšanje organizacije dela. Pa tudi sicer se v Novoteksu v zadnjem času vedno bolj srečujejo z vpraanjem kadrov. „Običaj je bil, da smo imeli vsako leto tudi trinajsto plačo in sorazmerno dobre dohodke,“ so dejali v Novoteksu. Ker p je sedaj prišlo do nekaterih težav in tudi do manjšega zvišanja osebnih dohodkov, kadri počasi zapuščajo tovarno. Pravijo pa, da je za to ,,kri-va“ konfekcija. Kot bo razvidno iz nadaljnjega zapisa, je morda to tudi res, saj sedanji gospodarski položaj vpliva tudi na dotočene težave v konfekcijski industriji. Vsekakor pa je res, da je perspektiva Novoteksa v osnovni dejavnosti - to je predelavi. Naj samo še na kratko predstavimo dosedanji razvoj proizvodnje novomeške tekstilne tovarne. Specializacija proizvodnje je bila izvršena od leta 1960 do 1964, ko so od pestrega proizvodnega programa prešli na specializirani proizvodni program. Pričeli so izdelovati samo česane preje in tkanine iz teh prej. Kompletno modernizacijo tehnološkega procesa je podjetje izvedlo leta 1968. Tedaj je Novoteks postala vodilna tovarna v Jugoslaviji za proizvodnjo tkanin iz mešanice volne in sintetike. Dve leti pozneje je podjetje zgradilo lastno specializirano r konfekcijo za izdelavo hlač, leta 1973 pa še dve konfekciji za izdelavo hlač in kril, in sicer v Trebinju (BiH) in na Vinici. Četrta faza razvoja podjetja pa je bila usmerjena izven tekstilne proizvodnje. Leta 1973 so namreč dogradili obrat za proizvodnjo pešceno-cementnih strešnikov v Dobruški vasi. STABILIZACIJSKI PROGRAM Zaostreni pogoji gospodarjenja, znižanje realnih zaslužkov prebivalstva ipd. so v letošnjem letu tudi v Novoteksu vplivali na dosežene rezultate poslovanja. Pri pregledu rezultatov za obdobje januar — september lahko razberemo, da v tej tovarni niso dosegli načrtovanih postavk in da letni načrt ni bil povsem izvršen. Res je sicer, da je povpraševanje po izdelkih tekstilne industrije pričelo padati že v lanskem letu, toda letos je to stanje še bolj problematično. V slovenskem merilu je bil v devetih mesecih zabeležen 38-od-stotni porast zalog tekstilnih izdelkov. Za zadnje tromesečje pa je predvideno ponovno znižanje prodaje tkanin in konfekcijskih izdelkov ob istočasni rasti stroškov proizvodnje in večjega izvoza, kar bo seveda še bolj vplivalo na poslovne rezultate ob koncu leta. V Novoteksu se je dosežena proizvodnja tkanin v primerjavi z lanskim letom povečala za 5 odstotkov, konfekcija za 16, proizvodnja strešnikov za 16, promet v trgovinah pa za 39 odstotkov. Toda planske obveznosti s tem niso bile v celoti izpolnjene in tako proizvodnja tkanin zaostaja za štiri odstotke, konfekcije za 11, strešnikov za pet, ---------------------------- Modni kotiček Pred vami sta dva kostima za športno in svečano priložnost. Klasičen kostim je zapet, uveljavlja pa se še kostim s kratko jopico. V takih kostimih so dobro oblečene tudi tiste, ki imajo nekaj odvečnih kilogramov. Moda se navdušuje nad modeli tridesetih let. Materiali so mehki, volneni in lahkotni. V TATJANA Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Od 4. novembra do 9. decembra so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Terezija Plut, Jože Kostelec, Ljubica Boldin, Anton Ivec, Jože Matjašič, Ivan Kukman, Ivan Bevk, Alojz Kozjan, Ivan Pezdirc, Martina Vajda, Jože Leščanec, Jože Nemanič, Ivan Jerina, Štefka Orlič, Marija Vidnjevič, Janko Butala, Martina Gerkšič, Alojzija Prošev, Jože Matekovič, Mirko Stopar, Jože Judnič, Josip Jalsevec, Jože Štefanič, Jožica Nemanič, Lado Marentič, Katica Hribljan, Milka Radakovič, Anica Čurči, Drago Nastav, Marija Čivič, Jože Milavec, Anton Slobodnik, Katica Muzar, Marica Hribljan, Jože Bajuk, Slavo Žnidaršič, Anton Simonič, Nada Plut, Halid Kadragič, Anica Štefanič, Franc Nemanič, Vlasta Gornik, Stane Jelenčič, Josip Novosel, Nikola Jacmenovič, Vinko Lužar, Jožefa Čurči, Ivanka Matjašič, Ilija Siročič, Marija Nemanič in Semsa Mahmutovič (vsi iz tozda PREDILNICA Metlika), Andrej Nikolič (do sedaj že 2-krat), Ana Osolnik (4), Janez Dular (14), Alojz Foršček (2), Franc Rajer (11), Stane Kastelic (13), Branko Kirn (11), Vojan Stopar (4), Franc Pavlin (11), Janez Primc (3), Janez Gorišek (1?), Marija Božič (14), Ivan Bečaj (2), Martin Kozjan (14), Anton Kukman (4), Marija ihvlin (4), Atojzija Rapuš (20), Silva Kuzmijak (4), Martin Žura (14), Slavko Čečelič (8), Ivanka Štepec (6), Ivan Dragan (1), Alojz Zoran (17), Milka Smolič (8), Franc Krištof (4), Jože Konček (13), Franc Ribič (6), Draga Nedelko (6), Ivan Mežnar (3) , Justi Damjanovič (12), Ludvik Lužar (3), Slavko Švener (1), Anton Ajdišek (11), Ivan Kocjančič (18), Martin Jenič (5), Cvetka Golob (10), Pavle Kuplenik (18), Lado Potočar (17), Anica Novak (8), Srečko Serčič (10), Franc Luzar (7), Pavla Pangre (5), Slavka Ceh (6), Stane Žagar (2), Franc Sluga (2), Dušan Vasič (12), Ivan Radoš (27), Branko Gregorič (1), Drago Mihalič (6), Marjan Golob (4) , Pavla Drenik (6), Marjan Palčar (10), Emil Parkelj (19), Alojz Hočevar (7), Marija Korče (7), Danilo Kovačič (58), Jožica Vovk (6), Ciril Kukman (24), Alojz Kavšek (17), Jožefa Kovačič (3), Jože Smrekar (21), Franc Retelj (3), Martin Bec (19), Mirko Nilič (11), Drago Novak (13), Vinko Hribar (9), Franc Iljaž (11), Tine Filip (3), Marjeta Klemenčič (5), Janez Počrvina (i 3), Franc Župan (8), Majda Vidrih (3), Jože Kralj (5), PepcaGajič (10), Martin Mohar (22), Lela Mažibrada (5), Vilijem Udovič (15) in Alojz Blažič (15). prodaja blaga v lastne trgovine (Novoteks jih ima 13) pa za odstotek. Pri analizi izvoza pa se je ugotovilo, da po dinamiki v prvih devetih mesecih zaostaja, toda delavci Novoteksa lahko z gotovostjo pričakujejo, da bo do konca leta v celoti reah-ziran. Tako bodo izvozili 20 odstotkov od skupne prodaje tkanin in 40 odstojkov od skupne prodaje konfekcije oziroma vrednost izvoza se bo povečala od 3,45 milijona dolarjev v lanskem letu na približno 4,5 milijona dolarjev v letošnjem letu ali za 31 odstotkov. Načrt celotnega dohodka je bil v devetih mesecih realiziran 68-odstotno, dohodek 64, ostanek dohodka pa 37-odstotno. Načrtovane postavke torej niso bile realizirane, glavni vzroki pa so v zaostajanju prodaje pri tkaninah in konfekciji slabša struktura prodaje (ki se kaže tudi v večjem izvozu, kjer je prodajna cena sorazmerno neugodna), v odpisu terjatev, visokih komercialnih popustih in podobno. Nedvomno devetmesečni rezultati Novoteksa niso najbolj spodbudni. V okviru OZD so zato, da bi sanirali gospodarsko stanje oziroma letošnje leto čimbolje zaključili, sprejeli stabilizacijske in sanacijske programe. Pri stabilizacijskih programih gre v glavnem za to, da morajo biti načrti proizvodnje usklajeni z obstoječimi kapacitetami in možnostmi uvrstitve, prodajo izdelkov pa je treba usmeriti na čim širše prodajno področje. Stroški poslovanja nikakor ne bi smeli presegati načrtovane višine, prav tako pa tudi ne poraba materialov. V Novoteksu ne bodo pričeli z novimi investicijami, do pokritja zalog obratnih sredstev s trajnimi viri po zaključnem računu za lansko in letošnje leto pa bodo celoten ostanek dohodka izločili na poslovni sklad - za obratna sredstva. Prav tako si bodo prizadevali, da se vezava obratnih sredstev v zalogah in v terjatvah v primerjavi na poprečno vezavo v lanskem letu ne bo poslabšala. Prišli - odšli Od 16. novembra do 18. decembra so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD KONFEKCIJA - skupne službe: Kos Irena; TOZD TKANINA - delovna enota priprava: Saje Franc; TOZD TRGOVINA: Radojčič Slavica; TOZD STREŠNIK: Rabzelj Primož, Virant Anton, Duša Ivan, Metelko Mile; TOZD PREDILNICA METLIKA: Petrina Jože; SKUPNE SLUŽBE PODJETJA - splošni sektor: Gošnik Miha, Jarc Justi. V istem času so podjetje zapustili naslednji delavci: TOZD KONFEK-ajA Novo mesto: Šurla Alojz, Za-letelj Jožica, Žavnik Pepca, Mekše Danica, Zlatkovič Mileva, Mahnič Janez, Kolenc Marjan, Fabjan. Franc, Zupančič Jože; TOZD KONFEKCIJA - skupne službe: Marje-tič Olga, Golob Alojz; TOŽD TKANINA - o plemenit ilnica: Makše Franc; TOZD TKANINA -priprava: Mejač Jožefa; TOZD TKANINA - predilnica: Prosen Frančiška; SKUPNE SLUŽBE PODJETJA - investicijsko-vzdrževalni sektor: Hrastar Stanko, Kunčič Rajko; SKUPNE SLUŽBE PODJETJA - splošni sektor: Jakelj Marija; SKUPNE SLUŽBE PODJETJA -služba načrtovanja in analiz: Sar-man Rajko; TOZD STREŠNIK: Lindič Jože. novoteks stran 7 Vreteno 2 3 4 5 7 8 9 : J n 1. 15. črka abecede 2. veznik 3. veletok v Afriki 4. odprtina v zidu 5. mlin 6. žensko ime 7. moško ime (drugi sklon) 8. tovarna gospodinjskih materialov in elektro materiala 9. žensko ime 10. solmizacijski zlog 11. soglasnik Obvestilo V petek, 26. decembra, se je pričela rekreacija za vse naše delavce v telovadnici osnovne šole „Bršlin“. Re-kreiranje bo vsak petek od 18 do 20 ure. Pridite v copatah in športni opremi ter v čim večjem številu! Mladinska organizacija „Novoteks“ Zagreti kolesarji Tekmovalci kolesarskega društva Novoteks se zelo resno pripravljajo na tekmovalno sezono 1976. Pod vodstvom trenerjev Majesa in Finka redno trenira 30 kolesarjev. Razdeljeni so v štiri kategorije: člani, st. mladinci, ml. mladinci in pionirji. Njihov trening je zelo raznovrsten, vendar po točno določenem planu. Ob ponedeljkih imajo kondicijsko plavanje, ob sedali dvourni trening v telovadnici na osnovni šoli Grm, ob četrtkih kros in ciklokros, ob petkih trenirajo na valjih, ob nedeljah pa imajo ciklokros ali turno smučanje. PRVENSTVO KLUBA V PARIH Končalo se je prvenstvo kluba v parih. Zmagovalca za leto 1975 sta M. Zupančič in J. Blažič, ki sta igrala zares odlično. Drugo mesto sta osvojila J. Rolih in V. Istenič, tretja pa sta bila presenetljivo, vendar zasluženo V. Drenovec in J. Mohorič. NOVOTEKS -ORGANIZATOR TEKSTILIADE Leta 1976 bo republiška tekstiliada v kegljanju po novem sistemu. V mesecu aprilu bodo področna tekmovanja tekstilnih podjetij, v maju pa bo finale osmih najboljših ekip. Organizator 1. finala je naše podjetje, ki je tako tudi že direktni finalist. Kegljači so na svojem občnem zboru izvolili tov. F. Šventa za predsednika organizacijskega odbora. Ostale člane tega odbora in vse potrebne službe pa bomo izvolili na prvem sestanku 10 kegljaškega kluba. Za sezono 1976 imajo novomeški kolesarji velike načrte. Po ocenah kolesarskih strokovnjakov starejši mladinci v novi sezoni ne bi smeli imeti resnega tekmeca, kajti najresnejša konkurenta, ljubljanski Rog in kranjska Sava, sta izgubila svoje najboljše mladince, ker so odšli med člane. Zagrizen boj bo med mlajšimi mladinci, kjer bodo Novomeščanom najhujši konkurenti kolesarji Roga in Astre. Najmočnejše orožje v tej kategoriji je mladi Srečko Vehar, ki pa sam ne bo napravil dosti,_če mu ne bosta pomagala Bojan Štih in Janez Šuklje. V članski ekipi ne bomo dosegli vrhunskih rezultatov, ker so naj- boljši fantje še v JLA in se bodo rezultati pokazali šele proti koncu sezone. Vsi upi Novoteksovih kolesarskih delavcev so uprti v sedanje mladince, med katerimi se jih pet pripravlja in trenira, da bi prišli na seznam olimpijskih kandidatov za Moskvo Nekdanji izvrstni novomeški kolesar Branko Dular je odličen športnik tudi v JLA. V vojaškem mnogoboju je zmagal na področnem tekmovanju in se pripravlja na armijsko tekmovanje v Beogradu. Upamo, da bo tako nadaljeval tudi po prihodu iz JLA, ko bo okrepil novomeško člansko ekipo. ZDENKA LUZAR Dolenjska liga Začela se je zimska liga Dolenjske za ženske 6 x 100 in moške 6 x 200 lučajev. V ženski konkurenci sodeluje 5 ekip, v moški pa 11; od tega 2 ekipi Novoteksa. V prvem kolu — bilo je v Sev- nici — so naši kegljači dosegli naslednje rezultate: ženske: 1810 kegljev - 5. mesto (Koprivnik 294, Makše 321, Kacin 304, Konda 281, Zadkovič 323, Zupančič 287); moški — 1. ekipa: 4529 kegljev, kar je bil tretji najboljši rezultat (Klobučar 775, Rolih 778, S. Dra-vinc 697, Istenič 738, Zupančič 748 in Blažič 793); 2. ekipa: 4433 kegljev in uvrstitev na 7. mesto (Udovič 741, Lužar 725, Pirc 740, Berlan 730, Mohorič 736, Progar 761). Skupnih nastopov bo šest, uvrstitev na vseh kegljiščih (Sevnica, Novo mesto, Čatež, Krško, Trebnje in Mirna peč) se šteje za končno uvrstitev. V drugem kolu, ki je bilo na kegljišču Loka v Novem mestu, so naši kegljači dosegli odlično 2. mesto (za ekipo Krka I) in odličen rezultat 5273 podrtih kegljev, kar je poprečno na tekmovalca kar 873 kegljev. Najboljši je bil Jože Rolih, ki je podrl 937 kegljev, kar je najboljši dosežek kegljačev Novoteksa sploh. Tudi ženske so se odlično uvrstile (3. mesto), še posebno pa se je izkazala Marija Konda, ki je kot prva od kegljačic Novoteksa podrla 400 kegljev. Za ta dosežek ji bo kegljaški klub predal pokal. Rezultati ŽENSKE: 2230 kegljev - 3. mesto (Šafar 377, Makše 375, Kacin 357, Konda 400, Zadkovič 340, Zupančič 381). MOŠKI — 1. ekipa: 5237 kegljev in 2. mesto (I. Dravinc 767, Istenič 881, Klobučar 899, Rolih 937, Zupančič 877, Blažič 876); 2. ekipa: 4847 in 7. mesto (Berlan 830, Udovič 789, Drenovec 839, Pirc 798, Progar 789, Mohorič 802). Občni zbor kegljaškega kluba s drameč V sredo, 26. novembra, smo se na Loki zbrali skoraj vsi kegljači Novoteksa in na občnem zboru kluba položili svoj enoletni obračun. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da smo program dela do konca uresničili. Rezultat tega je precejšen napredek v kvaliteti. Zato ni čudno, da je kar 7 naših kegljačev v reprezentanci društva Novo mesto. V svoje vrste smo vključili veliko novih članov. Vidimo, da je želja po kegljanju med našimi delavci velika. To se je najbolj pokazalo na tekmovanju med tozdi. Zato smo sklenili, da bomo organizirali še tekmovanje med obrati. S tem bomo omogočili širšemu krogu delavcev športno rekreacijo. V svoje vrste bomo dobili tudi nove člane. Na koncu smo izvolili še nov odbor, ki bo vodil delo v naslednjem letu. Sestavljajo ga: GERSIČ Martin, predsednik; ZADKOVIČ Milojka, podpredsednik; ISTENIČ Vinko, tehnični vodja; ROLIH Jože, blagajnik; BERLAN Franci, gospodar. Zaradi boljšega strokovnega dela in zaradi razbremenitve teh. vodje smo izbrali še vodje, ki bodo vodili posamezne ekipe: ISTENIČ Vinko (1. ekipa), PIRC Marjan (2. ekipa), DRAVINEC Ignac (ženska ekipa), BLAŽIČ Jože (mladinska ekipa). Na koncu bi se kegljači radi zahvalili sindikalni organizaciji in vodstvu podjetja za finančno pomoč, brez katere našega obsežnega programa ne bi mogli izpeljati.