KATOmKEMi i I ¦ '¦!¦ ¦ ¦ ¦¦-*"-•'- Mussolini za sv. pismo. Nemški fašizem (narodni socializem) meče sv. pismo iz nemških šol, italijanski fašizem pa ga v šole uvaja. Mussolini je namreč poslal vsem direktorjem in upraviteljem šol naredbo, s katero predpisuje uporabo sv. pisma nove zaveze za šolsko vzgojo in či- tanje sv. pisma v šolskem pouku. V naredbi stoji med drugim tudi to: »Vsi ravnatelji, profesorji in učitelji naj čitajo sv. pismo, naj s to božansko knjigo seznanijo otroke ter naj jo njim raztolmačijo! Naj se trudijo, da se bodo otroci najlepša mesta iz te knjige naučili na pamet! Ta knjiga naj ne manjka v nobeni knjižnici, ker ostaje vsa stoletja nova! To je največja in najpotrebnejša knjiga, ker je božanska! Narodna vlada hočestem postaviti mladino in po mladini dušo italijan- skega naroda na pravo pot, na kateri bo domovina dosegia svojo vzvišeno in resaično veličino.« Zakaj je postal katoličan? Lansko leto je umrl slavni angleški pisatelj Chesterton, sloveč kot pesnik, pisatelj, filozof, politik in govornik. Rojen je bil 1. 1874. Ko je bil star 48 let, je stopil v katoliško cerkev. Rojen je bil v protestantski cerkvi, od katere se je ločil leta 1922, ko je postal katoličan. Nedavno je katoliški londonski list »The Tablet« objavil dnevnik pokojnega pisatelja. V njem opisuje Chesterton razloge, ki so ga pripeljali v katoliško cerkev. »Vprašali so me«, tako piše, »zakaj sem postal katoličan, in odg-ovoril sem jim: Da se rešim svojih grehov. Ni nobene druge vere, ki bi toliko poudarjala svojo božansko oblast, da more odpuščati grehe. S cerkveno logiko se ntrjuje ta čudoviti nauk: greh, ki se ga človek iskreno kesa in spove, je odstranjen s sveta in človek more začeti novo Mvljenje, kakor da bi ne bil nič grešil. Katoličan, ko pride od spovedi, se zopet vrne v polnem pomenu besede v svetlo jutro svojega detinstva, ker on trdno veruje, da je Bog v ozkem in temnem prostoru spovedniee obnovil v njem svojo _liko in podobo. Prošlosti se ne boji, pa aaj so mu tudi že osiveli lasje. Prerojen je in kakor da bi šele začel ždveti, kakor da ima samo 5 minut življenja.« Protižidovsko razpoloženje v Franciji vedno bolj narašča, odkar je ljudska fronta pod Blumovim načelstvom na vladi. židje v Franciji tvorijo komaj 2% vsega prebivalstva, visoka državno-upravna mesta pa se nahajajo z 52% v rokah židovskib uradnikov, ki so zadnji čas prišli do teh svojih položajev. Prvi žid, ki ga je volilna sreča postavUa na čelo vlade (Blum), jih je spravil na ta mesta brez pomisleka in strahu. Tudi s stališča demokr&cije ni to opravičljivo. Zidje imajo v parlamentu 13 poslancev in 5 senatorjev, torej manj ko 2%. Kako torej pridejo do visokega števila, s katerim so zastopani v visokem uradništvu? To je storila volja Bluma in njegovih tovarišev v vladi. Francosko ljudstvo, zlasti francosko razumništvo, tega ne odobruje, ker je židovstvo kakor v vsakem, tako tudi v francoskem narodu tuj element. Kako se ta element udejstvuje v državni politiki, ako pride do oblasti, dokazuje Rusija, kjer so glavni pokretniki revolucije in komunizma bili čistokrvni židje. Znano je tudi, kaj zastopnik boljševiške Rusije Mozes Rosenberg dela v španski Kataloaiji in da bi brez njega že bila davno končana državljanska vojna v Španiji.