J()S.l?.-Bul>X.l __ j ■ _ ^ __________ .__________________''____________ ________ ' .........................i.....................________ List za slovenski narod v Ameriki glasilo K. S. K. Jecinote. - ■ '■ ...... 1 . .' 1 ■ ■ ■ ----------------------;................... 1 1 ...................- ■*.......■ v 'i'", ."i'l'*" ..............r 1 ',,•'..........■■.''••;■.....7; -^'v--"V ■■ ■ ■ —;,"•;,"';'•. ".v;1. ■.: '',"■• "■'-;' •'■■—; 4*3. števiilm. Joliet, Illinois, lt>. ta 1900. M ^etnilc ik. r- ■ ' , -------- i-............_____■ ■ ■ --- . ■ ■ ■ 1 ...... ......... . ".-v " '.' 1 '.'* " '"T—"' " "~ ......— .......................... -..................—- ' " — •■' : , "." VELIKANSK VIHAR POLEG BIWABIKA. Pretepeno soboto ob 4. uri je hud vihar- razdejal majhno vasico poleg Biwabika. Vbitih je več os«b, med njimi Matija in Marija Moravec. MNOGO JE POŠKODOVANIH. (Izvirno poročilo.) Biwabik, Minn., 8. okt. — V soboto 0. t. m. okoli 4. ure popoldan je na'*jagloma pribrumel tako imenovani ciklon na tukajšno okolico ter kake dve milji proč od mesta grozovito razsajal. Pomaknil se je tudi bližje, a k sreči je zadel samo bolj oddaljene hiše v mestu, in tako zabranil, da ni bila nesreča še bolj pogubonosna. V mali slovenski naselbini zunaj mesta je vihar popolnoma razrušil šestliiš ter usmrtil i dva priletna zakonska, moža in ženo: Matija in Marija Moravec. Ženo.,so našli po dolgem iskanju mrtvo daleč notri v hosti, moža pa še le drugi dan vsega razkosanega. Ranjenih je bilo še veliko drugih in prenesenih v tukajšno bolnišnico, od katerih je j eden še tisto noč umrl. Pri Canton in Duluth železnih rudnikih je ciklon odnesel hiše stoječe nad rovom, pri zadnjem je odnesel tudi še tri poleg stoječe hiše. Pri Duluth rudniku sta stala na tiru j tudi dva prazna železnična voza za rudo. Došli vihar je odnesel ves leseni dql obeli vo/, a pustil železna toles»j> obrni v Hi -jih kri^i* čez tir. | Hvali 15'UWfj..;U je biVa Viharjeva Biwabik, Minn., 9. okt. —Najhujši vrtinec, ki je še kedaj obiskal M innesoto in jeden del Wisconsina se je podil včeraj popoldne ob 4.10 poleg tega mesta. Dve osebi ste bili na mestu vbiti. Matija Moravec je bil najden danes jedno četrt milje daleč od svoje hiše grozovito razmesarjen. Njegova žena Marija Moravec pa je bila najdena še isti dan kakih 400 čevljev proč od hiše z razbito črepinjo ker jo je vrtinec treščil ob drevo. Večje \tevilo delavcev v železnih rudnikih je bilo tudi poškodovanih. Škoda se ceni na «300,000 do «500,000. Poškodovane so najbolj hiše nad ,-ovi pri železnih rudnikih, stano-valne hiše in skladišča. Slovenska vasica ob Biwabiku je največ trpela. Tukaj je vihar poškodoval 20 hiš in Nekatere popolnoma razdejal. Pred viharjem je bila huda nevihta in dež je lil kakor iz škafa. Komaj so ne koliko izpraznili rudnike ker jih je Pfejšnt) nalivjc zalilo, že so zopet Polni vode. Moč viharja je bila taka, da je dvigala lokomotive in odnašala železnične voze skozi 400 čevljev daleč. Duluth, Canton in ^'"ake-Stratton kompanije imajo Precejšno škodo. Vihar je tudi razdejal neko finsko vas na Pike River pri Biwaku, kjer 3e bilo usmrtenih kakih sedem oseb. Bryan in Roosevelt se srečata. East St. Louis, 111., 8. okt. — Nocoj sta si Bryan in Roosevelt segla v roke preko vse politično nasprotje, ki leži med njima. Njihova privatna vlaka sta prišla na postaji drug poleg druzega. Oba sta stopila na platformo ter takoj segla v roko drug drugemu. "Hello Billy," je dejal "Teddy" ter mu pomolil svojo roko. "Hello Teddy,"jend vrnil "Billy", ter vdaril v Rooseveltovo roko in jo močno stresel. "Kakšen je vaš glas V". "Moj je grapav, kakor populi-stična platforma. Kakšen je vaš kolonel Bryan?"so je smejal Roosevelt. "Moj je pa ravno tako počen, kakor republikanske obljube," je odvrnil Bryan ter se tudi smejal. Nato je pa nastal na kolodvoru velikansk vrišč in smeh. Bryanovi somišljeniki so klicali 'hurrah' za njega, Rooseveltovi so pa vpili za McKinleya. Sestanek med obema je bil popolnoma slučajen in je bil v resnici dovtipen. Dame, ki so spremljale Roosevelta in Yatesa in nekaj družili illinoiškili republikancev so metale šopke in cvetice v Bryan a in njegov voz skozi okna. Vlaka sta se potem kmalu ločila drug od drugega in slišati je bilo iz jednegavlaka proti drugemu: "Good luck!" in "Good by!" Ta sestanek v resnici vnovič kaže tipični amerikanski značaj dobrodušnosti tudi nasproti najhujšim političnim nasprotnikom. Kako pa je to v Avstriji ali pa na Slovenskem ko se srečata dva nasprotna si politična kandidata? EVELETH TRPI VSLED EKSPLOZIJE, Wrudnik je last nekega sin-diknVu na vzhodu, njegov glavni ; mauiiže:' je Harry Roberts. I Diiiamltno skladišče pri Spruce rudniku je zletelo v zrak v nedeljo popoldan. Eveleth ima škode za $30,000; rudnik pa $3000. 4- 200 OSEB JE POŠKODOVANIH. Duluth, Minn., 7. okt. — "News Tribune" prinaša sledeče poročilo iz Eveleth, Minn.: I krnska črta za Carnegija. 1' iisburg, Pa., 10. okt. — Dočim si ji /( sezidal lastne parnike in lastno žcjoznico, do svojih tovarn, si bo Andrew .Carnegie sedaj napravil last a," prekomorsko črto, po kateri bo d 4 ze dovršene izdelke prevažal iz Piti .Jinrga jia vse dele sveta. — Cai> negič kompanija bo s 5. novembrom odp>i,i novo transatlantično paro-brodiib črto za tovorne parnike, posluj o med Pittsburgom in Liver-pootfrm potom velikih jezer in Wel-lan.t prekopa. Ako bo ta prevožnja RIGHT REV. JOHN LAN CAS SPALDING D. D. Sad imperializma. Washington, D. C., 7. okt. — Sadovi imperialistične politike so 8e pričeli kazati vedno bolj in bolj. ^ajnik Long za mornarico in pa tajnik Root za armado zahtevata $200,000,000 za novepotrebščincdo konca fiskalnega leta, ki se konča z 2°- junijem 1902. Na povelje tajska za armado in tajnika za mor-narico so nadzorniki predložili svoje Poračune. Nadzornik za armado je n*pravil svoj poračun na podlagi, bo štela stalna vojska Združenih drŽav 100,000 vojakov. Ta proračun bo ostal v veljavi seveda ako bo -^clvinley zopet izvoljen. Ako bo l,a izvoljen Bryan zaprli se bodo nemudoma vsi uradi za novačenje po 6> novembru. Cena ostane ista. Ne>v VorLS. okt..,—:.Neka-tuj.v.i*• naSvffcS na vTktl Stivi-i/'jc' objavila, daje dejal predsednik neke znamenite zapadnu železnične družbe, da so jeklene šine po $20 ton predrage, in da bi bilo £23 jedino le primerna cena. Ko je bil o tem obveščen predsednik Gary od Federal Steel kopipanije, je dejal, da še ni 'nikdar slišal nobenega predsednika kake železnične družbe, da naj bi bila cena pri toni jeklenih sin manj ko $25. Vihar je premetaval ladijo. Duluth, Minil., 9. okt. — Parnik 'John Owen' je imel pretečeno nedeljo grozovito poskušnjo v sredi cikloničnega viharja na Lake Superior med Whitefish in Keweenaw. Moštvo Owena pripoveduje, da je imelo jezero grozne valove ter jih metalo na krov z velikansko silo. Krrnarjeva hišica je bila premaknjena za štiri čevlje raz svojega mesta, dimnika sta se nagnila na stran in parni stroj se je hudo poškodoval. V notranjščini ladije je bilo jedenkrat za devet palcev vode. Celih deset ur je bil prepuščen parnik milosti viharja. Vse moštvo je bilo bolno in nekoč so že vsi mislili, da ne bodo zdaj in zdaj potopili. ŠTRAJK ZAHTEVA NOVE ŽRTVE. Šlrajkiijoči premoga rji v boju s stražniki premogokopov in neunijci. Jeden stražnik mrtev, trije hudo in devet manj ranjenih. ŠTHAJKARJI DOBILI 2MAG0. ITazleton, Pa., 10. okt. — Dknes so se spopadli v vasici Oneida posebni stražniki, štrajkujoči premo-garji in neunijci v hudem boju. Posledica praske je jeden stražnik mrtev, trije smrtno nevarno in devet manj nevarno ranjenih. Posluževali so se revolverjev, kamenja, polen, premoga i dr. Štrajkarji so zmagali nasprotnike ter nocoj zaprli kakih |0 premogarskih policajev v Howell prodajalnico. Vbit je bil SOletni stražnik Ralph Mills, prestreljen skozi hrbet. Hudo ranjeni pa policaj George Kelfnor; štrajkar Joseph,Leško, vstreljen v ledja; neunijec John Van margin yi James Tosii. _ '"■■^r Ker je Oneida p.rfemogovnik p sloval že odkar se je pričel štrajk, sklenili so dane? zjutraj linijski štrajkarji žiVeči v OVieula in Shepp-ton, kjer stanuje večina delavcev v službi Coxe Bros.; & Co. preprečiti vsako nadaljevanje dela v jajni. Zbrali so se v tolpah ija cesti že zjutraj ob 8. uri. Ko so šli naujiijci ua, delo, so jih prosili štrajkarji naj ostanejo doma. Nekateri so se vrnili n»o.»j,.drugi j>.n m.-. Oni, ki.so šli Oils t v j:un<> so l/ili kamenjani. Vari Blargin,-, jf-uijijt,),:'!! u.-lawev '.eljuba zmota. York, Neb. ,10. okt.-—Dva tatova sta prišli v bančno poslopje v Mc-Cool Junction ob 2. uri ter z dinaijii-to m razstrelila blagajno a sta se zbala in ubežalapredno sta mogla kaj odnesti. Utekla sta na polje.Dva farmerja ki sta zajela tatova sta šla hitro v mesto po pomoč. Na poti pa jih je tropa meščanov vzela za tatova sama. Ukazali ho jima obstati, a ker tega i nista storila, so vstrelili na nju ter ju ranili s svinčenim zrnjem, dasi ne nevarno. Prava tatova pa sta med tem ušla. Poljubuje dekleta s silo. Van Wert, 6., 10. okt. — Ljubimci, bratje in nekateri soprogi iščejo ,že nekaj časa s psi, in pu*.. škami nekega predrzneža, ki poljubuje vse lepa dekleta v vasi. Skoro že vsakega lepega dekleta ali mlajše soproge se je že lotil neznani tujec. Proti večeru ko gredo same okoli jih prime,objame in poljubuje vkljub vsemu hranjenju. V ženska krila preoblečeni' d^čaki so že lovili neznanega tujca, a ta načrt kakor tudi drugi so se ž«, ponesrečili. ŠKOF V PliORlA. Hit. ter jsideri najbolj slove?.ihxerkvenih dostojanstvenikov v Ameriki. V njegovi .škofiji jj^ riad tisofi Slovoncev v La pilile, Peru, Wenona, Toluca, Ku'tland, Spring Valley i. tir. Nedavno se mu jo poklonila deputn-cija Slovencev iz I.a Salle, proseč ga za ustanovitev slovenske župnije v njihovem mest,u. Škof je naše rojake kaj ljubeznjivo sprejel, jih osrfeval, naj zbero skupaj potrebno svoto ter jim obljubil preskrbeti slovenskega duhovnika. Dobe kosilo zastonj. Oshkosh, Wis., 9. okt. —V teku sedanjega meseca bo uvedla Diamond Match kompanija ali trust za žveplenke v tukajžnih svojih tovarnah, ki so največje jednake vrste na svetu prosto gorko kosilo za svoje delavce vsako opoldne. Juha in kava bodeta glavne jedi. Postavljene bodo jedilnice, jedna za moške, druga za dekleta in nadzornik v uniformi bo vodil vso kuhinjo. Delavci pravijo, da ta načrt ne bo samo pripomogel k boljšemu njihovemu zdravju ampak tudi, da se bo v tovarni bolj pridno delalo. Začeli štrajk. Seattle, Wash., 9. okt.—Zbor stavbinskih strokovnih delavcev je sklenil iti na štrajk pri vsih poslopjih sedaj v zidavi, kojih kontrak-torji se branijo podpisati pogodbo za plačo. Sodi se, da bo več ko 1000 moi brez dela. — Glej delavske kroge! Velikanska eksplozija, ki se je še sploh kedaj pripetila v tukajSni okolici je nastala danes popoldne ob 0. uri pri Spruce rudniku, ki leži kake pol milje od Eveletha. V omenjenem času je zletelo v zrak rudni-kovo dinamitno skladišče, kije hranilo 7,500 funtov dinamita. Sto kvadratnih čevljev široka in 25 čevljev globoka luknja zaznamuje oni prostor kjer je stalo skladišče. Moč razstrelbe je bila tako ogromna, da ni dve milji naokoli od rudnika ostalo nobeno steklo nerazbito, ki je bilo večje kakor jeden kvadraten čevelj. Vsa okna in ogledala po Evelethu so razbita, in posebno veliko trpe gostiničarji, katerim so se poleg velikih ogledal razbile tudi vse steklenice napolnjene z raznimi pijačami. V mertu napravljena škoda se ceni na $30.000. Pri Spruce rudniku pa je popolnoma uničeno skladišče za blago, kakor tudi laboratorij, vsled česar je bila storjena škoda za $3,000. Najmanj 200 oseb je bilo poškodovanih od okrog padajočega stekla ali pa vsled tega, ker jih je močan zračen pritisk vrgel na tla ali pa ob stene. V 12 milj oddaljenem Biwabiku so snnek še prav dobro čutili. Kako je nastala eksplozija, se še ne da natančno določiti. Nekaj minut preje so videli ljudje nekega moža v obližju skladišča. Zato se sumi, da je on odgovoren za raz-strelbo. Naj bo temu že kakor hoče, onega moža za tem niso več mogli najti. Jedina eksplozija, ki se da s to primerjati je ona, ki je dastala na Virginiji leta 1894. ko je zletelo v zrak smodnikovo skladišč« Lake Superior kompanije in so čutili sunek dve milji naokoli. pokazala vsp»h, pričakovati je, da nastane polom med tovornimi cenami velikih prevožnih družb. Carnegie kompanija pripravlja sedaj prvi tovor, ki bo poslan po novi poti. 4,000 ton jekla bo namenjenih v Liverpool. Toži solni trust za $30,000. Cleveland, O., io. okt. — Izguba moči ako še ne obstoja, preti solnemu trust.u, kakor so imenuje navadno National Salt kompanija, ker je Continental Packing družba iz Chioage vložila tožbo zoper United Salt kompanijo, ki je v zvezi s tru-storn. Ko se je vstanovila United Salt kompanija, tedaj je obstala jedino le iz clevelandskih kapitalistov. V tožbi Continental Packing kompanije za $30,000 odškodnine navaja ta družba, da se je United Salt kompanija kontrakno zavezala zalagati jo s soljo po $2.75 ton do leta 1902. Potem pa ko je imenovana solna družba stopila v trust, poskočila je sol na $5 ton. Reservaclja odprta. Spokane, Wash., 9. okt. — Severna polovica Colville indijanske reservacije se bo odprla jutri opolu-dne v splošno naseljevanje. Na sto-tiue iskalcev domačij je že na zemlji in veliko drugih pa še čaka priložnosti na meji reservacije. Nekateri 'agodnji ptički' bo si že postavili koče in nameravajo braniti kot svojo last, nekatere važne dele reservacije če drugače ne, tudi x Winchester puškami. Oblastva nimajo skrbij, da bi ne mogla ukrotiti takih predrEiiežev. Površina odprte reservacije je nekako tolika kakor ona države Delaware. it v nastalem pretepli je dobil nekaj zlomljenih reber. To se je zgodilo ravno pralno je začela jama poslovati. Štrajkarji so ostali pri premogo-kopu celo jutro. Ko je vlekla majhna lokomotiva s premogom naložene vozove proti Oneida jamam, zastavila ji je pot cela tropa žensk. Glavni superintendent Kudliek jim je dejal, da naj gredo proti domu. Zagotavljal jih je, da bo njihovim možem zvišana plača in ugodene še druge zahteve. Žene pa ga niso hotele poslušati in v tem je bil superintendent ranjen na glavi. Nato so jo možje in žene vdrli proti premo-gokopu št. 2. četa obstoječa iz kakih 50 posebnih stražnikov in policajev, ki je prišla semkaj iz Beaver Meadow jim je hotelazabraniti pot, a bila je brezvspešna ter se je pomaknila nazaj proti poslopju kjer se nahajajo glavni stroji. Ravno ko so prišli policaji na varno je nekdo vstrelil. Temu je sledil zopet drug strel in v trenutku ni bilo slišati druzega ko streljanje. Policaj Mills je padel prvi, zatem se je Leško zgrudil na tla. Nikdo ne ve kdo je prvi vstrelil, toda gotovo je, da so štrajkarji in stražniki rabili orožje. Strel iz dolge puške je vsmrtil Millsa, in majhen strel je zadel Kellnorja. Leško pa je bil zadet s krogljo iz samokresa s katerimi so bili oboroženi vsi stražniki. Po streljanju so se štrajkarji razšli. Nocpj so bila nabita naznanila pri vseli premogokopih last Coxe Bros. & Co. v Oneida, Derringer, Gowen in Beaver Meadow, da se bo prenehalo z delom dokler ne bode štrajk končan. Niti jeden premogokop ne deluje nepretrgano v celem hazletonskem distriktu. Coxe Bros. & Co. imajo nastavljene straže na vseh potih vodečih do njihovih jam v Oneida in Derringer. Rop v igralnici. Sioux City, Iowa, 7. okt. — Tu-ajšna policija zaman išče dveh mož, ki sta na drzen način oropala 'neko. igralnico v mestu za S J, 500. K. T.' Rockefellow, manažer, je v «pf. nistvn treh drugih oseb ravno atpirnl igralnico, ko sta stopila v poslopje dva zakrinkana roparja ter jim pomoli,'a samokrese pred obraz. Vsi.so hitro dvignili roke. Roparja sta vzela š 1,500 iz. manažerjevih žepov. Nato sta zaprla vse štiri v iiekp sobo v ozadju in patem zbe-žaitk PPBi^')>">:. 7. oki. - ifi^P lington železnic ni urad je poslal sinoči priznalno pismo ekspresnemu služabniku Charles E. Baxter-ju iz Kansas City ker je zab ranil oropanje vlaka blizo Council Bluffs, Iowa, s. tem, da. je vstrelil roparja. Pisai«* je obsegalo tudi ček za $500 kot darilo za izkazano uslugo. Vstreljeni ropar je bil identovan kot Albert II. Poone iz Topeka,, Ivas,, po neki fotografi ji,. Šine za Novo Zelandijo. Cleveland, Ohio, 9. okt. — Vlak obstoječ iz 40 tovornih voz naloženih z jeklenimi šinami, namenjenimi v Novo Zelandijo, je odšel danes iz Youngstown tovarne. Skupna teža Un znaša jeden tisoč ton. Otrok potuje sam 3,000 milj. Seattle, Wash., 8. okt. — Na tu-kajš^n kolodvor je pripeljal Northern Pacific vlak majhno šestletno deklico, ki je potovala sama celili 3,000 milj daleč. Potovala je namreč iz Austin, Tex., pa do Fair Haven, Wash. Na svoji obleki j® imela pripet naslov kam je namenjena in bo je glasil "Little Trilby McBeth, care of Annie McBeth, Fair Haven, Wash." Cele vasi odplavljene. St. Louis, Mo., 7. okt. — Tele-gratičua poročila došla iz Tampico v Meksiki javljavo, da ste reki Pa-nuco in Tarncs, ki se izlivati v zaliv pri onem mestu tako silno narasli, da ste napravili žo grozno škodo po dolinah ob svojem obrežju. Na jednem kraju pri postaji Chila na meksikanski centralni železnici je reka Tames čez 50 milj široka in je vničila že na stotine hiš, v katerih so živeli meksikanski farmerji in delavci. Več ljudij je tudi vtonilo. Vse manjše reke iztekajoče se v Pa ltico in Tames so prestopile bregove in odplavile cele vasi ter vgo-nobile na tisoče akrov posejanega polja. Zopet zlata žila. Ileleua, Mont., 7. okt. — Kakor poroča Ben Bensou, nek rudar, jo bila najdena pretekli teden neizmerno bogata zlata žila samo nekaj milj zunaj tega mesta. Ruda je neznansko dragocena. Bensou upa, da mogel on dobiti zomljo v svojo last. Konservativni rudarski izvedenci trdijo, da bo ton te rude vrgel od $15,000 do $25,000. AMERIKA 1SSKI SLOVENEC, OKT. 12, 1900 —SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK JDTR.. O. I-V^IST POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Strs., Kansas City, SJo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden naj priljubi j ene jSlh zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu. Glasoviti Jm proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je> mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: 1)B. O. IVANA 1'OHEKA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plutih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčn» bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d,—4 Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. : Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok - -:VSI ONI:- kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako j» stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, kor neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnem. Kaj govorijo od Dra. Poheka nitje podpisani: VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:— Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je xdravnit prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti-THOS. P. WIIITE, sodnik sodišča v Kansas City, K&s. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priinan najboljšega zdravniku v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A-Dragi g. dr. Pohek:—Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti-Zato se vam lepo zahvaljujem. C. G. FOSTER, sodirk t Topeka, Kas. Snoitovani g. dr. Polish:—Z«hv«ljujem ie ram iu »voje popolno oidrnrllenje. Vufla idrmrila najboljSa in vaaoemu trpetenm jih priporoSam. JOS. L1POVAC, RulfiUe, Mi«- SpoStovanl rdnmillr:—Naznanjam vam, d« sem vsa zdravila porabil in acra popolnoma ozdravil-/.elo »o vaiu zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in d rev! h in «em mislil, da ni ve? nomoS mnjo bolezen. , VaS udaui JOS. ZGANIfl, Hauling«. F»- SpoStovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revinatizma, ruled katerega sen> trpel celih 20 let. JAKO« K KLl.EH. Helena, M<>n<- Dragi g. Dr. Pohek: —Naznanjam vara, da moj sin Izgleda Silto zdrav In ie Vam lepo zahvali®': za vaSe vspefino zdravljenje. STEVE MARAK, Cameron, Tef9" Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjmn, da Je moj sin poviem dobil zrak in dobro vidi, kar n* na obe oči Cisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vain »»vezan za dobro ozdravljenje. ,, , „ „, , HEN HKNilfcRfcON, Kansas CiV" Spoitovani goep, zdravnik:—Velika ram hvala za svoje ozdrav ljenie z tetke bolezni. THOM. .lORkoriC, Iron Mountain, Miot' —NASVETE DAJE ZASTONJ.-— Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na: DTt. G. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 ov iz Jolicta. šlo si iskat sreče v nepoznan« jim kraje Wyominga..,Da bi jo it: "našli! Nekateri tukajšni Slovenci pravijo, da so oni rojaki zelo Ogoljufani in zapeljani v slabe poke; Če je na tem kaj resnice ne vem; prosim pa drage'rojake po širni Ameriki, posebno pa one, ki živo v :ili pa Mizo Wyominga in ki gotovo poznajo bolje to pokrajino kakor parni v Clevelandu,da nam jeden ali drugi naznani če je kaj resnice na tem v vsem priljubljenem namlistu "Aiiie-rikanski Slovenec," da bodemo vedeli nekoliko kako se ravnati, in če bo hudo za nje jim tudi pomagati iz jarma sužnosti. K sklepu pozdravljam vse jojake po širni Ameriki, tebi ljubi nam "Amerikanski Slovenec" pa želim dober vepeh in obilo novih naročnikov v dvajsetem stoletju. Anion Juvitz. Plnnkinton, S. Dak., 5. okt. — Dragi in cenjeni mi list "Amerik. Slovenec"! Prosim te za natisek teh svojih par vrstic, s katerimi hočem na kratko opisati naše razmere in novejše dogodke. Slovencev v Plankintonu nas jo samo štiri družine in še ti smo tako daleč vsaksebi, da se le malokedaj vidimo, kar se zgodi le tedaj, ko gremo k sv. maši, po jedenkrat, na mesec. V Plankintonu imamo sedaj prav lepo cerkev, katero smo izgo-tovili pred dvemi leti. Naš župnik je č. g. George Hoffman, stanuje v White Lake, S. Dak., je Nemec po rodu, a prav ljubezniv in hvalevreden gospod. Tudi ne smem pozabiti, daje imel dne 28. sept. William Jennings Bryan velik govor v mestu Mitchell, S. Dak. Sprejet je bil s toliko častjo, da se je sam čudil. Dejal je,da ni mislil, daje toliko ljudstva v tem mestu, kajti ljudij se je zbralo nad 18,000. Ko je stopil doli raz vlak, hotelo ga je navdušeno občinstvo kar hesti na ramah. A bila je že zanj pripravljena najlepša kočija.Tu smo se pa zbrali mi fantje in fitožje iz j Aurora county t^ira^citidl^^^iiji dolgo'vrv tor 'ta!.,o Li Vleklo nsis jfe do lftO mož in pred nami so korakale tri godbe. To vam je bi tak lirnp in šum, da človek ni mogel jeden drugega razumeti. Vse je vpilo "Hurrah for Bryan." Ko je šel proč, ga je pozdravljalo več tisoč rok in ljudstvo mu je prerokovalo zmago pri volitvah. Bryan je dejal, da se jako zanima za južno Dakoto. Pokvalil je tudi krasno palačo postavljeno iz debeljače ime-•Corn Palačo', ki je bila odprta od 26. sept, pa do 4. okt. Vreme imamo lepo. Farmer j i so urni pri lomljenju debeljače, ki jp letos dobro obrodila; večji del jo bo prišlo pp 30 bušljev na alcer, samo zrnje je nekako drobno. Pšenica in oves sta se pa letos slabo obnesla. K sklepu izražam svojo užalje-nost, da te, dragi list ne morem mnogo razširiti po južni Dakoti,ker tukaj živi premalo Slovencev. Želim ti pa srečo in vspeh, katerega si v resnici vreden. Pozdrav vsem rojakom! John Strutzel. New York, 5. okt. — P i c - n i c a v s t r o-o grške d o b r o d e 111 e družbe v New York-tt.— Tukajšna avstroogrska dobrodelna družba, koje namen je podpirati revne priseljence, ter jim preskrbeti delo in zaslužek, priredila je dne 30. p. m. v Sulzers Harlem liiver Parku, 2. Avenue, 127. ulica, velikanski picnic. Pri taistem zastopani so bili skoro vsi narodi avstro-ogrske; da pri tej priliki tudi mi tukajšni Slovenci zaostajoli nismo je samo ob sebi umevno. Pač je vsakdo na ta dan željno pričakoval lepega vremena, toda ; "Jupiter pluvius" je ukrenil drugače — deževalo je namreč celi dan. Vkljub slabem vremenu vrelo je občinstvo že ob £3 uri popoludne v prostoren park. Različna društva bila so sprejeta z godbo, ter peljana na namenjene prostore, ozirom-t v šotore. Ob treh nastopili so Slovenci, na čelu korakala je "Columbia" —• gospodična F. Starin — z amerikan-sko, na desno F. Tassoti ml- z amerikansko, na levo J. Rems ml-s slovensko zastavo. Takoj za njim korakalo je 15 Slovenk v prelepi narodni noši kranjski z bliščeče se Kolegij sv. Viatorja ' v Bourbon-aals, 111. Da dospein preje do svojega na mena, omeniti boči-m kar na kvaiwo' veliko slavnost, ki se je vrnila v 11a-Sem kolegiju dne 26. septembra. Istega dne smo namreč obhajali pet-ind vaj se tletn ico mašništva predsednika našega zavoda vč. g. M. J. Marsila iz francoskega reda 00. Via-torjev. Velika sveta maša se je darovala v tukajšni kapeli ob 11. dop. pri kateri je imel slavnostni govor ž. g. F. J. Reilley ia Peoria, 111. I Ob polu dveh pop. se je vdeležilo nad sto duhovnikov in mnogo drugih oseb vseh različnih stanov. Tukaj je bilo zabave dovelj, posebno pa nas je kratkočasil z dovtipniin popisovanjem dogodkov iz svojih dijaških lot č. g. C. P. Foster. Banket je trajal do polu šestih zvečer. Da je naš 25letni mašnik in pred- Clovelnild, 0., 8. oktobra. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim za v s prejem in natisek svojega malega dopisa, s katerim naznanjam vsem rojakom po širni naši novi domovini, da je pretečeno soboto zvečer t. j. 6. t. m. ob polu sedmi uri devet naših rojakov zapustilo mesto Cleveland ter se podnlo delat v Wyoming novo železnico. Kakor je bilo že citati pred nekaj časom v dopisu rojaka J. Petrica v listu "Glas Naroda" in tudi v več drugih listih našega mesta je tukaj nek agent nabiral ljudi za Wyoming in jih tjekaj pošiljal. Konečno se je le odločilo nekaj naših clovolandskili rojakov in od- 2 Iz slovenskih naselbin. ; — 1 Joliet, 111., 11- okt. — Lepo cerkveno slovesnost smo praznovali mi-nolo nedeljo v naši cerkvi: blagoslov-ljenje novega bandera Marijinega društva Sv. Rožnega Venca. Družbenike so so zbrale ob 2. uri popoludne v šoli in odkorakale med po-trkavanjem zvonov paroma v spremstvu dekliške družbe Marijinih otrok v cerkev. Bandero je nosila najstarejša družben i ca, gospa Margareta Perjon. Po odpetih večernicah ali vesperah je nagovoril naš župnik č. g. Šusteršio zbrano žensko društvo ter polagal ženam na srce, naj gojijo vsikdar v svojih srcih iskreno pobožnost do svete Device in matere Marije in jim priporočal v to najzdatnejše sredstvo: molitev sv. Rožnega Venca. Potem jo blagoslovil bandero po cerkvenem obredu. Kumovala je družbenica gospa Marija Kukar v spremstvu sesterihdružic — belo opravljenih deklic in učenk naše šole. Na to smo skupno molili sv. Rožni Venec in nazadnje prejeli blagoslov z Najsvetejšim. K tej slovesnosti se je zbralo toliko občinstva, da je bila cerkev natlačeno polna. Vse je občudovalo novo. bandero. Na zlatobarvani svili nosi na jedili strani nežno podobo svete božje Porodnice z molekoin v roki, in napis društva, na drugi 8trani pa hvalnico v čast Sv. R. Te lesu. Bandero je iinportovano iz Pariza. Botra g. Marija Kukar je po končani slovesnosti povabila vse žene— družbenice in dekleta iz Marijine družbe na svoj doni in jih bogato pogostila. Vsem onim, ki so za krasni vspeh blagoslovljenja društvenega bandera kolikanj pripomogli, zlasti pa kumici gospej Mariji Kukar se v imenu cele rožen venske družbe naj-topleje zahvaljuje Elizabeta Ward]an, tajnica. — Pretečem pondeljck zjutraj je obiskal nače mesto Theodore Roo-Bevejt.^ter imel ' rek zvečer ob 10. uri pft ie nagovo-f r;l William J. Bryan ogromno množico kakih 10,000 oseb in bil burno pozdravljati. sednik vč. g. M. J. Marsil priljubljen pri svojih duhovnih sobratili pokazal je krasen dar, katerega so mu poklonili — znesek S3,000.00. REV. M. .1. MAKSIIj, C. S. V. Ker mnogim ni dosti znan ta kolegij sv. Viatorja, omeniti hočem tudi nekaj o njegovem začetku. Da se preskrbi katoliškim mladeničem višja vzgoja na katoliški podlagi so sklenili prvaki chieaške nadškofije, da se vstanovi kolegij v majhnem mestecu Bourboiinais, Kankakee county, 111. Da bi si pa pridobili tudi dobrih in izkušenih učiteljev so bili poklicani očetje iz reda sv. Viatorja iz mesta Joliette v Kanadi pod vodstvom č. g. P. Beaudion-a, da prevzamejo pouk. Leta 1865 so vsta-n^vili trgovsko akademijo, ki si je talKoj pridfbila veliko učencev. Tri leta pozneje jc bil poslan tjekaj č. g. Thomas Roy, C. S. V., da vstanovi klasični oddelek v kolegiju. Zato je bilo treba povečati tedajne prostore in leta 1869. se je začela prava doba za kolegij svj Viatorja. Učencev se je nakrat nabralo veliko, kar je poplačalo obilen trud č.g. T. Roy-a. Leta 1874 je dobil kolegih od države Illinois pravico javnosti ali "University Chafer." Ker pa je bil č. g. T. Roy prileten in ga je neumorno dh!0 za trajen vspeh novega kolegija zelo j ; vtJ-udlio,- s« je poV-ftil. nrfzaj nado kjer je umrl 16. jiilija 1. lM0t zapustivši predsedništvo letošnjemu 25letnemu slavljenciv vč. g. M. J. Marsil-u C. S. V. Ker je pa vsak vrl možak in vojak Gospodov vreden trajnega spomina zato se je zbralo meseca junija 1.888. veliko število nekdanjih učencev č. g. Roy-a ter sklenilo, da se postavi na kol^srijevih prostorih tudi kapelica v spomin prvega predsednika zavoda sv. Viatorja. In res o priliki desetletnice njegove smrti je stala že krasna kapela ali bolje cerkvica — ,,Roy's Memorial Chapel" — zidana v korintskem slogu. Znotraj je popolnoma okrogla in krase jo krasna in slikovita'barvana okiia velike umetniške vrednosti. Na njunem koru stoje znamenite orgije, kojih glasovi navdušujejo Človeško srce. Prostora ima za 400 oseb, toliko dijakov gre tudi v ko-legijeve zavode. Kapela je zidana iz plavega kamena, ki je bil nalomljen v bližnjih kanieholoinih. Vsa poslopja kolegija razsvetljuje elektrika, po zimi pa jih greje sopar. Voda,je napeljana iz bližnjih virov m pa mestnih vodovodov. Okoliščina Bourbonnais je iz-venredne naravne lepote. Kolegij sv. Viatorjk stoji na tako imenovanem "Levasseur Hill" in je obdan z velikimi senčnatimi drevesi. Zavod leži 56 milj južno od Chicago in *je tri milje oddaljen od Kankakee. K sklepu kličem pozdrav vsem čitateljem tega lista! Louis M. Kraschoieitz. belimi pečami na glavi, potem moški z enacimi klobuki in trobojnicami 11a prsih. Komaj smo vstopili v park že se je čulo od vseh strani "bravo", "dobro" "vrlo", z eno besedo: zmaga je bila naša. V šotoru čakala nas je že sedmorica tambu-rašev iz Siseka v sokolski opravi, ter nas pozdravila z krepko koračnico "Naprej zastava Slave". Navdušenost bila je nepopisljiva,slabo vreme nas ni oviralo — začeli smo se prav po stari domači šegi zabavati, dokler ni prišlo povelje od predsednika dr. Sennerja, da naj vsa društva skupno korakajo po parku; zopet so bile brhke Slovenke, katere so žele v narodni noši splošno občudovanje, kajti kaj tacega še New York videl, ni. Prišedši zopet v šotor nazaj, začel je pevo-vodja g. Dragotin Adamič sklicevati svoje pevke in pevce in hajd! na oder. Nastopilo je 8 dam in 12 gospodov, peli so prekrasno skladbo P. Ilugolina Sattner "Studenčku". Posebno so segale pričujočim Slovencem pomenljivebesede "potujem hoditi obsojen jaz sem, kako je to britko, težko ti povem" globoko v srce. Burno ploskanje svedočiio je, da so Slovenci rešili svojo nalogo dobro, zakar se je zahvaliti neumornemu delovanju g. Adamiča, kateremu se je posrečilo s strogim, a taktnim postopanjem v kratkem času iz premerno srednjega materi-jala vzgojiti .dober zbor, katerega ne samo brezplačno podučuje, te-inuč mu tudi vse potrebne muzikalije brezplačno preskrbi. Okoli 1^6 ure popoludne obiskal je nas visokospoštov. gospod Nuber, tukajšni avstro-ogrski konzul, kateri je radi svojega prijaznega vedenja in stroge pravicoljubnosti napram Slavjanom od taistih jako čislan, ter se je o našem nastopu jako laskavo izrekel. V njegovem spremstvu bil je konzularni tajnik vitez Vesteneck ml., ki je sicer v nemškem duhu odgojen, kateri se pa ni sramoval nositi slovensko tro-bojnico na prsih in kateri je ne samo med tukajšnimi Slovenci, ampak' 'mc!d vsemi' Avštrija¥ici jako-priljulien. On je bil prvi, ki je sprožil misel, da se je ta veselica, katera je dobrodelni družbi vkljub slabem vrrmenn prinesla $700 čistega dobička, priredila. Izmed različnih proizvodov na odru dopal se je občinstvu najbolje od gosp. Theodor Ritter-ja spretno urejeni "tableau" predstavljajoč avstro-ogrske narode vklanjati se Columbiji. Slovence reprezento-vala je gospa M. Košir ml., kateri gre sploh zahvala, da so Slovenke nastopile v narodni noši, kajti ona je naredila vse obleke. Naj bodo tukaj še omenjena imena zavednih Slovenk, katere so se veselice v narodni noši vdeležile: Gospe Adamič, Burgar, Košir ml. in Zelene, gospodične: M. Borštnik, «T. Fabjan, M. Hribar, M. Košir, M. Kvas, A. Knap, T. Krč, Z. Javoruik, M. Vodeničar, M. Vodnik, M. Vclepič. Pohvalno omeniti se mora tudi gospa Košir st. iz Newark a, N. J., katera je z pretno roko, a tudi z veliko potrpežljivostjo, vezala peče. V glavnem odboru so bili gg. A. Burgar, sergeant-at-arms, v upravi-teljskem odboru J. Rents kot tajnik, v godbenem odboru Dragotin Adamič. Pri koptestu, kateri se je končal ob 9. uri zvečer, dobile so Slovenke največ glasov, kot najlepša množica v narodni noši. Dobitek, obstoječ iz 12 steklenic Sherry poslal se je k našem rojaku g. Fran Gule-tu, zavednem narodnjaku, kateri pri vsaki priliki rad globoko v žep poseže kadar se gre za narodno stvar. Pozno v npč končala se je še le veselica. Slovenski šotor je bil do zadnjega od zastopnikov družili narodov obiskan, kateri so pazno poslušali zares izborno sviranje tanibu-rasev in uhrapp petje Slovencev. Društvi .sv, Frančiška in "Slavec" Stepa kosmopolitičnemu New Yorku pokazali, da je na svetu^tudi narod, koji se imenuje narod slovenski, narod, kateri tudi v Ameriki enako drugim »narodom napreduje, držeč se gesla: "Vse za vero in naied!" Opozarjamo rojake na "** 1 oznanila v današnji številki. Ista imajo velik vspeii. Uvrstite tudi vi svoj oglfis v ,, Ani. SI." I i»ite po cene. • / • < m IZDELOVALCI vsakovrstnega vina in zganja. 39-41 ( FRAN KLINAST. CHICAGO' ZDEJST-A-3R. 3ST_A. POSODO .. ..SE DOBI PRI.... MUTUAL LOAN AND BUILDING ASSORUTWH, — 222 Jefferson Street, Joliet, Illinois. f JOHN P. KIN G....................... Predsednic URADNIKI: J g«'CAI^KR . ..................Podpkki.SEDU^' C. H. CONKLING. .................. Taji"*' [THOMAS J. KELLY...................Blagaj«^' JEHT" Posojujc-mo denar na zemljišča, pomag; mo pri gradenju last«'* IST" domov itd. K. PORTER, predsednik. JOSEPH I1RAUN, t»j. in bi"?' E. PORTER BREWING COMPANY' ■ ;, < ' V EAGLE BREWER^' J., j • ': ->, <■ - . .^ , > 24 izdelovalci S uležane di^ p^ ui04aiiB M■ • Pivovarna: South Bluff Street JOLIET, ILLINOIS- Hollander jeva Domača Zdravila prodaja v Jolietu -A-. Golo"bitsli, štev. 700. 801, 808 in 805 North Chicago St., Long Dis. Tel. 324' I Dobe se sledeča koristna zdravila: Jedrove kapljice, želod^ kapljicfij srfne kapljice, jetrno kapljice, Hoffmanove !jpljučni balzam, obliž za rane, Hollanderjev regulavj' za ženske bolezni, krogljice zoper gliste, glavobol, zdravi* zoper kurje oči. " , J HOLLANDER'S COMPOUND BLACKBERRY deluje 0» | dovito pri vseh poletnih boleznih, kakor koleri, letanju, onemog1 H sti in sploh vseli enakih boleznih. F__ fxli;.; AMERIKANSKI SLOVENEC, OKT. 12, 1900. I Iz stare domovine. Državno-zborske volitve na Kranjskem BO razpisane in se bodo "vršile: iz pete kurije dne 12. dec., iz kmetskib občin dne 18. dec., iz mest in trgov dne 3. januarja, iz trgovske in obrtne zbornice (ki voli z ljubljanskim mestom) dne 3. januarja in iz veleposestva 7. jan. t Dr. Frančišek Lampe, ka-ronik, vodja Marijanišča in zaslužen slovenski pisatelj je umrl v Ljubljani dne 24. septembra t. 1. Pokojnik je bil blag in značajen mož, ^zgleden duhovnik, vrl narodnjak jeden največjih slovenskih učenjakov in neumorno delaven. Za njim žaluje družba sv. Mohorja, za katero je spisal poleg mnogih manjših sestavkov dva snopiča ,, Jeruzalemskega romarja" in sedem zvezkov >>Zgodeb sv. Pisma;" ,,Matica Slovenska," katerej je bil podpredsednik; sirotišnica v Ljubljani znana Pod imenom Marijanišoe, katerej je bil vodja nad deset let in,,Dom in Svet" — edini slovenski ilustrovani leposlovni list, katerega je ustanovil in dvanajst let urejeval in vzdrževal včasih s prav velikimi žrtvami. Pokojnik je živel za delo in med delom zatisnil na veke oči. Neizprosna 8mrt ga je pokosila v najkrepkejši ^obi bil je šele 41 let star—in zadali W udarec narodu slovenskemu, ^ečna slava njegovemu spominu pokoj njegovi duši. 0 novi maši Č. g. Ivana Trobca «e piše ,,Slovencu." Taka redka slovesnost, kakor smo jo obhajali v nedeljo 10. septembra v Polhovem Gradcu, zasluži, da o njej čujejo tudi drugi. Imeli smo novo mašo, katero je daroval č. gospod Ivan Trobec, ki je v družbi svojega strijca — ob enem svojega višjega pastirja pi'emilostljivega škofa Jakoba Trobca — prišel iz daljne Amerike, da 5>a svojih rodnih tleh, v svoji do-mači župni cerkvi, kjer je bil kr *čen in kjer je prejel prvo sveto obhajilo, daruje'prvo sveto-mašo. Koliko slovenskih duhovnikov v Ameriki je želelo svojo prvo sveto dari tev opraviti doma na Slovenskem j" se v sredi svojih starišev in sorodnikov veseliti tega dne, pa jim ni buo mogoče. Tudi č. g. novoma-Sniku ne bi bilo tako lahkb mogoče da ni njegov stric škof, ki je v svoji radodarnosti novomašniku, njegovim Btarišem in sorodnikom napravil to izvanredno veselje. Cerkveni govor je imel inilostljivi «kof J. Trobec sam. Akoravno že let biva v Ameriki, mu vendar njegova materina beseda še gladko teče. Ko je v prijaznih besedah iz-r«.zil svoje veliko veselje, da je čez dolgo let zopet v svojem rojstvenem kraju, katerega se vedno spominja * tujini; izrazil svoje veselje, da v'di pred oltarjem svojega strični-ka-novomašnika, sad svojih skrbi 'u molitve, je prav poljudno opiso-visoko čast katoliškega mašnika "»mestnika Kristusovega. Govoril tako prepričevalno in navdušeno o visokem duhovskem poklicu, kakor Zartiore govoriti le katoliški škof. Snemal je poslufavce, naj spoitu- n ;P< jejo duhovnike, ne tako zaradi njih Nebnih spretnosti, ampak zaradi njili visocega stanu — poklica — kot namestnik Kristusa. Tega pred šestintridesetimi leti, ko je bil on še Kranjskem, ni bilo potreba povijati. Dandanes pa, ko nekateri Wobni brezverni ljudje hočejo i^ «rc vernega slovenskega ljudstva iz-trgati spoštovanje do duhovnikov, to prepotrebno. Visoki govornik z zgledi iz svoje lastne skušnje v Ameriki pokazal, kako se godi onim, ki duhovnikov ne Bpoštnjejo. Taki ^vadno brez duhovnika, brez sve-zakramentov umro, dočim oni, k' duhovnike spoštujejo, dosežejo "'ilost, da imajo na smrtni postelji ^hovnika poleg sebe. Krasen govor napravil mogočen vtis na vse po- 'lušavce. Visoki mlaji, lepi slavoloki, Obrano zvonenje, mogočni streli so °*nanjevali, da je bil ta dan, dan 8l}lošnega veselja za vso polhograj-8ko župnijo. In za vse to nedolžno ^e8elje se imajo zahvaliti mil. škofu Bvojemu rojaku, ki se ni ustrašil ^dapolne poti ter pripeljal strič-''ika-novomašnika med domačine. °g mu vse stotero povrni, gosp.no-v°niašniku pa dodeli obilnega blagoslova! Ljudsko Štetje se bode vršilo v Avstriji od 1. do 31. januvarija 1901'. Gluhonemnica v Ljubljani je dograjena. Oglasilo se je že več dečkov za šolo. Električna železnica v Ljubljani se še ne otvori kakor je bilo prvotno določeno, dne J. marca 1901, ampak še le l. julija istega leta. Velika dirka med fijakarjem in med kolesarjem jo bila v Ljubljani na Dunajski cesti od gostilne pri "ruskem carju" do topničarske vojašnice. Zmagal je fijakarski konj, ker se je kolesar prekucnil in pobil. Fijakar Jožef Pukelstein ml. in kolesar, marker Jožef Carl v kavarni "pri slonu", sta stavila vsak 1 pe-tak, da bodeta drug druzega prekosila. Popoludne sta startala na Dunajski cesti. Na dano znamenje sta zajahala vsak svojega konja in se spustila v dir. Jožef Pukelstein je jezdil, da se je kar kadilo za njim, in kmalu je fijakarski konj pustil kolesarja vzadaj, ki je imel še to nesrečo, da je padel. Fijakarji so zmagovalca burno pozdravili, a konja ovenčali in ga v triumfu peljali v mesto. Veseli so bili baje tako zmage, da so konja peljali v neko kavarno in ga tam traktirali za markerjev petak. Lastnik konja je fijakar Milan Pukelstein, ki je sedaj prav ponosen na svoje živinče. Umrl je v Ljubljani po dolgotrajni mučni bolezni večkrat previden s sv. zakramenti gosp. Ivan Marinko, večletni črkostavec v "Katol. Tiskarni" v 29. letu starosti. Kal bolezni si je nakopal pri vojaških vajah 1. 1898 na Notranjskem kot četovodja pri deželni brainbi. Zapustil je ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci. Umrl je 21. p. m. v Garaeljnih pod Šmarno goro bogoslovec Janez Juvan. Bil je zelo nadarjen, pa tudi priden, pobožen in blag mladenič,. Po dovršeni osmi šoli so ga poslali v Rim, da bi tam študiral modro-slovje in bogoslovje. Letos meseca julija je končal modroslovne študije in dostal tudi doktorski izpit. Žc iz mladega je bil rahlega zdravja, neumorno duševno delo ga je še bolj oslabilo, napor zadnjega leta pa mti jo »ftdal unr'r.o bolezen.-Telesno potrt se je vrnil meseca julija iz Rima. LTpal je, da si še opomore, pa Bog je hotel drugače. Velika slavnost na Brezjah je bila dne 7. oktobra ob posvečevanju nove cerkve. K slovesnosti je prišlo pet škofov in njegova eminenca kardinal Missia. Vojaške strelske vaje v Krškem bodo letos tudi po zimi, od novembra do maja. Vadile se bodo v streljanju pa le posamezno baterije, druga za drugo, ki bodo bivale v bljlžnem Žadovinjku. Obravnave s kmeti radi odškodnine za rabo njihovih zemljišč se bodo v kratkem začele. Iz Novega mesta se piše "Slovencu" z dne 21. septembra: Vrlo čestitega gosta srno imeli v svoji sredi pretečena dva dneva. Prišel je namreč k nam v sredo večer odlični naš kranjski rojak, St. Cloud-ski škof Jakob Trobec, obiskat našega mil. gospoda prosta dr. El-berta. Sesli so se ob tej priliki v kapiteljnu tudi nekateri dolenjski duhovniki, sošolci premilostnega gospoda škofa, poklonit se mu, pozdravit ga. Drugi dan šel je ogledat si zavod šolskih sester v Smilielu, potem pa samostan usmiljenih bratov v Kandiji, kjer se je prav dolgo mudil. Od sobe do sobe je šel, pre-ljubeznjivo se pogovarjajoč z bolniki in jih tolažil. Vzlasti je bil vesel, ko je med bolniki našel desetletnega dečka, ki jo prav gladko govoril angleški; deček je bil rojen Ameriki, pa je pred kratkim s svojimi slovenskimi stariši prišel na Dolenjsko. Samostana in njega u-prave premilostni ni mogel dovolj preh valiti, tako mu je bilo vse všeč. Danes pa je obhajal premilostni pri nas lep spominski dan: triletnico svojega škofovskega posvečenja.-— Obhajal jo je lepo. V kapiteljski cerkvi je imel pontifikalno sveto prikupil. Ko se je danes ob i 12. uri dopoludne odpeljal od nas, smo vsi iz srca želeli, Bog vodi, Bog ohrani še dolgo tega dičnega našega rojaka! Umrl je 20. septembra č. g. Fr. Zakrajšek, župnik v Dragi. Rojen je bil 1. 1863. na Blokah, v duhovnika posvečen 1. 1886. Bil je jako blaga duša. Bog mu daj večni mir! Zakonska sreča.—v Slivnici na Štajerskem je žena graščinskega vrtnarja Antona Špureja povila trojčke, ki bo vsi zdravi. Iz morja potegnili so v Trstu na pomolu sv. Karola mrtvo truplo 52letnega dninarja Matevž Orožna, doma iz Postojne. Hrvatje v Rini bodo romali zopet koncem tekočega meseca. Vodili bodo Hrvate v Rim škofje Strossma-yer, Stadler in Voršak. Visoka starost. Te dni je v soseski Vrlipolje pri Moravčah umrla ženska v 92. letu svoje starosti. Svinja odgriznila je na Vitani pri sv.. Bolfenku 6 mesecev staremu detetu posestnice Plohi obe roki. Plohi je pustila doma dete brez nadzorstva v zibeli. Ušel je v noči od 16. do 17. septembra iz ječe radovljiške Miško Milcčki. Bil je zaprt v prvem nadstropju in ker je bil sam, je porabil priložnost in čas, pa je prekopal skoraj meter debel zid z železom, ki ga je odlomil od železno postelje. Privezal je par rjuh prav previdno na železno posteljo, da se spusti po zidu; ali to skoraj treba ni bilo, ker je streha zidu na dvorišču samo en meter pod izkopano luknjo, ter je tako lahko prišel na sosednje dvorišče in ubežal. Ubežnik pa ni dolgo užival prostosti in pregleduje sedaj zid loških ječ. Kakor se pa sliši, mu je pravo ime Franc Preželj in govori se celo, da je morilec in da je pred tremi leti ubežal iz ječe na Štajerskem. UHanotliena januarija leta ita7. SILVESTER STRAMETZ. vodja. ANTON o G-RAHEK, PHKUSKDMK, 1012 North Broadway Street. JOHN KUKAR, ^Mm«, 920 North Chicago Street. Preskrbi j njo izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsfcine,politične shode,drust.va, dirke itd. GuvniUbau: Dauoi L'ni.i>: 920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway SU Telefon Six. JOLIET, ILL. JOLIET GAS LIGHT COMPANY se priporoča Slovencem v Jolletu za napeljavo plina po hišah. ... Pridite in oglejte si tttife pliiwve peči, ki so zelo vai-n* in ni se bati nezgod. Ako pričnete s našimi plinovimi pečmi vam bodo ugajale ter jih bodete priporočali še drugim. TAKO GOVORE VSI. O HAD JU NA. Chica® in Yai Bnren costal v Jnllctn. GLAVNI ZASTOPNIK vseli najboljših prekomorikih črt na atlantskem morju jo John IZij/kia-r, »20 X. Chicago St., Jelii-t, ill., kar bi si naj zapomnili vsi tukaj nji in drusri rojaki, /elm-i pot-ovuti v staro domovina stopam pa u»-le znamenite »EVKRO-NKMŠKl LU)YI>. ki vozi med Kremenom n V.irK-iin: OOMPA'GXIU UBNiiUALK TiiAKt.-ANTL.VNTl.yU10, francoska linija, ki vozi na Maver-. K K D STA K LIX K in INTERNATIONAL NAVIGATION COMPANY, vozečo na Antwerpen; AMERICAN LINE in INTERNATIONA L NAVIGATION COMPANY, vozečo na Southampton. Ako hofdc dobiti troje znance ali prijatelje iz ttare dnmomne aii so namuravato sumi tje podati, kupite vožui listek lahko pri meni uroz vseh daljnih potov. Hitra, poštena in zanesljiva postrežba jo vsakemu zagotovljena. DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kuna. l)a so vse mojo pošiljatvo pošteno, imam na raz-polacro obilno zahvalil ill pisem. Prodajam in kupujem tudi nmtrytki itinar v bankovcih ue manjših ko za 5 goldinarjev. Priporofam svojim roju ki m tudi lepo ... .GOSTlIiNK'O.... reskrbljeno z vsemi pijačami in smod-kami, kakor tudi svojo brivilice. John Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. it M. S. HARNEY, PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111. JOHN J. WELNITZ, ODVETNIK. Govori se nemški in poljski. Suite 406, Cutting Buildlaa, JflJjgj ]Jj Vprašajte svojega mesarja za AfllerievG floičfi Mase, katere je dobiti pri vseh mesarjih; J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street - Joliet, 111. DR, J. L, STRUZYNSKI, 900 Scott Street, Telephone 2371, JOLIET, ILL. TROST & KRETZ _izdelovalci —< HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše ''The D. S." IPC. in "MeerscHam" 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. Pri nas se govori slovenski." liarrett-ova prodajalnica z želez-nino želi, da kupčujete v nji, ker je pripravljena napraviti vaše kupce vanje za vas koristno in prijetno, s tem da imajo v svoji službi pomočnika, ki govori vaš jezik. Ne želimo pa le zato kupčevati z vami, ker so pri nas govori slovenski, ampak le zato, ker v%m lahko dokažemo, da dobite v naši proda-I jalnici največ za svoj denar in da t j« naš slovenski pomočnik le po-;' stranska stvar služeča le vašo udobnost kadar kupujete pri nas.—Pre- • pričani smo, da je dobro za vas kupčevati z Barrett-om. Pridite in seznanite se z g Mat. Polž-om. BAIETTHAMARECO., , 218-220 Chlcano St. rniTrtn iri 4C4 Clifiton St. JuJLlhi, ILL, NOV UP BOLNIM. S prihodom dvajsetega stoletja je zasijalo bolnikom novo solnce upanja. Kar se še ni nikdar čulo, to bo sedaj prevladalo svet z novim občudovanjem. Bolniki na želodcu bolni vedo, da dosedaj šs niso mogli najti zdraviia, Ki bi jim za vedno ozdravil nji a bolezen. Razna grenka vina so iiila brezvspešna. Po dolgoletnem trudu se je slednjič posrečilo iznajti zdravniku— izvežbanen pravo zdravilno grenko vino, ki zasluži to ime vsled mnogo-stranske vspešne in ozdravilne vpo-rabe. To vam je grenko vino, ki se izdeluje pod osebnim nadzorstvom veteznanega chicaškega zdravnika DOCTOR Agent for Besley's Wauliegan Ale and Porter. BAR GOODS. J. C. SMITH, BOTTLER. 414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet. 111. Win. P. Marso. Jacob Marso. BRATA MARSO, ŽELEZNINA IN KLEPARIJA, napeljava parnih in plinovih cevij. Narofilom se točno ustreza. 510 N. Broadway - .Toliet, 111. Telefon «383. Pomoč \ in trajno ozdravljanje wem onim, ki trpe vsled 4 Kašlja. Bronchitis. 5 Prehlaienja, Gripe in ^ Jetike v prvih stopnjah < podeli iiajgotovejše J SEVEROV \ BALZAM i ZA PLJUČA. ] Najboljši lek zoper jwa- i hlajenje 23 & 51) 3 Vse boJeSine po udih ozdravi < SEVER0V0 j Olje sv. SoMa. j Najboljše mazilo. Cena SO centov. W. F. SEVHRA, apotekar e Cedur Rapid*, louxt, NA l'ltODAJ I'RI A. COLOBITSH, 7911-805 N. Chicago at., Jolti'l., 111. NA PRODAJ imam zemljišča v vseli krajih mesta po nizkih cenah. M.F.B0Z1MA in le po izključno njegovemlastnem navodilu. Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca iti črev ter jo najboljša pomoč zoper (lispepsijo, norralgijo in Želodčni katar, pokrepi jetra, cisti in pomnoži kri po vsem telesnem sestavu. LOTE OD $i50 NAPREJ. Način plačevanja si lahko izbereš sani. DENAU NA POSODO. Posojujem denar v kakorSnerakoli znesku, da le Vam pomagam kupiti si svoj dom ali izplačati kak star dolg pod jako ugodnimi pogoji: REAL ESTATE! Pregledujem • in preiskujem "Real Estate" .papirj-a in "Titles", katere moraš dati preiskati, če hočeš biti gotov, da t<> kar si kupil, je tvoje. I vabiti je jo natančno po navodila in sicer jeden kozarec pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako ponavljaš to za nekaj dni j, boš gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila. Nobena steklenica ni pri- stna; ak«i ne nosi podpisa las. t •OCoonor Dr. M. I\ Bosinch 519 felihvaiikes Aye., CHICAGO, ILL. 404 Van Buren Street, JOLIET, ILLINOIS. D, BARRETT & GO. hlev in krma za konje se nahaja na voglu Scott & Yan Buren JOLIET ulic ILL. A. BAUER & €0., CHICAGO, ILL. Sole owners of the celebrated D A AM-AN A Loughran & Sciioenstadt ZAVAROVALNINA PRODAJA ZEMLJIŠČA POSOJEVANJE DENARJA Xelefima številka Kit). LO'lJCxIOUlJ BilS.'ijimii. ■ cor. Onsv & {.'bjesi^S '^tfi. TAT T C''P Tv T «J X , i, V >..•,■, maso, pri kateri s ta/mu asistirala tudi dva sošolca in h kateri se je zopet zbralo prav mnogo tudi odličnega občinstva, katereiyu se }>■ škof s svojo ljub-j/,njivotk in škripanja z zobmi. Velikojili je namreč poklicanih ali malo izvoljenih. Na Filipinah je bilo doslej 638 amerikanskih vojakov ubitih. Na ranah jih je umrlo 891. Na drugili bol-znih 1757. Ranjenih je bilo 2305 vojakov Vsega skupaj torej 5131 ž rt« v v tej ,,človekoljubn' vojski" «a osvoboditev prebivalstva iia nekdanjih španskih otocih, ki Bino jih ..kupili" za $20,000,000, To so nebeške besede, s katerimi sv. Duh opisuje pridno in skrbno gospodinjo, modro in bogabojefeo ženo! Lepo sv. Pavel popisuje vzor krščanske lene, ko pravi: "Žene bodite pokorne svojim možem, kakor e oerkev Kristusu podložna in vdana." Ta apostol trdi, da naj bodo razmere med možem in ženo iste, kakor so med Kristom in med njegovo cerkvijo, ter da je . zakon podoba zveze, ki Je med Kristom in med njegovo cerkvijo. In v »vojem pismu do Tita opisuje njeno spor dobno vedenje rekoč: (II. 2,0—15). Žene naj se v poštenem oblačilu s sramoiljivostjoin zdržljivostjo zalj-šajo in ne s pletenimi lasmi ali zlatom ali biseri ali z dragim oblači-om, ampak kakor se ženam spodobi, katere kažejo pobožnost z dobrimi deli. Žena naj se na tihem uči e vso podložnostjo (možu podložna naj se od moža uči). Ne pripustim pa ženi, da bi možu gospodovala, ampak tiho naj bo. Zakaj Adam je bil najpred vstvarjen, potlej Eva. In Adam ni bil zapeljan, žena pa jo bila zapeljana v greh. Izveličana pa bo s po-rojenjem otrok, ako ostane v veri in ljubezni inposvečenji zzdivnostjo." In potem (II. Tim. 5, 4—8) naroča sv. Pavel svojemu učencu Timoteju: "Spoštuj vdove,katere so res vdove. Ako ima pa kaka vdova otroke ali vnuke, naj se uči najprej svojo hišo vladati in dobro za dobro povrače-vati starišem, (da jej otroci in vnuki povračujejo, kar so prejeli (sv. Ambrož) to namreč 'je prijetno pred Bogom. Katera je pa res vdova in zapuščena, naj upa v Boga in naj prebije v molitvah in prošnjah noč in dan. Zakaj katera v sladnoB^i živi, je živa mrtva. In to zatrdi, da bodo nesvarljive. Ako pa kdo »a svoje zlasti ea domače nima skrbi, zatajil je vero in je hujši od nevernika. Nekatere mlade vdove pa so tudi lene in se navadijo po hišah hoditi, in niso samo lene, ampak tudi jezične in radovedne in govore, kar se ne spodobi. Hočem tedaj, da se mlajše omože, otroke rode, gospodinijo. Nadalje piše sv. P vol svojemu učencu Titu II. 3—6. "Ti pa govori, da naj se stare žene sveto obnašajo, naj ne bodo opravljivke, ne obilnemu vinu vdane, dobro naj uče, pametno naj uče mlade žene, da Leon XIII. in McKinley. re iz otrok izrediti dobre ljudi in pobožne kristijane. Hudobna iena pa naredi iz hiše pekel, moža od doma izganja, otroke zanemarja ter često žakrjVi njihovo propalost, nesrečo in pogubo. Blagor družini, v kateri vlada dobra mati in žena, ki si je svesta svoje naloge, za katero se je skrbno pripravljala v svoji mladosti. Pri njej je vse soglasno umerjeno in ona vse lepo urejuje. Povsod se nahaja snažnost in lep red, vsaka reč je na svojem proBtoru, vse se vrši v pravem času. Njeui stroški ne presegajo moževih dohodkov; tudi v malih rečeh je žena varčna. V njeni roki je moževa sreča. To ona ve. Zato ga ne atrahuje, priredi mu pa prijetnega bivanja, kjer mu je vsak čas ljubeznjiv vsprejem. Dasi ste obleka in hrana priprosti, čedna jo vendar le obleka in hrana okusna, oboje pa je sad dela in zadovoijno-sti z malim. Vse drugače pa je v družini, kjer gospodinji žena, ki je mladostno nečimernost in lahkomišijenost prinesla v zakon, ki ne nme navadnih rečij, katerih se ni priučila. Nečimernost in prevzetnost se bosie oiuli šopirili, dokler ne pride pomanjkanje v hišo. Neredi.ort in nesna-žnost postaneti možu zoprni, ki potem drugod išče tega, , česar doma ne najde. Nezadovoljnost in nepo-trpefcljivost prežeueti ljubezen, na katere mesto se slednjič vsedeta prepir in kreg. Družinsko življenje bi bilo prijetnejše, ko bi marsikatera žena postala bolj varčna, priprosta in večja prijateljica domače hiše, ako bi ona znala domačo hišo možu Perzijski šah lastujez biseri odičen meč vreden £10,000. V k ra 1 j e s t v u Velike Britanije se jedna oseba izmed 214 poslužuje telefona. Konj je j) r v a žival, leže hudemu mrazu. ki pod' Šentpavelski nadškof Ireland je izpovedal, da je sv. Oče, kar je njemu sam dejal, zelo zadovoljen s postopanjem naše vlade zastran cerkvenih razmer na Kubi, Portoriko in Filipinih. Ta izjava se innogo-stranski potrtuje, kar pa Bploh ni neobhodno potreba ker je prišla iz dovelj zanesljivega vira. McKinley je v svojim nevmeša-vanjem v cerkvene reči in s svojim principom verske svobode v resnici zaslužil papeževe pohvale. Ista mu bo tudi služila kot blagodejno mazilo po tolikih napadih in obrekovanjih. Ako je papež zadovoljen z McKinleyevim postopanjem v filipinskih zadevah, potem bode pred* sednik prav lahko prenesel srdite napade nekaterih resnicoljubov, ki v imenu 'pravice in resnice' bruhajo nanj toliko lažij, da tramovi pokajo. Kdor ima Leona XIII. za svojega zagovornika, ta lahko gleda v obraz celi četi naskakovalcev. Ta priznanja od strani sv. Očeta ne bodo presenetila nikogar, ki je poučen v filipinskem vprašanju. Največje luči katoliške cerkve v Združenih državah, nadškof Cha-pelle, apostolski delegat za Portoriko in Filipine, kardinal Gibbons, nadškof Ireland, škof Spalding so se že večkrat izrekli glede tega položaja. Nadškof ("hapelle, ki je pro-ucaval cerkveno vprašanje filipinskih otokov iz najzanesljivejših virov in ima gotovo najboljšo informacijo o zadržanju amerikanskih oblastev proti temu vprašanju po otočju, pravi, da so amerikanski katoličani dolžni svojemu predsedniku najglobokejšo zahvalo za nje-jgovo ozira polno ravnanje in da je ■ anierikanska vlada po otokih pravi [ blagoslov za katoliško cerkev. Nadškof Chapel le je že preje kakor je ; znano, izjavil, da so vsa ona poročila o plenjenju v katoliških cerkvah in doprinašanju božjih ropov po amerikanskih vojakih le grde iz-1 mišljene laži in obrekovanja, katere zločine so le doprinesli kitajski na- omiliti. To se večkrat pogreša pri delavskih pa tudi pri gosposkih hišah; tu kot tam često prevladuje ne-čimurnost, hlepenje po zabavi in; potratljivost. Kakih zatdug si nabere pna žena, ki gre V se, svoje dejanje in neha- seljenci in tagalski roparji. Seveda ni to zadostovalo nekaterim prego-rečim in skoro fanatičnim časnikom, da bi preklicali ona oblikovalna poročila, s katerimi so razbu- nje vravnava po božjih zapovedih ter si prisvoji krščanske ljubezni! rili svet iii ga ra>.vneli zoper Ameri-kance. Nemški list "Amerika" je z obotavljanjem izjavil.daje nadškof ChapelU- zadovoljen z McKinley-Iz družine ven se morajo ljudje j evim postopa,.jem v cerkvenem vpra-in časi izboljšati. Vnrsko-nri.viii in šanju iu dostavlja, da je to ravnanje gospodinjski del ima žena v svoji v sogltsju z načelom nadškofovim, skrbi. Ona ima temeljni versko- da se ne sme loviti po scncith kjer se nravni vpliv na moža in otroke, gre za pridobitev politiških pravic Zato je Bog tako globoko ženski v j ter da je tukaj triiba začeti z zi-srce vsadil hrepenenje po pobožno- > danjebi prav pri tleh. Ako odo-sti in čednosti, do poštenja in ne-jbrujejo vsi voliki katoliški cerkveni žnega čustva. Ona je otrokom p učiteljica veronauka. Ona jim i u I-jIomojanstveniki 1 I o vprašanje •nii .jito proučili Alčiviu- "Večni mir so sanje in ne šejako lepe. Vojska je del božjih naredb." — Tako je dejal slavni nemški general Moltke. Isto krviželjno stališče zavzema A. pi. Boguslawski, jeden najbolj poznanih vojaških pisateljev. On pravi: "Vojska je že utemeljena v naravi človeštva. Postanek vseh reči prihaja iz boja. Zatorej je velika napaka in socijalno zlo, ako popisujejo mirovne družbe vojsko kot nekaj zločinskega, nedostojnega, nenravnega, kajti s tem se oslabi bojni duh vsakega naroda, katerega v bodočnosti tako ne bodemo smeli pogrešati. Sedanja vzgoja, ki se protivi zoper vsako bojevanje, deluje gotovo tudi nato, da se vgo-nobi v mladini vsaka želja po junaštvu in da se zatre izdelovanje orožja itd. Nepotreben trud! Ako ne dobi mladina orožnih igrač, hoče se boriti s pestmi. Poleg tega, kaj naj pomenijo potem vse junaške pesmi in popisovanja junaških del, in tako oboževani pisatelji, ako bi bila vzgoja taka? Izbrisajte vojsko iz sveta in videli bodete, kaj vam ostane v leposlovju. Kdo bi še potem prepeval "Uboj!" ali druge bojnepesmi?" Slednjič pa obda tega bojaželj-nega pisatelja pred vojsko vendarle nekaka groza, kajti svojemu spisu dostavlja nazadnje besede: "Pravzaprav pa je mir konečni smoter vsake vojske." Z isto pravico bi pa lahko rekel Luetgert: "Umor žene je tudi pravzaprav zadnji smoter,da nastane mir v družini." t Poglejmo le kakšne korake je že storil oboroženi mir v zadnjih letih! Veleznani mirovni manifest ruskega carja, slednjič le ni ostal brez vsakega učinka, ker so mu vendar vse kulturne velevlasti jednoglasno pri: trdile. Na suhem že tako ni bilo več dosti prostora za napredek. Tukaj je militarizem izčrpal že tako vse vire in moči, ki somu stali na razpolago. Tedaj na morje! "Naša bodočnost leži na vodi." "V sedanjem času," tako je čitati v nekem pregledu o zadnjih vojnih oboroževanjih, "pričele so razne države kar tekmovati med seboj za ojačenje svojega vojnega ladijevja. To pomen j a, da bode pri prihodnjem spopadu treba varovati preko-morska posestva in tržišča. Kaj je ukrenila amerikanska vlada v tem oziru, je samo jeden primer, kaj se vso vrši na tem polju. Proračun za angleško mornarico za leto 1900—1901 je naveden za $137,137,000, ali $4,040,500 več kakor pa leto popreje. V tem letu nameravajo napraviti še dve vojni ladij i, šest oklopnih križark prvega razreda, jedno križarko drugega razreda, dve šalupi, dva topovna in dva torpedna čolna, vsled česar se bo izdelalo še 17 vojnih ladij, 20 oklopnih križark, jedna zavarovana križarka prvega razreda, dve zavarovani križarki drugega razreda, jedna križarka tretjega razreda, 8 šalup, štiri torpedni čolni, 21 uničevalcev torped in jedna kraljeva jahta. Še nikoli popreje ni bilo toliko vojnih ladij na jedenkrat v delu. Moštvo angleških ladij vštevši častnike in mornarje znaša 114,800, k tem pa spada še rezerva obstoječa iz 25,712 mož. Na Francoskem se je sklenilo leta 1896., da mora biti do konca leta 1907 dokončanih 280 novih ladij. Vendar se je v tem času ta program nekoliko predrugačil, ker hočejo ohraniti mornarico v homogenični velikosti. Novi program se izrrka za šest vojnih ladij, pet oklopnih križark, 28 vničevalcev torped, 112 torpednih čolnov in 26 podmorskih čolnov. Po dokončanju teh novih ladij bo obstala francoska vojna mornarica iz 28 vojnih ladij, 24 oklopnih križark, 52 vničevalcev torped, 263 torpednih in 88 podmorskih čolnov. Kar se tiče Nemčije, bo naraslo njeno vojno ladijevje do leta 1916 na 38 vojnih ladij, 14 velikih in 38 manjših križark in 12 torpednih di- Potomstvo dveh domačih zajcev bi v desetih letih naraslo na 70 milijonov glav. Skoro vsi kmetovalci v Egiptu rabijo še dandanes iste vrste plug kakor je bil v rabi še pred 5,000 leti. liešilni č o 1 n i o k o 1 i obrežja Velike Britanije so oteli smrti lansko leto 680 oseb. Nemčija je naložila nov davek na importovano pivo, da pokrije stroške za novo vojno ladijevje. V Parizu se prodajajo lepe človeške lase ukusnih barv celo p" $250 funt. Poskusi dokazujejo, dase očesne trepalnice v jedili tretjini sekunde zapro in zopet odpro. Dež pada pogosteje med tretjo in osmo uro, kako pa v kateremkoli drugem dnevnem času. V kanadski po k r a j i n i On-tarijo je več ko 100,000 akroV močvirja, iz katerega bi se pridobivala lahko najboljša šota. Samci v veliki vojvodiuji Hessenski v Nemčiji morajo plačati 25% več davka kakor pa oženjeni možje. I* remogokopi zahtevajo skoro jedno tretjino toliko žrtev kakor bojna polja, kajti na vsakih tiso« rudarjev jih je 23.2 vbitih vsako leto pri kopanju premoga. Predsednik McKinley j8 bil fotografovan od ljudij več ko tritisočkrat v zadnjih 18. mesecih-To znaša povprek več ko po petkra' na dan. V dveh tretjinah ljudskih šol v Belgiji so napravljene hranil' nice, v katerih lahko učenci shranja* jejo svoj drobiž. Prebivalstvo štirih velikih mest v ruskem carstvu je sledeč«1 St. Petersburg šteje 1,132,677! Moskva s svojimi dvemi predmestji 988,614; Varšava 626,072; Odes»» 405,041. Skupna vporabitev vode * Londonu je bila v jednem preteklih mesecev 201,281,664 galon za pr«' bivalstvo, ki znaša približno 6,0l5>' 144 oseb. Vsaki dan jo je povprečn" vporabila jedna oseba 33.46 galoO' Omožene in neomožen® ženske se razločujejo v Združenih državah kolumbijskih v južni Am®' riki po tem, kako nosijo cvetice f svojih laseh. Senore jih nosijo n* desni, senorite pa na levi. Berlin se ponaša, da j "Unter den Linden" najširja ces4* vseh velikih mest. Široka je 21® čevljev. "Ringstrasse" na Dunaj® je široka 188 čevljev; "Grand Bou' levards" v Parizu 122, in "Andr»9' systrasse" v Budapešti 155 čevljcV Niše jako znano, da vlad3 angleška kraljica čez več nioham®' dancev, kakor pa turški sultan, <>e' več Židov, kakor pa jih je v Pfl'e ■tihi in preko več zamorcev, kak<^ pa katerikoli drug vladar, ki 1,1 afrikanski domačin. Dalje na peti strani. \ Turčija je napravila štetj* vseh častilcev Mohameda^ in je šla, da jih je vseh skupaj na S'1 196,500,000. Od teh jih živi milijonov v evropski Turčiji, milijonov v zahodni Aziji in Hin^tf stanu, 20 milijonov na Kitajske11^ 36,500,000 v severni in sever0' vzhodni Afriki in 23 milijonov j' je pa raztresenih po drugih del sveta. 4 AMERIKANSKI SLOVENEC, 12 OKT., 1900. 5 Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. URADNIKI: Predsednik: Anton Nkma.nicii, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Podpredsednik: John li. Stkrhenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, MicLi i. Tajnik: Mihaki. Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. II. Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. Blagajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Ciiul Zupan, 800 East B. St., Pueblo, Colo. M. J. Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont. Anton Štkkanič, Box 852, Soudan, Minn. Jos. Čut.ik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. John Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Grahkk, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Mihaei, Skeu'k, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Oberstar, 3d St. 1115, La Sallo, 111. Mat. Pri.ianovič, Box 375, Virginia, Minn. Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, III. Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Radovic, 5124 Butler St., Pittsburgh, Pa. Nadzorniki: Finančni odbor: Pravni odbor: Prizivni odbor: VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Pristopili so: K uruštvu V. sv. Florijana 44 So. Chicago, 111. zopet sprejet suspendovani ud Jane/. Korenčan 2941 7. okt 1900. Društvo šteje 49 udov. K društvu sv. Jožefa ?. Joliet, 111. Jakob Ancel 3790 roj 1879, Janez Zaletel 3797 roj 1880 sprejeti 7. okt. 1900. Društvo šteje 137 udov. K društvu sv. Jožefa 10 Virginia, Minn. Jakob Godeo 3798 roj 1870, Jožef Žužek 3799 roj 1803, Matevž Lovšin 3800 roj 1805, Janez Skul 3801 roj 1870, Franc Bradač 3802. roj 1878 sprejeti 8. okt. 1900. Društvo štejo 90 udov. K društvu Marije Pomočnice 17 Jeny Lind, Ark. Franc Planovšek 3803 roj 1850 sprejet 2. okt. 1900. Društvo šteje 23 udov. Prestopili so: Od društva sv. Jožefa 43 Anaconda, Mont, k društvu sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Janez Zugelj 2508 7. okt. 1900. I Društvo šteje 138, 11 09 udov. Od društva sv. Barbare 40 Hibbing, Minn, k društvu sv. Jožefa 10 Virginia, Minn. Gašper Brenčič 2392 8. okt. 1900 I Društvo štejo 25, II 97 udov. Suspendovan za nedoločen čas: •Od društva sv Družine 5 La Salle, III. Franc Jančar 2872, Jakob Juvančič 2897, Jos. Terškan 3405 8. okt. 1909. Društvo šteje 81 udov. Odstopili so: Od društva sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Janez Podrebarac 142 8. okt. 1900. D. š. 137 u. I/.loČeni so: Od društva sv. Alojzija 42 Steelton, Pa. Janez Brajkovič 2893 5. okt. D. š. 44 u. M. WARDJAN, I. tajnik, 903 N. Scott St., Joliet, 111. Oboroženi mir. (Nadaljevanje b pete strani.) Tiiij. Do onega časo se bode tudi posadka pomnožila za 35,551 mož. Italija ima v delu štiri vojne la-•dije prve vrste, tri oklopne kri-2arke; o načrtih za še dve drugi Tojni ladiji pa se sedaj le posvetujejo. Tudi Japonska vlada bo morala potemtakem zvišati svojo mornarico, ker njen v letu 1895. odobreni program za 117 vojnih ladij 1)0 že kmalu izdelan. Rusija zida osem vojnih ladij, •osem velikih križark in 20 vniče-"valcev torped, toda vlada bo kmalu začela zidati še več ladij. Španija je •Že storila korake, da zopet sezida *vojo mornarico. Do sedaj ima v •delu le dve ladiji. Danska zida jedno vojno ladijo med tem ko je Iloland-eka napravila načrt , za Štiri vojne ladije, dve obrežni oklopnici, tri -monitorje in 14 topovnih čolnov. Švedska se je že tudi posvetovala o povečanju ladijevja. Kako bo izgledala površina matere zemlje, ko se bodo »popadle do milijonov narasle vojne čete na suhem in mokrem, si noben človek ne more hiti domnevati. Za kaj takega mora imeti kdo nečloveško fantazijo, katero pa morebiti poseda pl. Boguelawski. Severov Želodečni Grenčec okrepi in oživi ves telesni sestav, pomnoži jakost živcev in delovanje uma ter Uredi prebavljanje. Cena50c $1.00. Trdi, spahnjeni aH preveč zdelani »nnsklji kmalu zadobe moč in vpo-gljivost, kadar jih drgneš s Seve-rovim Oljem sv. Gotharda. Izvrstno sredstvo zoper otekline, spahnenje, revmatične in druge bolezni. Jedna uporaba zadostuje včasih. Cena 50o. Slabim posledicam prehlajenja so hitro odpomore s Severovimi Tablicami zoper Prehlajenje. Ozdravile te bodo v jednem dnevu. Imej jih doma in rabi jih v času. Ceaa 25 c. Iz delavskih krogov, Joliet, 111., 8. okt. — Converter in billet mili v tukaj Snih tovarnah Illinois Steel kompanije ■ta sopet pričela z delom s polno močjo, ter vsprejela nazaj v delo kakih 800 mož. Pretočeni teden so ■aprli vse tovarne, rekoč da ni naročil. Ker »o pa vedeli, da bi to preveč pomagalo Bryanu k izvolitvi •o precej odprli nekaj tovarn če prav nimajo naročil. Tovarna Compressed Steel Car kompanije j« tudi začela z delom po tritedenskem prenehanju. Delo ima zopet kakih 500 mož. Columbia, Pa., 8. okt. — Štirje rolling mills Susquehanna Iron and Steel kompanije so pričeli z delom danes zjutraj. 1,000 štrajkujo-čih delavcev je vsprejelo 25 odstotno znižanje plače. Denver, Colo., 8. okt.—Ako se no poleže razpor med McPhee & McGinnilj in njihovimi delavci bodo v par dneh mirovala vsa dela pri stavbah. Ker je v delu najmanj 600 hiš po raznih delih mesta in če ne pride do sporazuma bode ob delo grozno veliko delavcev. Brazil, In\l., 8. okt.—Vsluž-benci Brazil & Terre Haute Street-Car kompanije so predložili svojim delodajalcem prošnjo, da naj določijo plačo svojim delavcem za jedno leto kar bodeta podpisala predsednik kompanije in pa jeden njihovih zastopnikov. Ako bi se kompanija branila je soditi, da nastane štrajk. Seattle, Wash., 8. okt. — 1200 unijskih stnvbinskih delavcev miruje ker je prenehalo delo na 30. zasebnih hišah in pa na šestih velikih kupčijskih poslopjih kot posledica razpora med zborom stavbin-skih delavcev in pa kontraktorji. Zadnji se branijo podpisati svojim delavcem zahtevo,* -zvanih mest bi bilo veselih, ako bi moglo šteti toliko duš. Da morejo pokriti takšno množino ljudij so hiše, tako gosto stlačene skupaj, da pravzaprav tvorijo le jedno veliko poslopje 600 čevljev dolgo in 200 široko. Na severni strani 01. ceste in na južni strani 02. ceste je 20 hiš, obrnjenih proti 10. in 11. ulici pa stoji sedem dvojnatih hiš. Vsaka hiša torej pokriva pod svojo streho 22 družin." Zdelo bi se skoraj fizično nemogoče spraviti skupaj na tako majhnem prostoru skoro 7,000 človeških bitij. Na vsakem nadstropju in na obeh straneh hodnika ste po dve stanovanji imajoči vsako po tri sobice. Vsaka hiša ima po petnadstro-pij in na vsakem žive po štiri družine, v pritličju pa dve. Samo jedna družina v celem bloku ima v najemu polovico nadstropja, in v nekaterih hišah živi nič manj ko 45 otrok — ,,majhni ubožci, s skuštranimi lasmi in črnimi obrazi, vsi tako je-dnako črni, da jih je teško razločiti od zamorcev." Pisatelj nadaljuje: ,, Dvorišča pri teh hišah so prava gnjezda bolezni in gnjusobe. Ali vendar se suši tukaj perilo vseh 0,888 prebivalcev celega bloka. Zadnja okna so obujena proti temu dvorišču prepreženem s celo mrežo vrvij za obešanje perila in napolnjenem s kupi najraznovrstnejših odpadkov. Do njega peljejo ozke, železne stopnice, ki nudijo jedini prostorza sprehajališče tolikeri množini otrok. Po leti je tukaj zrak ne prenosljiv, muh in raznega mrčesa je okoli na bilijone. Cunj nikdar ne mečejo preč, ampak jih hranilo kot dragocenost, da se v njih še bolj goji mrčes." K sreči so se začele zidati v New vjrku hiše,ki bodo dasi gosto obljudene, vendar-le odgovarjale vsem zdravstvenim zahtevam. V prvi vrsti je potreba po takih hišah svežega zraka, zato morajo biti tudi okna precej velika. Drugi poglavitni pogoj pa je priprava,da se vsaka ne-snažnost uajhitrejše odpravi. Kakšno mora biti zdravstveno stanje med onimi prebivalci, tega pisatelj v J o u r n a 1 u ne omenja ker ve, da bi zadel na predmet, katerega bi ne mogel zadosti popolao opisati. Otvoritveni govor dr. Šu-steršiča na slov. kat. shodu v Ljubljani. Najgostejše naseljeni kraj sveta. Sulošuo se je mislilo, daje 'East Sid«' ali vzhodna stran New Yorka Hvaljen bodi Jezus Kristus! S tem katoliškim pozdravom otvo-rim po starem običaju drugi slovenski shod. Bodite pozdravljeni vi vsi, ki ste se dane« »brali na naše povabilo tukaj v središču naše katoliške slo-veuske zemlje! Bodite pozdravljeni vsi od prvega do zadnjega najpri-srčneje. Zbrali smo se tukaj v znamenju sv. križa, v imenu Kristusovem, in zaradi tega nas navdajajo vesela, slovesna čutila, kajti spominjamo se besed Ltveličarjevih iz sv. pisma, ki se glase: "Koderkoli bodeta zbrana d\a ali bodejo zbrani trije v mojem imenu, tam sem jaz med njimi". Iz dna naših vernih src nam vzhajajo slovesna čutila; je pa še druga okolnost, ki nam vzbuja čutila posebne slovesnosti danes: dejstvo, da vidimo tukaj na našenv shodu zbranih toliko posebno odličnih gospodov, ki dajo našemu shodu poseben pomen in poseben sijaj. Mi vidimo tukaj pred v*em vladarje h a še cerkve, cerkven« kneze, naslednike apostolov; načelu je pre-vzvišeni pokrovitelj našega shoda, kateri je s svojo velikodušno inioi-jativo in s svojo eneržijo provzročil, da smo se danes tako lepo sešli, pre-vzvišani vladika ljubljanski, knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič! Na strani mu vidimo prevzviše-nega vladiko lavantiskega, dr. Mi- na koje.ga se še vsi, ki smo bili ude-ložniki prvega slovenskega katoliškega shoda, radostno spominjamo, njega, ki je počastil že prvi sljveu-ski katoliški shod s svojo navzočnost,jo in s svojo apostolsko iskreno besedo nas navdušil in v viharju pridobil si naša srca. Imamo nadalje v svoji sredi cerkvenega kneza iz daljne Amerik*), višjega pastirja naših bratov, ki so morali zapustiti milo svojo domovino, da so Bi iskali v tujini svoj vsakdanji kruh, premilostnega gospoda škofa Jakob Trobec-a. Naj nese tje v Ameriko naše iskrene pozdrave našim onostranskim bratom, in naj jih osignra, da čutimo z njimi, da so ostali sestavni del slovenskega naroda! Mi pa vidimo danes tukaj poleg cerkvenih vladarjev tudi častite zastopnike posvetne oblasti. JI i vidimo tukaj pred vsem visokega zastopnika državne oblasti, njega ek-scelenco g. deželnega predsednika vojvodine Kranjske. Naj bode prepričan, da vemo ceniti čast, katero nam je skazal b svojim posotom, in da smo prepričani, da njegov prihod semkaj je izraz mišljenja, ki nas vse navdaja, da cerkev in država morata harmonično sodelovati v prid in blago naroda! Bodi pozdravljen med nami avtonomni poglavar kranjske dežele, g. dež. glavar Oton pl. Detela, mož katoliškega-narodnega mišljenja, ki je vedno zvest ostal v naših vrstah. Pozdravljamo nadalje častno pred-sedništvo, katero smo včeraj izvolili, na čelu predsednika "Slovenske krščanske narodne zveze" v državnem zboru, predsednika I. katoliškega shoda med Slovenci, državnega poslanca vodjo Povšeta. Pozdravljamo pri mizi častnih predsednikov milostnega prelata dr. Suka iz Zagreba in veleučenega g. profesorja dr. Tumpacha iz kraljeve Prage. Že včeraj smo pozdravljali tnnogobrojne zastopnike katolikov Mora ve, danes pa imamo posebej pozdraviti zastopnike hrvatskih katolikov, pred vsom g. kanonika dr. J&gatiča, koji je bil zasnovatelj ravnokar se zvršivšega sijajnega I. hrvatskega katoliškega shoda. (Konec prih.) Sporazum vlastij v Kitaju je že dolgo časa nemogoč. V tem bo jedini vsi strogi in natančni opazovalci. Ako nastane nesloga, imela bo grozne posledice. Nasprotno bo tndi vsi veščaki in sploh oni, ki bo imeli priložnost se prepričati jedini v tem, da je Trinerjevo Amerikan-skoZdravilno Grenko Vino najizvr-■tnejie zdravilo zoper bolezni v želodcu, jetrih in ledvicah ter je naj-uplivnejši okrepčitelj. Posledic« njegove dolgotrajne rabe so le dobrodelne. Že več ko deset let pomaga b njimi njegov prvi in jedini isdelovatelj trpečemu človcitvH. tisoče onih, ki so ozdravili, dasi jint je zdravnik že prerokoval smrt, se-d«j blagoslavlja izdelovatelja tega vina, ker jim je povrnil zdravje in moč. Zdravilna moč Trinerjevega vina se dokazuje v več tisočih prostovoljnih priznaluih pismih od zanesljivih oseb. Pomaga vsem, ki trpe vsled nerednostij v prebavnih organih, očisti kri, okrepi telo in povrne bister um, željo do dela in veselje do življenja; in vse to po jako prijetnem načinu, ker je okusna pijača. Piši njegovemu izdelovalcu Jos. Triner-ju 437 W. 18th. St., Chicago, 111., ali pa vprašaj po njem v apoteki. Kjer je nimajo, zahtevaj, da pošljejo ponj in je imajo v zalogi za tvojo potrebo. Toda kupi le jedino pristno in jodino dobrodelno Trinerjevo grenko vino, in ne vsprejmi kakega nadomestila, ki ti ga morebiti vsiljujejo, a ki ne samo nič ne koristi ampak se veliko škoduje. naj gostejše aaseljeui prostor eveta. j haela Napetaika, cervenega kneza, Scverova Srčna Tonika je napravljena po predpisu nekega zdravnika, in pomaga izVenredno hitro zoper vse srčne bolezni. Gotovo zdravilo zoper povečanje srca, slabosti v bitju in onemoglosti. Cena $1.00. Hitra in gotova pomoč zoper glavobol, nervoznost, duševno onemoglost, brezspalnost, potrtost po hudih naporih in mrzlici so gotovo Se-verovi Praški zoper Glavobo i« Ne-aralgijo. SoiŽiŽMiSSli Prodajalna odprta '"""^žfrfrpr* do 8, ure zvečer, J [ THE jSgrEAGLEj t * S* * f Prodajalnica visokih kvalitet ♦ t in nizkih cen! J j* Oitstj ta, oglas skrbno in opazuj $ j* naše o ene! ^ . . Ml Todilf°; drug> slede. Ponosni bi morali biti vsi, da imate tako fino urejeno prodajal- ^ £ nico v mestu kakor je ta, kamor lahko pripeljete svoje prijatelje ter jim pokažete našo mnogo- & vrstno zalogo raznega blaga. j r 5 ^ K Priznanja, ki smo jih pridobili vsled svojih nizkih cen povedo vso zgodovino našega vspe-^ ha,^ 111 ogromna velikost naše trgovine kaže, da ima občinstvo zaupanje v nas in se zanima z* J ^ nase nizke oene. ^ £ Naše zlato pravilo kako ravnati z občinstvom obstoji v tem, da vselej damo kupcem popol- J ves^donar'1"081 ™ dena'" ak° niso z blaS°™ zadovoljni, da jim z veseljem povrnemo ^ Sedaj smo pripravljeni bolj ko kedaj popreje razveseliti naše odjemalce z nizkimi cenami ^ fr v vseh departments nase prodajalnice. Poseben način nakupovanja nam omogoči, da postreže- & mn 11 as itn obiskovalcem v njih občno zadovoljnost. Jedino kar vas prosimo je, da primerjate S 7 nase blago in cene z onimi, katere navajajo drugi trgovci v mestu, in prepričali se bodete da £ * imamo mi boljšo a cenejšo robo. ; Razprodaja čevljev. Še redno nadaljujemo prodajo čevljev vrednih $3,50, $3.00, $3.50 in $-1.00 za 79c, 98c, $1.25 in $1.50. To so najfinejši čevlji iz najboljšega usnja, le da so špičasti in nekoliko iz mode. Zato smo jih kupili tako ceno ter jih prodajamo po navedenih cenah. Moški teškl delavni čevlji iz najtrpežnejšega us- P"...................7»C, OSc, $1.25, in $1.50. Poleg teh imamo v zalogi še veliko vsakovrstnih Čevljev najnovejše mode za moške, ženske in dec«. dflzberite si pri nas svoj prihodnji par čevljev! Department za železne postelje. Po vsi deželi je sedaj velika zahteva za postelje to vrste in naša tovarna v Kankakee, 111. jih izdela po 500 na dan. Vsi zunaj npesta stanujoči rojaki želeti take postelje naj nam pišejo in mi jim pošljemo katalog brezplačno. Ta lepa z medenino obrobljena železna D/4 K postelja, kakor kaže podoba................»PU.oO ra fina z medenino obrobljena železna ,, aostelja vseh barv..........................$5.00 ra z medenino obrobljena železna »stolja v raznih barvah....................$2.75 (mm Dopai'tmont pill' za moško \ i/ ol>lol£<>. r> '3 j V zalogi imamo najboljše vr-wmr&yl/'W st0 ol»leko v celem mestu za moške,- dečke in otroke, naprav-^M/mtaumA ljeiio. po najnovejšem kroju,— wwmfifflfflMwi 1)aito nam priložnost, da vam pokažemo svojo veliko valogo prodno kupite drugod! W/M Wmn Fi,u' sidMe ec nfl WMm Wmm vredne .»«.00 pri nas 11* OO.UU W^m.mBm Moške-fturi. jo suknje, nujlep-^''Iwf lepšega kroja, trne, sive, modre barve bi bile po ceni po $14.00,. %W/MW/M!\ a mi jih damo kakor ©in ftn W0/W'm nikj|>r drugje za......OIU.UU WmmWwm il0~ke vphne suknje najflnej-v,st0 kar se sploh dobi v WV/MMWdm mettu imamo mi po vseh cenah M rap- 13?° Izberite si pri nas svojo MM novo vrhno suknjo! If kš Šolska obleka za dečke || lil za razne starosti od 6. do 15. BfL ufM lota si ne morete nikjer tako iz- jfg jEj.a brati kakor ravno pri nas. Cene SjffflgR f™$ so razne a pri vsem tem nizke MlSt Vl .50, $2, $2.50 in M Velika zaloga deških in otro-/as&sa^ čjih genijih suknjič vsake vrste ffSjggr ni barv najnovejšega kroja. Department sa peci. Pri nas prodajamo Peninsular kuhinjske peti, ki so najboljše na svetu. Imamo jih raznih vrst po Oglej si naše, ki se glede kakovosti ne dajo pnmerjati-z drugimi in so kakor nalašč umerjene za tvoj dom. Ceha predstoječi krasni peči je samo & $19.00. Naša velika zaloga vsa-kovrstnih najnovejšo izde-lani h zimskih peČij z« T^W^S^ sorkoto je neprckosljiva. (MHWi -Pri nas si lahko po svoji SfflW^JI^^Bi lastni volji izberete peč. Peči so vporabne, za trd. in fa^SS^'T mehek premog. — Cene so l^flL različne a primerne od toKIS^ $3.75 do $25.00 fe^^Ki^ $35.00. • Ako potrebuiete peč za 'voje stanovanj«', pridite in oglejte si naše K-ici preiino kupilo drugje. Mali oglasi. '{a oznanila "lige se", "Kje je" itd. se plačuje 1 cent od besede za enkratni tisk, druffii in tretjič se računi pol centa od besede. IŠČEJO SE: ANTON ŠAŠEK, FRANC Erjavec, Martin Rajor, vsi doma iz . liateža; P. J. Francič i/. Orehovice, Janez Anton, Frane Mikolič, Matija Božič doma iz Brusnic. Z nje bi rad izvedel njih prijatelj Pr. Vampel iz Rateža. Naslov: Broadway No. 1212, Joliet, Ills. pd3x2 PAUL SCHNELLER, NOTAR— NOTARY PUHLIC v Calumet-u, Mich. naznanja, da je pričel svoje poslovanje ter se Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v stari domovini. •Josip Zelnikai', Cor. Ruby & Broadway Sts. JOLIET, ILLINOIS, priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami. Potopljeni biseri. Iz življenja avstrijske cesarice Elizabete. ANA VOORIN, i/,učena babica, 1115 N. Chicago St., JOLIET. ILL. z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Vaiente in dr. Keesbachor-ja, se priporoča tu-kajšnim Slovenkam. Jos. Dragosb. ("KRANJSKI DOM") No. 1 Ferry - Kansas City, Kas. priporoča Slovencem svojo gostilno, založeno s Heimsovo uležauo pivo in vsakovrstnimi dobrimi pijačami, kakor tudi finimi smodkami. JOSEPH STERBENC, 341 Osceola St. Laui/iim, Mich, priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo trgovino s sadjem, sladčicami, sladkimi pijačami, smodkami, tobakom, pipami in drobnjavo. Vsem je zajamčena točna 111 dobra postrežba. JOHN PLESE priporoča svojo lepo urejeno gostilno v kateri je dobiti vedno dosti mrzlih pijač in dobrih smodk. 1104 Collins Street, Joliet, III. JOHN MODIC 1143 Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točnal Prost lunch. Najboljše pijače, smodite, tobak i. t. d. Na otoku Korfu, na Grškem, kjer je imela avstrijska cesarica Eliza beta svoj grad in zdravišče, posvetila se je množica prebivalcev novemu obrtu—potnpljavcev. Ti hrabri Jonci popustili so poljedelstvo in dobičkanosno izkoriščanje ['tujcev ter začeli iskat zgubljene bisere, nadejajoč se visoke nagrade. Vsi ribiči in profesijonalni po-tapljalci iščejo sedaj jeden najdražjih zakladov habsburške cesarske hiše, to je lepotičje, koje je cesar Fran Josip I. sam leta 1854. obesil svoji nevesti okolu vratu. Cesar je moral takrat izprazniti svoj cesarski zaklad, da je zamogel nabrati materijal za ta ženin dar. A, dasi so bile zakladne skrinje polne po pradedih podedovane zlatnine, potreboval jo še milijon goldinarjev v gotovini, da je poplačal ta umotvor trgovcem z dragocenostmi, ta biserni ovratek, ki ne najde para. Ta kinč tedaj leži nekje na dnu Jonskega morja pri otoku Korfu, kamor ga je spustila cesarica Elizabeta. A ve so ne, kje je: morda je dvajset ali več sto čevljev globoko med skalovjem, morda leži v blatu ob bregu, morda so ga valovi zanesli celo daleč k italijanskim oba-lim. Kakor tudi je negotovo, vendar se hoče narod z Korfu potruditi, da najde bisernico. Cena je previsoka, da bi se je iz malomarnosti pozabilo. Tako se je spremenila mrtva sezona v najbolj živahno in vsakdo, ki je zmožen zdržati se "dihanja le par trenotkov, poskuša srečo zase ali pa za najemnika. Navaden po-tapljalec, kakoršnih je videti sedaj vse polno ob obalih otokovih, se ne poslužuje drage, težke nepremočne obleke svojih sovrstnikov profesionalcev, ampak loti se dela kar v Adamovi noši.. Okolu bedra privezan ima samo pas, na katerega upa obesiti najdeno bogastvo, v desnici pa ima bodalo, da se v slučaju brani proti somom ali drugim večjim ri- svitom. Bisernica je vredna nad milijon dolarjev. Kakor navadno, nosila je Elizabeta ta lišp i dne 30. januarja leta 1889., ko je dospela na dvor žalostna vest o samomoru ali umoru njenega sina. Grof Hayos, ki je prišel okolu poldne v njeno sobo naznanit smrt, pravi, da je našel cesarico Elizabeto oblečeno v belo krilo, s v dveh vrstah okolu vratu prepre-ženo biserno verižico. Elizabeta se ni zgrudila, ko je čula, da je storil nesrečno sinit nje lastni sin, dedič krono in up obupane Avstrije: nasprotno, neobčutna je bila, srčna in mrzla. Ni jedna solza se jej ni utrnila, dasi se jej je život upognil in obraz prebledel;—zmožna je bil/i prevzeti mesto svojega moža, koji je bil, vsled prevelike žalosti, duševno popolnoma potrt. "Povej mojim narodom, da se imajo zahvaliti srčnosti in udanosti blage gospe cesarice, da nisem popolnoma obupal", dejal je Fran Josip ministerskemu predsedniku na dan Iiudolfove smrti. Elizabeta štela si je v dolžnost tega dne zapovedovati vladi; podučila je ministre, da se smrt njenega sina ne sme razglasiti, da ne smejo vspre-jeti ccsarjeve ostavke itd. Tri tedne pozneje pa je bilo nasprotno: ko je Elizabeta videla, da je cesar zopet zadobil moči j, da so se narodi pomirili—omagala je ona sama.... "Na Achelleion, pusti me tam umreti!" je dejala svojemu možu. Fran Josip je uvidol, da je, ako jej je sploh mogoče okrevati, to edini kraj, kjer oua lahko dobi movo živ-ljenje. Cesarica Elizabeta se je pripeljala z vso naglico na paradiški otok. Tu je omahovala več tednov mej.življenjem in smrtjo, ko nekega dne pade v omotico, da je zdravnik potreboval več ur, preduo jo je mogel pripraviti k zavesti. Ko je zopet vstala in sedla k srebrom okovanem zrcalu, da bi si popravila lase, zadostoval jej jo samo jeden pogled in odrveuela, zahriščala je, da bi se skoraj zadušila. Dva zdravnika sta Slovenska babica Marija Luka.11 7 eiiouidvajsetletno izkušnjo, imajoča di-plom.V in spričevala ljubljanskih zdravnikov dr. Vaiente in dr. Stoekla in družili zdravnikov, se priporoča Slovenkam v Jolietu. Gov6ri i hrvatski, nemški, italijanski. Stanuje na št. 208 Jackson St., Joliet, Illinois. pd4xl GEORGE LAICH, 200-95 St., S«. Chicago priporoča Slovencom in Hrvatom v obilni obisk svojo moderno urejeno gostilnico, kjer toči vodno svežo pivo, Kentucky in drugo žganje. Alojzij Virant SO. LORAIN, O. Comer 10th Ave. in Globe Stroet priporočam slovenskim rojakom v Lorain, O. in okolici v obilni obisk svojo novo gostilno. Točim izvrstno pivo iz pivovarne Pabstt Milwaukee kakor tudi najokusnejša vina in Žganje. Prodajam ob jednem cigare in tobak. bam. .Spusti se v globočino s 40 do 50 funtov težkim kamnom, za gotovost življenja pa se zanese na pazljivost 11a obrežju čakajočega prijatelja ali pa deležnika. Večina teh potapljalcev ne ostane dlje časa v vodi, kakor po pol minute; so pa tudi taki, ki zdrže po 80 do 90 sekund. Zadnji čas prikazali so se tudi profesionalni potapljalei v nerodnih, težkih oblekah s steklenim, čvetoro-vogelnini zvoncem. Pravijo, da so v službi bogatih Atencev, špekulantov; a če jim je življenje drago, ne bodo dolgo tu ostali, kajti prebivalci otoka trdijo, da so, po morskem pravu, dragocenosti teh o bal i j njihove. Če pa bo to pravo, v slučaju najdbe iskanih biserov, veljavno razpravljata sedaj dunajsko in atensko sodišče; gotovo pa je, da dobo najditelji visoko nagrado, četudi bi morali vrniti ta najdražji lišp dedičem cesarice. Do leta 1889. ni cesarica te bi- I bila nemudoma poklicana, a ko sta dospeiu, bo je cosuncu /.c pomirila. FaKt jO, cu bo je tuia"zagledala v ta nakit, Kojega jo nosili po dnevi m po nuci vos o.iS s v oje Uoleziil iu epozua.ni jo, da jo zgm„i svoj .lcgii; Jjiaeri 8,niu uiii 00 uopo;;vacjoiii, ni jeden ill OH zdrobljen, u njin biosk in cis to ta sta inej Ooio^.ujo izginila; postali so sivi, megteišu, iuo„.u Kor oko itrepano riL/c... 1'ravijo, u» se je stara icgonua "biseri pomenijo Solzo ' onega dno popoliioina uresničila, a srcua zei.^ ni 11 o tola kaj tacega piiziiut,. Cesa rica ju citala v strokovni Knjigi, ua biseri, ki so zgubili vsled suu-osti ali k«.noga drugoga upl-iva, svoj naravni svit zauofo zopet prvotno bliščobo, ako so z nova izpostavljeni morskim valovom. /„ato je dala napraviti železno, znotraj po-srebreiio 111 kakor sito luknicaoto košarico z verižico 111 mačkom. V to košarico spravila ju Elizabeta svoje bisere, toi1 jo zasidrala v morju ne daleč od grada Achilleiona ter s klučavnico pritrdila k neki skali. 'l'u jih je hotela pustiti d v o leti, časa dovolj, da bi zadobili zo Mor rojakov išče pravice kdor ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanj« dobili plačano. Ker se in angleščine popolnoma vešč, lahko pretolmačim vsako tožbo in v to se priporočam ALOJZ L0USHE, l74jt St. Clair St., Cleveland, O. ft Mel National Bat. Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A. MASON, iveJnedjuk. G KO. M. CAMPBELL, podpredsedutk. ROB K It T T. KELLY, blftgujulk. Na voglu Chicago in Clinton ulic. Doktor Frederick, Solin 404 Barber Bid«., Phone 2124. Stanovanje, 1222 Benton St., 1'bone 1414. 10 do 12. i Uradne ure: 2 rto 4. Joliet. Ill 7 do 8. p. m. JVllBl) III. sernice nikdar odložila; nosila jo je svoJ prvotni blesk, kakor jej jc neprestano pod svilnatim zavratni-kom svoje jopice, ob pomembnih ali dvornih svečanostih pa prosto z drugimi neprecenljivimi dragocenostmi. Praznoverci in zlobneži pa tudi nevošljivci svarili so cesarico od začetka njene poroke pred biseri rekoč: "Biserijo pomenijo solze". In uresničilo se je to prerokovanje, kakor vsi vemo. Vendar pa cesarica ni hotela videti v teh biserih pred-podobe svojih nesreč in je nosila nadalje ljubljeni jej dar. Resničen fakt je, da je imela cesarica veliko zadoščenje v tem, da ni bilo nikomur mogoče dobiti jednako ovrat-nico-bisernico, dasi so naročevale jednak lišp pri vseh zlatarjih ruska carica, kraljica Viktorija in druge manjše vladarice, kakor tudi najbogatejše baronovke Kotšild. Juvelirji in zlatninarji so kmalu uvideli, da jim je nemogoče prekositi Eliza be-tin i biserni kolar, ali jim vstvariti vsaj približno jednak umotvor. Večino Elizabetinih biserov so prinesli križarji starih llabsbnrža-nov iz uropanili denarnic in zakladnic turškega Sultana. Težki od 75 lo 100 karatov, bil, je vsak biser prve vode, t. j. čiste, prozorne, vnanje sklade in snežnobele, jasne barve, z lesketečim se mavričnim zatrjeval izvedenec strokovnjak, ko jega je vprašala za svet. Prostor zasidranja bil je tajnost cesarice, boječe he, da bi se dragocenosti j lotili piratje ali tatovi. Je-li cesarica se kedaj videla BVOjO bisernico, 111 znano. Mnogo njenih služabnic zagotavlja, daje ukazala lota izvleči' Košarico, a ko ju videla, da biseri še niso dobili prvotnega bleska, spustila jih je zopet .na drugem kraju V globočino 'morja... Drugi zopet-pripovedujejo, ua cesarica teli biserov ni hotela več vzdigniti, ni videti, ker jej je baje neki keh.ikar razložil, da ne'zadobe nikdar več prvotne le pote in barve vsled okuženih za ča-a njene bolezni iz nje pulitečib plmov. Gotovo pa je, da Elizabeta ni več nosila tega lepot.ičja, niti ga ni bilo najti mej ostalimi dragoce-nostimi. poslanimi iz Corfu ra dunajski dvor. To pa najbolj beli glavice avstrijskih dvorjanov in dvor-jank na Dunaju, v Schoonbrunnu, Carfu. Budapest). Genevi in drugod, koder je cesarica prebivala. Potapljalo'! pa se trudijo najti zgrešeno nakičj« mej pečihtiri in skalani morsko globočino pri gradu Achilleion, blizu razgleda, od katerega vodjjo stopnice, do cesaričncga privatnega pristanišča. Mnogo ljudstva tega Otoka je prepričan«, da je ta zaklad p"orozn«»i mvrio na onem prostoru. .»t jščeio. Seveda, če ga rmideio. ir. to ar< si cesaričtia pričakovan ja uresničila — bodo V'si milijonarji—vsa; v Kan. A Texus Express. 7.28 pr. p. 8.40 pr. p. 'o. Peoria, Pekih, 6»les — Trgovci importovanih vin in debelo. Iikveijev na 7J5 & 77 Chicago Ave., CHICAGO, ILL. Telef. 325. buri; A Monmouth Ex. Jo, Joliet Express........ J; California Exprass... 1.00 po p. 5.08 ,, . 10.00 •• uauiormn Exprass...... 10.00 ,, Kansas City Fast Mail. 2.43 pr. p. Cb nedeljah u« vozijo v'aki Si. 14, 16 in 13. 2.27 po p. 8.30 ,, 11.00 ,, 8.38 pr. p. 10, 10, 7, predpoldne 12.01 popoldne H. C. KNOWLTQN, Tlokat Agent. THE CHICAGO A ALTON. Na sever ali ua vzhod. „ Iz Jolieta v Chicago i.V: Express — 5.4U predpoldne 7.15 predpoldne Midn. Special...4.45 ., 8.00 Cul. * Colo. L'd.7.85 „ 8.45 »i'Kton * Chi.. .».16 ., 10.30 "Atlantiu Kxp..U.I5 „ 1.30 popoldni. AJton Urn.......I.SC popoldne 4.30 •Juliet a Chi.....«.3» „ 7.45 Prairie State Ex.8.10 .. ».30 Na Jug all na zttpad. Is Chicago v Joliet Prairie Statu Ex ».at predpoldue 10.20 Alton Uni......11.00 ,, 12.01 Pacific Kxp____8.»» popoldne 4.2C "*CWcaiio&Joll«t».M „ e. 10 Chi. a iil'nilnnt.4.5« ,, 0.0« Colu (Jul.......«.»» „ 7.00 Prairie Stat« Ex. ».M „ 10.20 Midii. Sp.......ll.se ,, 12.40 zjutraj Z zvezdico »aznamovaui vlaki ne vozijo ot nedeljah. w. I. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, O. P. T. A. ELGIN, JOLIET AND EASTERN R. R. Proti Zapadli. Jz .Toliet-ft.......8:15, predpoldne; 5:40, popoldne KalulIeM-a....»:0», " 8:30, « Normantowil-o H: 11, " 6:40, v Auroro.........9:85, " 7:05, " Proti vzhodu. z Aurore..........7:10 predpoldne; 4:30 popoldne lz Norniantown-ii 7:32 " 4:47 " 4:53 J? I'lalnlleld-u > Joliet. t..... 7:3« 8:05 Vzhodni del. 5:20 Iz Joliot-a.........................3:45 predpoldne .................12:01 popoldne V 1'orter. Iz Porter. V Joliet... Proti zapodu. .12:30 predpoldne 5:10 popoldne Waukegun 6rt»—Proti severu. Iz East Jollet-a.................. 7:80 predpoldne V Waukegau.................... 4:80 popoldne Proti jugu. Iz Waukegan-a..................7:30 predpoldne v Joliet..........................4:55 popoldne Vnedeljah ne vozi noben vlak. A. F. HANKS, Traffic Manager. P. L. MoMANUS. Passenger and Freight Agent. MICHIGAN CENTRAL. Gre na vshod— 1« 144 Wav Freight. Iz Jolln-a....6:80 pr. p. 8:10pop. 7:00 pr. p. Iz Mat»«son-»7:e» " 4:87 " 8:20 " V Luke......8:00 •' 4:48 " 11:25 " Ore na zapad— 141 143 Way Freight. Iz Lake.....9:50 pr. p. 6:o5 po p. 12:3o pop. Iz Matteson lo:48 " «:55 •• 8:35 " V Joliet.... 11-25 " T:8o " 5:3o " W. C. THOMS. Agent,.Joliet. R0SO L ES . G. P. ^ ? J >~i u .j o S5 K V ponosu. Gospa A.: "Koga imate vi za največjega iznajditelja najnovejšega časa?" Gospa B.: "Svojega moža!" Gospa A.: "Nisem še vedela, da bi bil vaš soprog iznašel kaj pomenljivega!" Gospa B.: "Vi bi morali slišati vse njegove vzroke kadar pride domov zjutraj ob peti liri!" ~ ia; _ O 1-J y a H- < s Cfc £ s os tj a » rr\ a « a i—i a os t« s w ■3 e« e •a I UJ CO Skrben župan. Nekje so hoteli uravnati vaško cesto: Naprosijo zemljemerca, da bi jim izmeril novo cesto. Ta se takoj loti dela, izmeri cesto terzazna-menuje s količki, kod bi držala nova cesta.Ko v soboto zvečer konča svoje delo, reče županu: ,,Župan zdaj pa skrbite, da do ponedeljka nihče ne ukrade kaj količkov!" — ,,Ne bojte se, gejspod zemljemerec; skrbel bom da ne izgine nobeden!" Ko v ponedeljek zemljemerec zopet pride, ne najde nobenega količka več. Začuden vpraša župana, kje so. Ta mu odgovori: ,,Da jih nihče ne bi pokradel, popipal sem takoj v soboto zvečer vse ter jih shranil v kleti" Sfi anton schager 212 Barber Building v Joliet, Illinois. JAVNI NOTAR == in m glavni zastopnik ■nvarovolniSkih dražb za ilvljenje Iti proti osnju. NORTH STAR SALOON. ♦oo* MIHAEL K1RAL, tam«*.. ♦OCH- Prodajalec vina, žganja, smodk.- 1210 North Scott Sf, JOLIET ILLINOIS. k. s. k. j. Mi izdeljujenio znake za K- K.Jednoto, kakor tudi za vsa druga katoliška društva. Pišite po cene. Dalje izvršujemo BANDERA ZASTAVE OBLAČILA kelihe, svečnike i. t. d., i. t. d. Pišite co cenik. The W, J. Feeley Oo. 6 Monroe Str., Chicago, III. American Ice Co. TRGOVCI s premogom, ledom, drvami, ogljem itd. OfTk-o: MU voplu Chl«a(to i« Columbia Street.. Oftlee Telephone No, 67, Reside noe Telephone No. 139. Mehki premog 3 25 • 3.50 675 Trdi premog PrankPapeš priporoča roj,likom Slovencem v obil-ni dbi&lc svojo novo urejeno gostilno, kjer ke dobe vedno sveže pijače in dobre smodke. Ob sobotah je "fre« lunch" in sodba. Točim domača vina iz pristnega grozdja po najnižji ceni. 7tnst.No.au Calumet, ffiich. 7 Zahtevajte in kadite po vseh slovenskih AMER1KANSKI SLOVENEC, OKT 12. 1900. -gostilnah- ANTON HORVATOV!- SMODKE. Iztleljujem tudi izvrstne "avstrijanske viržinke." F. KORBEL & BROS. prodajalec vina, otl trto in ii» Jinia Sonoma Co, California. Rojakom priporočam v obisk sVoj SALON, ki se nahaja na 200 Jackson Street, kjer se dobe dobre pijače, jedila in prenočišča. Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. TELEFONI 110 CANAL. - - JE - - O ^ The Anheuser-Busch Co. . . OF . . tir? Brata Simonich v ironwood, Mich. priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri jo dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk. William Reitz dekorator in barvar. VSE DELO G AR AN TO V ANO IN NAJFINEJŠE. So. Water St., Joliet, Ills. Naročila se lahko tudi pošiljajo po pošti na P. O. Box 1(573. Točna izvršitev je vsakemu zajamčeni). JOHU GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu. IZDKLIJJEiM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 8. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40; cena 3 glasnim.......$25 do 80; cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala. SpoStovnnl prijutelj!—Prejel sem vuSe Imrmo-nlke iu se viini /m nje lepo zahvaljujem; priiv |x> volji so mi In tudi drugim douadejo. ko Jih sllBiJ >. Hox US, Walkerville. Mont., JVtcr Upehal'. Dragi prijatelji—Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Straiho me vesele ln reM sinem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo Jez (50,"li ue-daj jih ne dam za $100.—Zuto se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne ln posebno v glasovih, ki se prav dobro ujemalo.—Bo-jaki. ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam dobro postreže,—Vefikral sum že videl tvoja »pričevala v uaSih slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstig med nje 6e te Je volja, zakaj tirnega moža moramo o. niti. Leadvllle. Colo. A. Križman, SpoStiovani g. John Golobi—VaBe harmonike sem dobil ln sem tudi ž njimi zadovoljen,.ker so prav močno izdelane. BlenvIUe. Ln. Jakob Škrbie. Draglprljatelj John Golobi—Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem zadovoljen ■/. njimi In da se ml glasovi prav dopadejo. Crested Cntte, Colo. .Marko Swija. JACOB STOHICH 89 E. Madison St.. Chicago, 111. Slika predstavlja uro za (lame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi s zlatom pre-tegnjeni (gold-iilled) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je' Elgin ali Waltham tei velja samo SIS. Dame, ktere žele uro kupiti se jim sedaj ponuja lepa priložnost, ta cena je le za nekaj časa. Na zatevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo, obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem JACOB STONICH, t, 89 EAST MADISON STREET, CHICAGO, ILL. NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE SUNNY BROOK DISTILLERY CO., LOUISVILLE, KY. Kapaciteta za di ■ stiliranje je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji <11-stilerji za izvrstno Rženo —in— Sour Mash žganje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov: BENZIGER BROS. izdeljujejo, prodajajo in importujejo cerkvene okraske, oblačila, kipe, svete posode itd. Katoliškim društvom priporočajo: Me, Kegalije, Banflere in Uniforme. Imajo tri prodajalnice: CHICAGO - CINCINNATI - NEW YORK Western Office Sunny Brook Distillery Co., Madison & Market Streets, CHICAGO. ILL. Frcd Sehrin£--- * Brewing Company pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah I Naročilom za naše . . .1 , v • » ulezano pivo JOLIET, ILLS. TEL. 26. I Vsakovrstna očala in naočniki od 10 c. naprej se dobe pflf. Geo. F. Brainard - Joliet.j 114 Jefferson Street. 799-801-803-805 N. Chicago St., A. GOLOBITSH nasproti slovenske kat. cerkve sv. Jožefa JOLIET, ILL., Tel. št. 324 priporoča Slovencem in Hrvatom v Jolietu in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po najnižji ceni. FINE OBLEKE. IGR0CERIJA MESNICA! GOSTILNA i PREMOG. Vsakdo se lahko zdaj praznično oblači ko dobi pri meni na izbe* tako fine obleke. Posebne vrednosti obleke.... $3.50 ,, ,, ,, ....$4-.50 ,, „ „ — $6.00 ,> ,, ,,.... $8.00 ......12.00 „ .v 16.00 V zalogi imam veliko število hlač raznih velikosti in kakovosti, n. pr. fino hlače za praznik........$1.00 vrline hlače (overalls).......25 C. VeMka izber srajc za moške iu otroke. Spodnje obleke za vsaki spol se dobe od....................25 C. ,, do..................$2.50. Obleke za otroke. V oddelku za obleke najde obiskovalec moje trgovine vedno tudi večje število primernih oblek za otroke, katere prodajam od.... $1.25 do $4.50 Ravnokar sem napolnil svojo grocerijsko prodajalno s svežim blagom, katero som pripravljen prodajati po najnižjih cenah. V zalogi imam čez 500 zabojev mila ali žajfe po naslednji ceni: Armours soap 10 kosov za 25 C. Lenox „ 7 „ 25 C. Old Country 6 „ 25 C. Brog soap 5 „ 25 C. in še več vrst druzega mila. Tudi imam v zalogi najboljšo MOKO, znano pod imenom "Pillsbury Best" in "Norton Best", kakor tudi vse druge potrebščine je dobiti vsaki čas po nizki ceni. Moja lepo urejena MESNICA nudi cenj. obiskovalcem vedno obilno zalogo najokusnejšega svežega, solienesa in ure-kaieiga mesa, perataiae ltalor ii rili ob post-nib levil. Z ostalo mojo trgovino združena je tudi gostilnioei, Najbolj si Willmington premog in naročila točno odvažam po najnižjih cenah. Importovana zdravila. Kot posebnost opozarjani rojake Slovence na doma izdelane Trpežna otoivala ^ši^ vih kakor tudi ob delavnikih, za moške, ženske in otroke, se dobe od...........98 C. do $4.00. Lepe praznične klobuke prodajam od..................50 c. do $3.50. Veliko drugi/i potrebščin po najnižji eeni. Posebno pozornost kranjske klobase dajemo našim slovenskim hr vatskim družinam, katerim do-važam blago na dom po Škrat na dan- katere razpošiljam na vse strani Združenih držav. Domačim kakor tudi zunanjim naročilom se točno vstreza. katero priporočam v obilen po-set. Preskrbljena je vedno z najboljšimi pijačami, finimi smod-kaini ter izboraim renskim iti Trinerje-vim grenkim vinom. Trinerjevo vino je posebne koristi za tiste, ki so slabega ali pokvarjenega želodca, ker ima v sebi mnogo zdravilnih snovij in je priporočeno zatorej od mnogo vplivnih zdravnikov v Ameriki. ""■■■■■■■■■"■■■'■■■■■■■■■■■■M****«"*«*«*«**«*«* Na razpolago je tudi er litneli. Dobiti je tudi dobra zdravila kakor želodčne kapljice, srčne kapljice, Hoffmanove, Severove in draga različna zdravila. □ Želod eni grenČcc..........50 c. Praški za otroke zoper gliste 86 e- Krogi j ice za jetra.........25 c. Zdravilo zoper kurja očesa 15 c. I.inament proti revmatizmu, raznim oteklinam in trganju po udih.. ................S5 c. "Iron King plučni balzam" ozdravi vsak kašelj in prepreči mnogo bolezni, ki izvirajo iz kašlja. — Poskusite jih sami! ROJAKI! kadar potujete v Evropo name, ker posredujem za znano in nemški Lloyd", vozečo s hitrimi par-Vsa daljna pojasnila dajem ali iz Evrqpe v Ameriko, obrnite se priljubljeno parniško črto "Severo-niki med Bremenom in New York, drage volje brezplačno. DENAR V STARO DOMOVINO cošiliam hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu. 799-801-803-805 North Chicago Street. V moji-trgovini se govori slovenski, nemški, italijanski, mažarski, poljski, in angleški. Vedno bodete prijazno sprejeti in dobro postreženi. A. GOLOBITSH, uJo^tČ24 GEO. L. BROZICH, vodja trgcvin«.