i»enait° mTsidi	glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje	titovo velenje, 13. marca 1986
ustvarjalnost
Volitve izraz zaupanja v ljudskih množic
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI! Četrtek, 13. marca. Delavci v svojih delovnih okoljih že od ranega jutra prihajajo na volišča in volijo svoje delegacije in delegate. Se slovesnejše bo v nedeljo, 16. marca, v krajevnih skupnostih, ko bomo volili naše delegate v zbor KS in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter delegate Družbenopolitičnega zbora.
Udeležba na volitvah bo potrdila našo osveščenost in našo pripravljenost, da soodgovorno rešujemo probleme, ki so se nam nakopičili v zadnjih letih in ki nam ne smejo vzeti poguma.
Nasprotno, spodbuditi nas morajo, da sprožamo nove akcije in pobude za premagovanje vsega, kar nas vleče nazaj. Naše revo-
lucionarne izkušnje nas učijo, da ni težav, ki jih ne bi mogli premagati, če smo enotni.
V 12 letih delovanja delegatskega sistema smo marsikaj spoznali in se marsičesa naučili. Ni in ne bo šlo vse gladko. Vsi skupaj se bomo morali potruditi, da bomo onemogočali s svojim delom vse tiste, ki želijo iskati poti mimo skupščin.
Prvi premiki so storjeni in vidni v marsikateri delovni organizaciji in krajevni skupnosti, zato moramo še korak naprej, v trden korak, ki ga bodo korakali ljudje, ki imajo dovolj znanja, poštenosti, pripravljenosti in smelosti za razvijanje naše socialistične samoupravne družbe. Ko se bomo danes in nedeljo odločili, kateremu kandidatu bomo dali prednost, bomo prav goto-
vo volili tiste, ki so sposobni in hočejo potegniti voz družbenega napredka naprej, ven iz sedanjih zagat, tistim, ki so sposobni demokratično usmerjati in sodelovati pri izmenjavi mnenj in stališč delegatov v skupščinah.
Volitve morajo prispevati k še večji uveljavitvi pravic ljudi in narodov ter narodnosti Jugoslavije, da opravljamo sami s seboj in da se izhajajoč iz te temeljne pravice, vztrajno borimo za svobodo, neodvisnost in enakopravno sodelovanje med narodi sveta. Nikomur ne smemo dovoliti, da bi ogrožal pridobitve naše revolucije, naše življenjske interese in skupno prihodnost.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL VELENJE
Delovni ljudje in občani!
V nedeljo, 16. marca, pojdimo na volišča že v dopoldanskih urah. Odprta bodo že od 6. ure naprej.
Delovna organizacija HPH Velenje
Kaj se dogaja, kaj se bo zgodilo
Delegati zbora združenega dela so se na zasedanju prejšnji teden seznanili z najnovejšimi podatki in dogajanji v delovni organizaciji HPH in s tem v zvezi seveda tudi z
referendumom, ki naj bi pomenil integracijo tega kolektiva z delovno organizacijo Vegrad.
Referendum o združitvi je bil v delovni organizaciji HPH sprejet že lani novembra, v Vegradu pa pred dnevi. Vse lepo in prav, vendar pa do te združitve kljub takšni odločitvi delavcev obeh kolektivov verjetno ne bo prišlo.
Ob pripravi elaboratov o združitvi je bilo namreč predvideno, da bo HPH izkazala približno 37 milijonov dinarjev izgube, vendar pa so zadnji podatki pokaza-
li, da bo ta neprimerno vfečja, znašala naj bi približno 92 milijonov dinarjev, k temu pa je treba prišteti še okoli 15 milijonov dinarjev izgube, »pridelane« v vsakem mesecu tega leta.
Vegrad takšne izgube seveda ne more pokriti, poleg tega pa so bili pri odločanju o združitvi zavedeni in veljavnost referenduma je zato vprašljiva.
Za HPH bo potrebno nemudoma poiskati drugo rešitev. V po-štev pride več variant. Možnost, da bi združeno delo občine Velenje pokrilo izgubo HPH v višini približno 90 milijonov dinarjev je verjetno nesprejemljiva, zanjo pa se tudi ne ogreva izvršni svet skupščine občine Velenje; torej preostaneta le še likvidacija ali stečaj. Odločitev o tem bo morala po temeljitem premisleku pasti še ta mesec.
mkp
Center srednjih šol
Uspel informativni
Vse več izdelkov
za izvoz
Februarja so vv delovni organizaciji Gorenje Giospodinjski aparati izdelali 21C0.696 gospodinjskih aparatov, od tega skoraj 112.000 oziroma 53 % za prodajo na tuje. Prejšnji mesec, na primer, so izdelali 4,4 % več gospodinjskih aparatov kot februarja 1985. Sicer pa so februarja naredili 6,2 % več gospodinjskih aparatov kot prvi mesec letošnjega leta. Po prenosu proizvodnje hladilnikov iz Titovega Velenja v novo tovarno v Bihaču (v Gorenju Gospodinjski aparati proizvajajo zdaj le hladilnike programa 600 mm, in to v glavnem za prodajo na tuje), v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati uspešno uresničujejo nalogo- — povečati proizvodnjo drugih gospodinjskih aparatov.
Prav tako pomembno je, da v Gorenju Gospodinjski aparati zadnje mesece povečujejo proizvodnjo tehnološko zahtevnejših gospodinjskih aiparatov za prodajo na tuja tržiišča. Prejšnji mesec so izdelali za izvoz kar 11 % gospodinjskih aparatov več, kot so predvidevali. Najbolj so presegli februarsko izvozno proizvodnjo zamrzovalnih skrinj (32 %), malih gospodinjskih aparatov (26%), štedilnikov (8%)
itd. Pomembno je, da tudi po prenosu proizvodnje hladilnikov v Bihač, hladilniki so pomemben izvozni proizvod Gorenja, zadržali v Gorenju Gospodinjski aparati .visoko raven proizvodnje, saj prodajo na tuje več kot polovico celotne proizvodnje.
Ob ocenjevanju februarskih dosežkov v Gorenju Gospodinjski aparati poudarjajo, da bi izdelali še več gospodinjskih aparatov, če ne bi bilo izjemno veliko bolniških izostankov. Precej težav pa so imeli tudi zaradi neprimerne kvalitete nekaterih sestavnih delov domačih dobaviteljev (posebej še programatorjev in elektromotorjev). Da bi zagotovili potrebno kakovost gospodinjskih aparatov za izvoz so bili prisiljeni uvoziti nekatere sestavne dele.
In še dve ugotovitvi kaže omeniti: Pomembno je, da v Gorenju Gospodinjski aparati tudi na začetku meseca marca uspešno uresničujejo proizvodne naloge, tudi proizvodnja gospodinjskih aparatov za izvoz je večja od predvidevanj. Kljub povečani proizvodnji pa so zaloge gospodinjskih aparatov manjše, kot so bile ob koncu leta.
(an)
dan
Tudi na Centru srednjih šol v Titovem Velenju so prejšnji teden pripravili informativni dan, na katerem so starše in kandidate seznanili z možnostmi šolanja, štipendijami in nadaljnjim izobraževanjem na tej izobraževalni organizaciji.
Čeprav so se nekateri že informirali in odločili prej, pa je bilo zanimanje otrok in staršev za izobraževanje na našem Centru precejšnje, večje kot v preteklem letu.
Za rudarsko usmeritev, kjer je 150 prostih mest, je že sedaj 100 predprijav in to le učencev iz SRS, informativnega dne pa seje udeležilo 70 učencev.
V	kovinarski usmeritvi bo prihodnje leto 210 prostih mest. Informativnega dne se je udeležilo okoli 200 kandidatov. Posebej zanimivo je, da bo za srednji program (kovinar — strojnik) te usmeritve možno vpisati 180 učencev, razpisanih pa bo kar 365 kadrovskih štipendij.
V	elektrotehniški usmeritvi je bilo za program elektronika na informativnem dnevu 80 učencev, 90 pa je prostih mest. Za program elektroenergetika pa se je zanimalo 75 kandidatov, prostih mest pa je tudi 90.
Za usmeritev računalništvo se je zanimalo 58 kandidatov, prostih mest pa je 60. Za naravoslovno matematično usmeritev pa je bil razpisan en oddelek, vendar pa je zanimanje precej večje, saj se je informativnega dne udeležilo 58 otrok. Če bo torej prijav toliko, bo po sklepu republiške izobraževalne skupnosti možno organizirati dva oddelka.
Za jezikovno družboslovno usmeritev se je zanimalo 45 kandidatov, prostih mest pa je 60.
Na vseh srednjih šolah sprejemajo prijave do 25. marca, ko bo razpis zaključen. Mi pa bomo nato v sredo, 26. marca, na Radiu Velenje, ob 17. uri pripravili, na to temo, oddajo v živo.
7 MODERNO JE
iZ ÉLKROJA JE )
v___S
Priznanje za plemenito delo
V Domu kulture v Titovem Velenju je bilo v sredo nadvse slovesno, saj so pripravili proslavo ob dvajsetletnici Kajuhove bralne značke. Med gosti in dobitniki Kajuhove plakete so bili tudi pisateljica Branka Jurca, ilustratorka Jelka Reichman in pesnik Tone Pavček. Navzočim sta spregovorila tudi Branka Jurca in Tone Pavček, ki je tako mentorjem kot učencem zaželel, da to plemenito delo z ljubeznijo nadaljujejo. Predsednik občinske kulturne skupnosti Emil Hartner in predsednica odbora Kajuhove bralne značke Milica Dolejši sta podelila Kajuhove plakete in priznanja. Več na 5. strani.
2. stran ★ fiBS Č3S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *	13. marec 1986
OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA VELENJE
Vedno več denarja za družbene pomoči
Čeprav so sredstva v »blagajno« skoraj vsake, če ne že kar vsake, samoupravne interesne skupnosti pritekala pod načrtom, so z dobrim delom in resnično preudarnim trošenjem denarja pri občinski skupnosti socialnega skrbstva Velenje uresničili zastavljen program.
Večino denarja je ta skupnost v preteklem letu namenila obvez-
nostim do republike, za solidarnost, skupne naloge in izvajanje novega zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. V primerjavi z letom 1984 je narastlo število upravičencev do družbenodenarnih pomoči. Tako je na primer lani družbenodenarno pomoč edini vir prejemalo 15 oseb, dopolnilni 85. enkratnih je bilo 150, 8 do 11
ŠALEŠKI DROBIR -ŠALEŠKI DROBIR
PRIPRAVE NA NOVOLETNO PRAZNOVANJE
Na zaposlenega po 700 dinarjev
Na eni zadnjih sej je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje razpravljalo o izvedbi novoletnega praznovanja otrok ter o povišanju novoletnega prispevka na zaposlenega v občini Velenje. Potrdili so predlog občinske zveze prijateljev mladine, da prispevajo organizacije združenega dela na zaposlenega kot prispevek za novoletno praznovanje otrok po 700 dinarjev.
Tako kot doslej bo Občinska zveza prijateljev mladine Velenje namenila ta denar za organizacijo kulturnih programov in za obdari-
tev otrok. Obdarili bodo predšolske otroke od 3. do 7. let ter šolarje od prvega do četrtega razreda. Učenci višjih razredov osnovnih šol pa bodo dobili kolektivna darila. Darila dobijo tudi otroci delavcev iz drugih republik.
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje želi, da bi organizacije združenega dela vsaj polovico predvidenega denarja nakazale na njihov žiro račun že v tem ali v prihodnjem mesecu. Le s pravočasnimi pripravami bodo namreč lahko uresničili zares obsežen in bogat program.
Razstava ročnih del
Šoštanjsko društvo upokojencev je ob letošnjem 8. marcu v društvenih prostorih pripravilo zanimivo razstavo najrazličnejših ročnih del svojih članov. Razstava je bila odprta od petka do nedelje, na njej pa je bilo razstavljenih največ gobelinov, sledile so pletenine in vrsta drugih
spretno izdelanih ročnih del. Za vse razstavljene izdelke velja ocena, da so se izdelovalci nadvse potrudili, da bi z njimi pritegnili pozornost obiskovalcev, ki jih ni bilo malo. Zato lahko upamo, da bodo takšne in podobne razstave češče in ne le za 8. marec.	(b. m.)
TITOVO VELENJE
Tudi letos zbor »humoristov«
V restavraciji ljubljanske Name bodo tudi letos humoristi iz Titovega Velenja pripravili letni kongres humoristov, ki bo v soboto, 15. marca, s pričetkom ob 20. uri.
Udeležba je za vse člane obvezna, vabljeni pa so tudi delegati
iz drugih krajev širom Slovenije. Svojo udeležbo je treba zaradi rezervacije sedeža prijaviti vodstvu restavracije Name do zasedbe mest, kasnejših reklamacij vodstvo humoristov ne bo upoštevalo.
oseb poprečno na mesec pa začasno družbenodenarno pomoč. Skupnost je med drugim plačevala in doplačevala 110 oskrbovancem oskrbo v socialnih zavodih, zagotavljala brezplačno nego na domu 5 oziroma 6 osebam na teden. Tako bi lahko naštevali še in še, saj je spisek nalog te skupnosti zelo širok, obveznosti pa so seveda z padcem življenjske ravni vedno večje. Poleg vseh naštetih je občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje izpolnila svoje obveznosti še do Doma za varstvo odraslih Titovo Velenje, Centra za socialno delo, strokovne službe, občinske skupnosti socialnega varstva, humanitarnih organizacij, nekaj denarja je prispevala tudi za letovanje socialno ogroženih otrok in občinski skupnosti otroškega varstva za valorizacijo denarnih pomoči otrokom.
Samoupravni sporazum o usklajevanju planov skupnosti socialnega skrbstva v Sloveniji za obdobje 1986—1990 je temeljni dokument, ki ureja odnose pri uresničevanju zagotovljenega programa in solidarnosti, programa skupnih nalog ter nalog v zvezi z uresničevanjem novega zakona. S sabo ta prinaša tudi nekatere novosti. Tako naj bi zagotovljen program v obdobju 1986-1990 vključeval denarne pomoči kot edini in dopolnilni vir sredstev za preživljanje ter plačila oziroma doplačila oskrb-
nih stroškov v splošnih in po-osebnih socialnih zavodih do višine pomoči edinega oziroma dopolnilnega vira sredstev za preživljanje. Novost je tudi ta, da bodo za uresničevanje zagotovljenega programa solidarnostno združevale denar, vse občinske skupnosti socialnega skrbstva, prejemale pa le tiste, ki ga po dogovorjenih merilih ne zberejo toliko, kolikor jim po teh pripada.
Naloge delovnega programa občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje za to leto so usmerjene predvsem k potrebam delavcev in občanov, ki iz kakršnihkoli razlogov sami niso sposobni z delom zagotavljati sebi in svoji družini socialne varnosti. Po svojih močeh, seveda ob upoštevanju dohodkovne zmožnosti združenega dela,, pa se bo trudila, da prejemniki družbeno denarnih pomoči edini oziroma dopolnilni vir ohranili doseženo raven socialne varnosti.
Vse naštete naloge so zajete v zagotovljenem, skupnem in občinskem programu te skupnosti. 12 milijard 100 milijdnov starih dinarjev, ki jih je »prigospodaril« decembrski interventni zakon, pa so delegati obeh zborov skupščine te skupnosti razporedili za nakup osebnega avtomobila za potrebe nege na domu, za sofinanciranje nakupa kombija za zvezo tabornikov Velenje, kviz tekmovanje o škodljivosti alkoholizma. Največ denarja s tega »kupa« pa so namenili za ureditev pogojev za delovanje varstvenega oddelka za najtežje razvojno motene otroke v občini pri osnovni šoli XIV. divizije v Titovem Velenju. Ta izločena sredstva bo skupnost lahko namensko porabila le takrat, če se širša družbenopolitična skupnost ne bo odločila kako drugače.
Šmartno ob paki
Sprejet nov zazidalni načrt
Na zadnjem zasedanju so delegati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti potrdili med drugim tudi zazidalni načrt Šmartno ob Paki — stanovanjska individualna gradnja.
Na 7,17 hektarih, ki se razprostirajo severno od železniške proge Titovo Velenje—Celje v bližini šolskega centra, naj bi v naslednjih letih »zraslo« 38 enodružinskih visokopritličnih stanovanjskih hiš z vso pripadajočo infrastrukturo. Poprečna velikost gradbenih parcel je 713,60 kvadratnih metrov. Videz urejenega naselja naj bi dajali trije osnovni tipski projekti, in sicer Razvojnega centra Celje, Projektivnega
Biroja Velenje in Projekta iz Maribora. Sprejet nov zazidalni načrt za Šmartno ob Paki naj bi izvajali v petih stopnjah.
Tako urejena individualna stanovanjska gradnja je za takšen kraj potrebna, saj družbeni plan občine Velenje uvršča Šmartno ob Paki na tretje mesto med urbanimi naselji v občini, ki dobiva nalogo upravnega, trgovsko-gostinskega in kulturnega centra spodnjega porečja Pake. Da pa bodo gradbene parcele dobile svoje lastnike, bo treba narediti še marsikaj. Zagotovo pa najprej poiskati skupen jezik z lastnikom zemljišča.
Seznam volišč v krajevnih
skupnostih
Danes volimo v združenem delu, v nedeljo pa bomo volili v krajevnih skupnostih nove delegate in delegacije za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Kje bomo volili v nedeljo? KS BELE VODE: Osnovna šola Bele Vode; KS BEVČE: Večnamenski objekt v Bevčah; KS CIRKOVCE: Osnovna šola Cirkovce; KS DRUŽMIRJE - GABERKE: Dom DPO Družmirje
—	Gaberke
KS GORENJE: Gasilski dom v Paški vasi; prostori KS Gorenje; Lovski dom v Skornem;
KS LOKOVICA: Konovšek Jože, Lokovica 62; dom KS v Lokovici, Lokovica 1 ;
KS PAKA: Osnovna šola Paka pri Velenju; Avberšek Viktor, Paški Kozjak;
KS PLEŠIVEC: Osnovna šola v Plešivcu; KS PODKRAJ - KAVČE: Mežner Daniel, Podkraj 25; prostori KS — Vila Major;
KS RAVNE: Osnovna šola Ravne, poslovni prostori ERA
—	DE Ravne;
SKORNO — FLORJAN: Prostori KS v Florjanu, Gostišče Acman — Skorno 62; Vrabič Anica, skorno 37;
KS ŠENTILJ: Prostori doma DPO;	,
KS ŠKALE: Gasilski dom Škale;
KS ŠMARTNO OB PAKI: Kulturni dom v Šmartnem ob Paki; Gasilski dom Šmartno ob Paki;
KS ŠOŠTANJ: Prostori KS Šoštanj; osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh, osnovna šola Biba Röck;
KS TOPOLŠICA: dom gasilcev v Topolšici; Delopst Franc, Topolšica 130; Sevčnikar Marija, Topolšica 2;
KS DESNI BREG: Samski dom Gradiš, Vojkova 12; Otroški vrtec Tinkara, Šlandrova; Družbena prehrana REK; osnovna šola Miha Pintar — Toledo; osnovna šola XIV. divizije; DSSS ERA, Kersnikova 1; Glasbena šola, Jenkova 4; otroški vrtec Vrtiljak; Zavod za urbanizem;
KS LEVI BREG: avla sodišča in DPO, Prešernova 1 ; Delavska univerza Velenje, Titov trg 2; avla Skupščine občine Velenje, Titov trg 1; prostori Kinološkega društva; prostori WZ
—	vrtec Mojca Kraigherjeva ulica; prostori ZTKO, Foitova 2; prostori AMD, Prešernova 7; prostori Transjug, Prešernova 7; prostori KS, Jenkova 3; prostori REK DS Zavarovanje, Prešernova; prostori HS, Jenkova 9;
KS KONOVO: dom KS Konovo; Lesjak Edo, Šembric 53; Trgovina — bife ERA, Selo;
KS PESJE »FLL«: osnovna šola Pesje KS STARA VAS: Rudarski dom KS STARO VELENJE: prostori KS - Stari trg KS GORICA: Gasilski dom Šalek, Matoša Anton, Cesta III/14, Veljka Vlahoviča 38, prostori HS; Veljka Vlahoviča 42, prostori HS; Vrnjačke Banje 3, prostori KS; Vrnjačke Banje 1, prostori HS; Vrnjačke Banje 5, prostori HS; Vrnjačke Banje 7, prostori HS; Vrnjačke Banje 2, prostori HS; Veljka Vlahoviča 39, prostori HS; Veljka Vlahoviča 45, prostori KS; Veljka Vlahoviča 53, prostori HS; Veljka Vlahoviča 59, prostori HS; OŠ bratov Mravljak, Vrnjačke Banje; Veljka Vlahoviča 45, prostori HS;
KS ŠMARTNO: prostori KS, Šmarska cesta; KS ZAVODNJE: Prosvetni dom Zavodnje; KS EDVARD KARDELJ: Kardeljev trg 3, prostori HS; Stantetova 5 prostori HS; Stantetova 12, prostori HS; KS ŠALEK: Gasilski dom Šalek.
POSTAJA MILICE TITOVO VELENJE
VEČ POZORNOSTI ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI
S stanjem varnostnih razmer na območju občine Velenje ne moremo biti zadovoljni, saj se srečujemo s številnimi problemi, še posebej zaskrbljujoče pa je, da so ti v nenehnem porastu. S komandirjem Postaje milice Titovo Velenje Stanetom Štumbergerjem smo se pogovarjali o stanju na tem področju v preteklem letu.
Kršitve javnega reda in miru so na območju občine Velenje vse bolj pogoste. Skorajda ne mine dan, da ne bi miličniki ukrepali v lokalih, zasebnih stanovanjih in drugje. Kako ocenjujete to problematiko za leto 1985?
Stanko Štumberger: Vedno več krajanov se pritožuje zaradi kršitev javnega reda in miru, predvsem motenja nočnega počitka, zaradi razgrajanja v nekaterih gostinskih lokalih, v samskih domovih, vse bolj pogoste pa so tudi kršitve v zasebnih stanovanjih, kjer prihaja do fizičnih obračunavanj med zakonci, razbijanja pohištva in s tem motenja ostalih stanovalcev. Žrtve so v teh primerih največkrat mladoletniki in otroci, ki morajo v nočnem času begati od doma. Zaskrbljujoče je tudi povečanje kršitev javnega reda in miru v skupinah. To ima namreč veliko hujše posledice in je družbi bolj nevarno, saj prihaja do huliganstva in uničevanja objektov splošnega pomena, od uličnih svetilk, javnih telefonskih govorilnic in drugih takšnih objektov, na katerih je lansko leto nastala "»'Jka škoda. Ome-
niti pa moram tudi ogrožanja osebne varnosti občanov, ki se pojavijo v bližini takšne skupine.
Zaskrbljujoče je prav gotovo, da se tudi mladi čedalje pogosteje vdajajo prekomernemu uživanju alkohola. Do tega prihaja največkrat v zasebnih stanovanjih, »divjih« disko klubih, alkohol pa mladi nabavljajo v prosti prodaji.
Zaradi neodgovornega ravnanja in brezbrižnosti staršev je Postaja milice obravnavala primere, ko starši puščajo otroke v stanovanju same, ti pa z igro z raznimi vnetljivimi predmeti ogrožajo svoje življenje in zasebno ter družbeno premoženje.
Zaradi takšnega ravnanja staršev smo lani v najhujši zimi iskali triletnega otroka, na katerega je oče pozabil, ko se je igral pred hišo. Nanj se je spomnil šele, ko se je znočilo, vendar ga ni več našel. Organizirali smo iskanje s pomočjo občanov, delavcev milice in narodne zaščite in otroka po polnoči našli v nekem osebnem avtomobilu, kamor se je zaprl, ven pa ni mogel. Takšnih
in podobnih primerov pa je še veliko več, vendar, kadar ni hujših posledic te nepravilnosti in malomarnosti ne pridejo do ustreznih služb.«
Tudi stanje na področju kriminalitete je vse bolj zaskrbljujoče, saj so tudi ta dejanja v porastu. Katere kršitve s tega področja pa so najpogostejše in kakšno je stanje na področju krvnih deliktov?
Stanko Štumberger: »Na področju kriminalitete je bilo stor-
Komandir Postaje milice Titovo Velenje Stanko Štumberger
jenih precej več kaznjivih dejanj splošne kriminalitete kot v letu 1984. Najštevilnejše so bile navadne tatvine, nato vlomi in odvzemi motornih vozil ter tatvine iz motornih vozil. Daleč najštevilnejše v celjski regiji pa so kaznji-va dejanja — nezakonite vselitve. Zato nosijo del odgovornosti prav gotovo tudi kadrovske službe v nekaterih organizacijah združenega dela, ki pred sprejemom delavca na delo ne ugotavljajo njihovih družinskih in stanovanjskih razmer.
Na področju krvnih deliktov beležimo porast kaznjivih dejanj posilstva, umorov, poskusov umorov in tudi kaznjivih dejanj nasilniškega obnašanja. Zaskrbljuje pa tudi dejstvo, da je bilo v letu 1984 precej več samomorov in poskusov samomorov kot v letu 1984.
Močno se je povečalo tudi število delovnih nezgod, pri katerih prihaja do hudih telesnih poškodb in pozneje tudi do invalidnosti.«
Že nekaj časa v občini Velenje opozarjamo na pomanjkljivo požarno varnost. Kako jo ocenjujete za preteklo leto?
Stanko Štumberger: »Glede požarne varnosti naj povem, da smo po višini materialne škode, ki je prizadejana s požari, v glavnem iz malomarnosti, v celjski
regiji na prvem mestu. Ko smo opravljali nadzore po posameznih organizacijah združenega dela, smo ugotovili skrajno malomaren odnos nekaterih odgovornih do požarnega varstva in le zgolj srečnim okoliščinam lahko pripišemo, da ni bilo še več požarov,
Z vsemi temi storjenimi in povzročenimi kaznjivimi dejanji, je nastala ogromna materialna škoda na zasebnem, še veliko večja pa na družbenem premoženju. Družbena lastnina je čedalje bolj ogrožena, zlasti v tistih delovnih okoljih, kjer subjekti družbene samozaščite ne odigrajo svoje vloge.«
Kaj pa prometna varnost?
Stanko Štumberger: »Za prometno varnost v občini Velenje je značilno, da je poleg tranzitnega še več medkrajevnega prometa. Na delo v Titovo Velenje se vozijo številni delavci sosednjih in drugih občin. V to pa se vključuje tudi množica pešcev, to je predvsem šolo obveznih otrok, dijakov, kolesarjev, voznikov motornih koles in ostalih udeležencev v prometu. Glede na takšno gostoto prometa, še posebej ob konicah, ugotavljamo vse več kršitev.
Vzroki prometnih nesreč v letu 1985, po številu jih je bilo sicer nekoliko manj kot leta 1984, so
najpogosteje neprimerna hitrost in alkohol, ki je bil prisoten tudi pri vseh osmih smrtnih primerih.
Poseben problem predstavljajo v občini Velenje neurejeni parkirni prostori na območju mest Titovo Velenje in Šoštanj, še posebej za tovorna vozila. Zato vozniki teh vozil parkirajo kjerkoli, po zelenicah, pločnikih ... Še posebej problematična je cesta Simona Blatnika pri Carinarnici, Kardeljev trg, Stantetova cesta in še nekateri drugi kraji.
Določen problem in negodovanja občanov predstavljajo tudi zapuščena motorna vozila, ki jih lastniki puščajo na raznih krajih, kjer ogrožajo in ovirajo promet, zasedajo prepotrebne parkirne prostore in kazijo videz kraja.
Da bi bilo v letošnjem letu stanje varnosti vsaj na nivoju prejšnjih let, bo potrebno vse relevantne pojave bolj organizirano in bolj načrtno reševati, seveda z večjim vključevanjem vseh odgovornih v občini.«
Za zagotavljanje varnosti v občini Velenje bomo morali torej prav vsi več narediti, v vseh okoljih, na delovnih mestih, doma, na cesti in drugje. Povsod se moramo obnašati bolj samozaščitno. Potrebnega pa je tudi več neposrednega sodelovanja z miličniki.
Mira Zakošek
»NAŠ ČAS«, glasiloSociali-stične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965; od (.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. L.etna naročnina za
individualne naročnike ie 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, koiekture, tisk in odprem» : ČGP Večer Maribor.
[Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
fi
13. marec 1986	* Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
naš cas * stran 3
Delegati vseh treh zborov potrdili
V Veplasu ukrep družbenega varstva
Izguba ni vedno razlog za ukrep družbenega varstva so lahko ugotovili delegati zbora združenega dela, ko so potrdili predlog sklepa o uvedbi ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Veplas.
Čeprav Veplas lanskega leta ni končal z izgubo, pa se je nadenj zgrnilo veliko težav. Te v tem kolektivu niso od včeraj, ampak so prisotne že več let. Že leta 1983 so izvedli reorganizacijo, ki pa je imela le kratkotrajne učinke, ker niso bili istočasno izdelani in uresničeni tudi ukrepi za odpravo globljih vzrokov za nastali položaj. Vrstili so se predsanacijski programi, ki tudi niso dali rezultatov, razmere pa so se v zadnjem obdobju še poslabšale.
Veplas še vedno ohranja izredno široko proizvodno paleto, ki je tako tehnološko kot tržno zelo raznovrstna. Šestnajst različnih proizvodnih programov lahko vodi le v drobljenje sil, v grupiranje ozkih interesnih krogov in onemogoča uveljavitev pro-dorrtejših razvojnih programov. Ekonomska posledica vsega tega so relativno visoki stroški na enoto proizvoda s tem pa tudi slabša konkurenčnost na trgu.
V zaostrenih pogojih gospodarjenja so vse te težave še zaostrile notranje razmere, kar je povzročilo razrahljanje odnosov med vodstveno
strukturo, delavci in samoupravnimi organi. Motnje v samoupravnih odnosih, nezaupanje v proces vodenja in v samoupravne odločitve, je lahko vodilo le v ta neljub ukrep družbenopolitične skupnosti.
Delegati zbora združenega dela so potrdili tudi kadrovsko zasedbo: za člana kolegijskega poslovodnega organa, odgovornega za področje
finančnih in komercialnih zadev so imenovali Bruna Za-godeta, za člana kolegijskega poslovodnega organa, odgovornega za področje splošnih samoupravnih in kadrovskih zadev pa Silva Koprivnikarja, ki bo začasno prevzel tudi pristojnost koordinacije. Kandidat, ki naj bi prevzel predsedovanje začasnemu kolegijskemu poslovodnemu organu in odgovornost za koordinacijo in tehnično razvojno področje, pa je to dolžnost tik pred zasedanjem zborov odklonil.
mkp
Zbor krajevnih skupnosti
Vrsta pripomb na osnutek družbenega piana
Za 36. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje bi lahko napisali: maratonsko dolga, začela se je ob 8. uri, delegati pa so se razšli šele nekaj minut pred 14., živahna razprava zlasti pri obravnavi osnutka družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986-2000 ter dokajšna mera kritičnosti.
Že na samem začetku ločenega zasedanja so bili ti zelo ostri. Znova in znova so opozarjali na nemoč, na zelo majhen vpliv pri reševanju takšnih ali drugačnih vprašanj. Skoraj na vsaki seji tega zbora je bila zadnja točka dnevnega reda — predlogi in vprašanja delegatov — »živahna«. Delegatska vprašanja so se vrstila drug za drugim. Žal, delegati ugotavljajo, da so se trudili
Provizorije bodo nadomestili z nizkoetažno gradnjo
Sprejeli zazidalni načrt »Ob parku«
Zazidalni načrt Ob parku za področje tako imenovanih provizorijev v krajevni skupnosti Desni breg, je izdelan in sprejet.
O provizorijih je bilo že veliko napisanega in izgovorjenega. Objekti, ki so v Titovem Velenju zrasli na samem začetku gradnje novega mesta, so danes dotrajani in povsem neustrezni za bivanje: vlaga, razpadajoči zidovi, dotrajana ostrešja, brez toplovodnega ogrevanja ...
Zazidalni načrt je izdelal
Zavod za urbanizem Velenje in zajema področje med Aškerčevo in Kersnikovo cesto v Titovem Velenju. Provizorije bodo nadomestili s tremi nizkoetažnimi bloki, ki bodo z zunanjo ureditvijo tvorili bolj humano, pa tudi estetsko bivalno okolje. Pridobili bodo večje število pre-potrebnih stanovanj in to 139.
Pred tem bo potrebno izboljšati tudi komunalno in cestno strukturo tako, da bodo Kersnikovo in Aškerčevo
cesto razširili za dvosmerni promet, uredili pa bodo tudi križišče teh dveh cest s Celjsko.
Zazidava bo potekala postopoma, pred njenim začet-, kom pa je treba zagotoviti denarna sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav.
Investitor stanovanj bo REK Franc Leskošek-Luka, ki naj bi bil hkrati tudi investitor komunalne infrastrukture.
mkp
zaman. Odgovorov nanje niso dobili, prav tako ti niso bili objavljeni v Našem času kot so zahtevali. »Zakaj sploh prihajamo na seje in po nepotrebnem zapravljamo čas. Ali smo morda tu le zaradi gole formalnosti? Na takšno ali drugačno odločitev strokovnih služb ali kakšnega drugega organa, tako ali tako nimamo nobenega vpliva,« so se spraševali v razpravi. Tudi gradivo za sejo skupščine je prišlo prepozno in za nekatere točke dnevnega reda pomanjkljivo.
Da krajanom v krajevnih skupnostih Šaleške doline resnično ni vseeno, kakšen bo nadalj-ni razvoj naše občine, je pokazala razprava o osnutku družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—2000. Pripombe so kar deževale. Kot so povedali delegati, so bile tako živahne in zelo dobro obiskane tudi razprave o teh dokumentih v posameznih krajevnih skupnostih. Žal, pa sta jih tudi tokrat zanimala predvsem vloga in mesto kraja, v katerem živijo. Poleg razvoja so se delegati »spotaknili« najpogosteje pri varstvu okolja. Vsi po vrsti so zatrjevali, da ob popravi besed v občini na tem področju še nismo kaj dosti naredifi. Od 26 krajevnih skupnostih kolikor jih imamo v naši občini, nima po zagotovilih delegatov niti ena primernega prostora za centralno odlagališče komunalnih odpadkov. Se najbolje bi bilo, po mnenju delegatov, če bi uredili dosedanje odlagališče in tako kot v razvitih državah komunalne odpadke sežigali, predelali ali se jih »znebili« kako drugače. Ker je bila razprava o tem vpra-
šanju zelo široka, so delegati zbora krajevnih skupnosti zahtevali celovit odgovor glede odlagališča komunalnih odpadkov v občini Velenje. Dal pa naj bi ga izvršni svet. V razpravi so med drugim opozorili še na neusklajene plane posameznih interesnih skupnosti, na to, da vsa področja v osnutku družbenega plana velenjske občine za obdobje 1986—2000 niso enako obdelana, na nekatera nerealna predvidevanja nosilcev planiranja, ponekod pa so tudi usmeritve premalo jasne. Možnosti za dajanje konkretnih predlogov in pripomb k osnutku je veliko, saj bo javna razprava o tem dokumentu trajala do sobote, 15. marca.
Poleg tega so delegati zbora krajevnih skupnosti na torkovem zasedanju sprejeli predlog ukrepa družbenega varstva za delovno organizacijo Veplas, predlog odloka o proračunu občine Velenje za leto 1986, predlog odloka o spremembi odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Velenje, potrdili osnutke odlogov zazidalnih načrtov, in sicer Šmartno ob Paki — individualna gradnja, Za gradom — stanovanjska individualna gradnja ter Ob parku — stanovanjska družbena gradnja. Potrdili so med drugim še novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ta znaša za to leto 0,0140 dinarjev na mesec ter sprejeli predlog resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja velenjske občine v letu 1986 s pripombo, da jo je treba uskladiti z referendumskim programom posamezne krajevne skupnosti.
Iz programskih usmeritev OK ZKS Velenje
Pred odgovornimi in pomembnimi nalogami
Komunisti občinske organizacije Zveze komunistov Velenje bodo svoje delovanje v prihodnjem štiriletnem obdobju usmerjali v razvoj samoupravnih druižbeno ekonomskih odnosov, doseganje učinkovitejšega gospodarjenja, utrjevanje političnega sistema in samoupravnega položaja delavcev, v id«ejno in akcijsko krepitev osnovnih organizacij Zveze ko-.munistov ter naidaljnje utrjevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
DRUŽBENO EKONOMSKI ODNOSI IN UČINKOVITEJŠE GOSPODARJENJE
Uresničevanje ciljev gospodar- ' skega, socialnega in družbeno ekonomskega razvoja zahteva vključevanje vseh subjektivnih sil, še posebej zveze komunistov. Komunisti občinske organizacije ZKS Velenje bodo svoje naloge in odgovornosti pri gospodarskem razvoju uresničevali predvsem z delovanjem kot notranja politična sila v vseh organih samoupravnega sistema.
Delovali bodo tako, da bodo v vseh okoljih spodbujali aktivnosti za večjo kvaliteto dela in gospodarjenja, prestrukturiranje proizvodnih programiov, ki bodo zahtevali več znanja in ustvarjalnosti, racionalni organizaciji dela in učinkovitejšega gospodarjenja, maksimalnega angažiranja vseh notranjih proizvodnih faktorjev itd.
Pri prizadevanjih za boljše gospodarjenje in kvaliteten gospodarski razvoj bodo izhajali iz spoznanja, so poudarili na zadnji programsko volilni seji, da so za doseganje teh ciljev poleg večjega vključevanja znanja in ustvarjalnosti pomembni urejeni družbeno ekonomski odnosi in večja medsebojna povezanost organizacij združenega dela. Zato bodo svoja prizadevanja usmerjali v uresničevanje družbeno ekonomskih odnosov tako znotraj organizacij združenega dela kot v širših reprodukcijskih povezavah. Prizadevali si bodo za večje poslovno in drugo sodelovanje organizacij združenega dela v naši družbenopolitični skupnosti in širše. Doseči bodo skušali racionalno delitev dela, skupen nastop na trgu, skupna vlaganja, skupen razvoj, specializacije itd.
POSEBNA SKRB KADROVSKI POLITIKI
V vseh okoljih, kjer delujejo, bodo stalno ocenjevali samoupravne družbeno ekonomske in idejno politične razmere ter na tej osnovi zastavljali aktivnosti za preseganje ugotovljenih slabosti. Posebno skrb bodo name-
nili področju kadrovske politike, kjer se bodo zavzemali, da odgovorna dela in naloge opravljajo i kadri, ki se zavzemajo za razvijanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, za povezovanje in sodelovanje z ozdi, za intenzivni razvoj, za inventivno in drugo ustvarjalno delo, za afir-miranje mladih kadrov itd. V kadrovski politiki se bodo zavzemali za usklajeno kadrovsko politiko med ozdi ter za nenehno usposabljanje mladih kadrov za sprejemanje odgovornih nalog.
Preko skupščine občine in republiške skupščine bodo odločneje zastavljali aktivnosti za dokončno ureditev družbeno ekonomskih odnosov v energetiki. Hkrati pa bodo zastavljali aktivnosti za razreševanje in nadaljnje urejanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov znotraj sozda Franc Leskošek-Luka.
Poudarili so tudi, da je v naslednjem srednjeročnem obdobju ena pomembnejših nalog komunistov občinske organizacije, še posebej komunistov v sozdu Gorenje, uresničevanje programa Obnove Gorenja, ki naj bi prispeval k tehnološki obnovi in prestrukturiranju gospodarstva v občini.
Ker v srednjeročnem in dolgoročnem razvoju občine nosijo pomemben delež poleg energetike in Gorenja, vse druge organizacije združenega dela, bodo komunisti občinske organizacije namenjali tudi tem organizacijam v prihodnje večjo pozornost. Prizadevanja bodo usmerjali predvsem v to, da se dosegajo kadrovski in materialni pogoji za razvoj njihovih proizvodnih programov. Še posebej tistih, ki prinašajo kvalitetno prestrukturiranje, zahtevajo več znanja in ustvarjalnosti, sorazmerno nižja kapitalna vlaganja, so izvozno usmerjeni in zagotavljajo zaposlovanje mladih strokovnih kadrov. Zato bodo delovali tako, da se akumulacija usmerja v razvoj takih programov.
KREPITI RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Na področju razvoja družbenih dejavnosti bodo komunisti
občinske organizacije v vseh okoljih krepili zavest, da brez razvoja družbenih dejavnosti, še posebej znanosti, izobraževanja in kulture ni mogoč materialni razvoj. Prizadevno se bodo vključevali v krepitev svobodne menjave dela, še posebej vseh oblik neposredne menjave in neposrednega sodelovanja gospodarstva z družbenimi dejavnostmi.
Na področju zdravstva si bodo prizadevali za krepitev preventivnega zdravstva, večje skrbi za zdrave delovne pogoje, varstva pri delu itd. V želji, da bi izboljšali kvaliteto in racionalizirali medicinsko zdravstveno varstvp bodo podpirali racionalno organiziranost in povezovanje ter sodelovanje zdravstvenih organizacij.
Na programsko volilni konferenci so se komunisti tudi dogovorili, da bodo na področju šolstva podpirali krepitev vseh tistih programov, oblik in metod dela, ki krepijo kreativno in ustvarjalno delo in razmišljanje mladih in kvalitetno dograjujejo vzgojno izobraževalne programe. Podpirali bodo neposredno sodelovanje šol z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, društvi itd.
Na področju kulture bodo prizadevanja usmerjali tako v razvijanje vseh oblik ljubiteljske kulturne dejavnosti, njenega povezovanja s profesionalno kulturno dejavnostjo, približevanjem kulturnih dobrin in kulturnih prireditev občanom.
Prizadevali si bodo tudi, da se v organizacijah združenega dela-ustvarijo takšni pogoji, da si bodo delavci z lastnim delom lahko ustvarili sredstva za socialno varnost. Prav tako bod^ delovali v cilju dograjevanja davčne politike v smislu večjega Uveljavljanja njene socialne funkcije.
POSEBNO SKRB VARSTVU OKOLJA
Komunisti občine Velenje bodo v prihodnjem štiriletnem obdobju, so poudarili na program-sko-volilni seji, posebno skrb namenili varstvu okolja. Prizadevali si bodo, da se prizadevanja za to kar najbolj razširijo. V pristojnih institucijah in organizacijah se bodo zavzemali, da se v naslednjem štiriletnem obdobju sanirajo izvori onesnaževanja v občini. V sestavi prizadevanj za ureditev družbeno ekonomskih odnosov v energetiki si bodo pri-
zadevali tuoi za sanacijo zraka iz elektrarn.
Na področju stanovanjsko komunalnega gospodarstva pa bodo podpisali na eni strani uveljavitev ekonomskih cen stanarin in komunalnih storitev, na drugi strani pa racionalizacijo izvajanja komunalnih dejavnosti. To bomo dosegli predvsem z dograjevanjem družbeno ekonomskih odnosov in uveljavljanjem samoupravnega položaja delavcev in občanov pri upravljanju in gospodarjenju s komunalnim in stanovanjskim fondom, poudarjajo komunisti.
Ker je ustrezna delitev družbenega proizvoda v vseh organizacijah in v celotni družbenopolitični skupnosti in smotrno usmerjanje družbene akumulacije pomembno za nadaljnji kvalitetni razvoj, bodo komunisti v vseh procesih planiranja in odločanja o delitvi družbenega proizvoda stremeli za takšnimi delitvenimi razmerji, ki bodo zagotavljala materialno krepitev gospodarstva. Pri porabi akumulacije pa se bodo zavzemali za njeno združevanje in usmerjanje v tiste programe, ki bodo prinašali najvišjo novo vrednost.
URESNIČEVANJE POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA
Naloge s področja utrjevanja samoupravnega položaja delavcev, si bodo komunisti občinske organizacije zastavljali iz spoznanja, da je hitrejši gospodarski razvoj in odpravljanje odprtih problemov našega dela in življenja dialektično pogojeno z razvojem samoupravnih odnosov.
Ena osnovnih usmeritev za delovanje bo v prihodnjem obdobju Kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Dajali bodo pobude in se vključevali v razprave o tistih spremembah in dopolnitvah delovanja političnega sistema v občini, ki jih odpira kritična analiza. Z argumenti pa se bodo spopadali s težnjami po spremembah, ki naj zagotavljajo uresničevanje samoupravnega položaja delavcev. Pri krepitvi samoupravnega sistema bodo komunisti, kot so se dogovorili, usmerjali predvsem v krepitev vloge in položaja delavskih svetov in temeljnih delegacij, vloge zbora združenega dela in uveljavljanje vloge in položaja stroke v procesih samoupravnega odločanja.
Prizadevali si bodo, da bi ustvarili takšen samoupravni položaj delavcev, delavskih svetov, delegatskih skupščin in drugih samoupravnih organov, da bodo vpeti v procese samoupravnega odločanja ne samo v fazi sprejemanja odločitev temveč tudi v pripravi o oblikovanju predloga odločitev.
Pri tem bodo poudarjali odgovornost poslovodnih in strokovnih delavcev za ustvarjanje takšnega položaja samoupravnih organov. S svojim delovanjem bodo krepili nadzorno funkcijo samoupravnih organov in skupščin, tako da bodo sprotno ocenjevali uresničevanje sprejetih odločitev.
Družbene razmere zahtevajo večje in aktivnejše vključevanje mladih v vse procese družbenega odločanja in delovanja, poudarjajo komunisti. Zato si bodo s svojim delovanjem prizadevali za uveljavljanje učinkovite vloge mladinske organizacije. Pri uresničevanju kadrovske politike se bodo zavzemali za večje uveljavljanje mladih kadrov pri sprejemanju družbenih odločitev.
Zavedajo se, da so del Socialistične zveze in da nosijo odgovornost za njeno krepitev. S svojim delovanjem v SZDL, bodo stremeli za takšnim delovanjem, ki bo vključeval kar najširši krog delovnih ljudi in občanov v družbeno politično in drugo dejavnost. Izpostavljali bodo odgovornost vseh njenih frontnih delov za delovanje znotraj SZDL.
URESNIČEVANJE IDEJNO POLITIČNE VLOGE ZK IN NJENA ORGANIZACIJSKA KREPITEV
Uveljavljanje osnovne organizacije Zveze komunistov in vseh oblik akcijskega delovanja komunistov pri razvoju socialističnega samoupravljanja in uresničevanja politike ekonomske stabilizacije ostaja še vnaprej ena ,od osrednjih nalog Zveze komunistov.
Osnovne organizacije morajo imeti v večji meri pred očmi zgodovinske cilje delavskega razreda. Spopadati se morajo z vsemi pojavi in interesi, ki uresničevanje teh ciljev zavirajo. V vsebino svojega dela morajo osnovne organizacije v večji meri vnašati idejno politično diferenciacijo. Izrekati morajo tudi vzgojno politične ukrepe za tiste komuniste, ki delujejo v nasprotju s programom in kon-
kretnimi usmeritvami zveze komunistov. Organi občinske organizacije, poudarjajo, bodo v prihodnje dosledno ukrepali, če bodo ugotavljali, da osnovne organizacije ali posamezni komunisti ne delujejo kot predvidevajo usmeritve Zveze komunistov.
Ena od pomembnih nalog je tudi nadaljnje utrjevanje in razvijanje vseh oblik akcijskega povezovanja in idejno političnega poenotenja tako osnovnih organizacij kot organov občinske organizacije. Več pa morajo k tej krepitvi prispevati komunisti na najodgovornejših delih in nalogah v oz-dih.
Intenzivnejša kadrovska krepitev zveze komunistov z idejno nazorsko opredeljenimi mladimi kadri, mora biti stalna naloga osnovnih organizacij. To pa bo mogoče doseči z večjo odločnostjo pri razreševanju odprtih vprašanj in spopadanju z negativnimi pojavi. Se posebej nosijo odgovornost za to komunisti, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja. Več naporov p4 morajo osnovne organizacije vložiti tudi v neposredno delo z mladimi primernimi za sprejem v zvezo komunistov. Občinska organizacija bo aktivnosti za delo z mladimi v prihodnje usmerjala v večji meri.
Na programsko volilni seji so komunisti tudi menili, da zahteva krepitev idejno politične vloge zveze komunistov več idejno političnega izobraževanja. V organih občinske organizacije bodo zato kvalitetno dogradili programe pedagoško vodenih oblik izobraževanja. V vseh osnovnih organizacijah bodo izdelali dolgoročni program izobraževanja članstva, ki ga morajo seveda tudi uresničiti.
Komunisti so se tudi dogovorili, da bodo v naslednjem letu v vseh osnovnih organizacijah ZK obravnavali statut ZK, krepili pa bodo tudi vlogo osnovnih organizacij ZK v ozdih in KS. Občinski komite in organi te občinske organizacije pa bedo v večji meri krepili oblike in metode dela s katerimi bodo vzpostavljali neposredne odnose v osnovnih organizacijah ZK in članstvu ter tako zagotavljali širši vpliv pri oblikovanju politike občinske organizacije. Se posebej bodo podpirali uveljavljanje vloge aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev.
, Pomembne naloge pa imajo komunisti tudi na področju SLO in DS.
4 stran ★ nSS C3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje *	13. marec 1986
SREČANJE • SREČANJE,« SREČANJE
• *•	'.V:. -•<-"	_ .	e	' "	<
V KS Šalek-Gorica 16. marca tudi referendum
27. krajevna skupnost - še boljše delo
16. marca bodo krajani krajevne skupnosti Šalek—Gorica v Titovem Velenju skupaj z volitvami odločali na referendumu tudi o ustanovitvi nove, 27. krajevne skupnosti v občini Velenje.
Pobuda za njeno ustanovitev ni nova. Večkrat je bila izražena na različnih srečanjih krajanov. Z novo krajevno skupnostjo Šalek se bo krajevna samouprava še bolj razmahnila.
Že pred novim letom so v krajevni skupnosti imenovali iniciativni odbor, ki je vodil
delo. 10. februarja letos pa so na zboru krajanov sprejeli sklep o razpisu referenduma za ustanovitev KS Šalek, sprejeli pa so tudi dogovor o delitvi sredstev samoprispevka, izvolili najožje vodstvo KK SZDL — predsednik je Viktor Brglez, in potrdili predlog kandidatov za svet krajevne skupnosti Šalek.
V	bodoči krajevni skupnosti so normalno stekle tudi vse predvolilne aktivnosti za izvolitev delegacij za skupščine SIS in volitve delegacije za zbor krajevnih skupnosti.
V	tem trenutku živi v bodoči krajevni skupnosti Šalek približno 1000 krajanov, letos in prihodnje leto pa se bo to število še bistveno povečalo.
Bodoča KS Šalek bo zajela novi del Šaleka, ki je še v iz-
gradnji in pa stari del od hišnih številk 9 do 80, razen nekaterih izjem, ki teritorialno ne sodijo v ta del, čeprav nosijo hišno številko Šalek, meja med krajevnima skupno-stima bo potekala po cesti na Vrtače, mimo Prehrane oziroma bencinskega servisa do dijaškega doma, ki pa ne bo v novi KS Šalek, in naprej po Efenkovi cesti do meje s Ko-novim.
(mkp)
Pretežno breme za kmetijstvo
Pridobivanje hrane je nedvomno še kako pomembna strateška naloga in tudi zaradi tega je kmetijstvo prednostna gospodarska panoga. To je jasno vsem, zato ni naključje, da smo v preteklih letih spodbujali kmetijsko proizvodnjo s številnimi zakoni in najrazličnejšimi ukrepi. Žal pa je vsem jasno tudi, da vsi ti spodbujevalni posegi niso dovolj prispevali k hitrejšemu uresničevanju razvojnih nalog. Na ramenih kmetijstva je še vedno pretežko breme zaščite primerne življenjske ravni in s tem tudi gospodarske stabilizacije.
Iz občine Mozirje
Vse težave in nedorečenosti pestijo seveda tudi kmetijstvo Gornje Savinjske doline. Kmetijska proizvodnja v mozirski občini je usmerjena v živinorejo s posebnim poudarkom na govedoreji, prireji mleka in vzreji plemenske živine, v zadnjem času pa spodbujajo tudi rejo klavne živine. Med dopolnilnimi dejavnostmi krepijo rejo ovac in konj, v
zadnjem času pa je v porastu tudi reja prašičev, vendar le za domačo uporabo. Takšno usmeritev seveda narekujejo naravne danosti, ki omogočajo poljedelj-sko proizvodnjo z manjšimi pridelki in večjimi stroški od slovenskega povprečja.
Poljedelska proizvodnja je tako vezana na potrebe živinoreje. V poljedeljstvu so namreč prete-
žno ostale le tiste kulture, ki dajejo najvišji izkoristek v živinoreji, to pa so koruza, deteljno-tra-vne mešanice in čredinski travniki. Z letošnjo poljedeljsko proizvodnjo želijo z doma pridelano krmo zagotoviti 80 odstotkov hranilne vrednosti v živinoreji.
Stalež živali v govedoreji se letos ne bo bistveno povečeval, ponekod se bo število celo nekoliko zmanjšalo. Prav tako se ne bodo bistveno povečale poljedelske površine, saj površin za setev ne smejo povečevati na račun pridelovanja sena, ki je na tem področju osnovna krma. Površine za poljedelsko proizvodnjo se bodo povečale le za toliko hektarjev, kolikor so doslej slabo obdelanih zemljišč vključili v intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Ob tem bodo veliko pozornosti namenili tudi intenzifikaciji kmetijske proizvodnje, za kar bo seve-
da potrebna setev kakovostnih semen, boljša priprava in obdelava zemlje, večje dognojevanje in ostali ukrepi. Trenutno je Za-loženost z ustreznimi umetnimi gnojili, semeni in zaščitnimi sredstvi dokaj dobra, težave pa bodo nastajale zaradi pomanjkanja rezervnih delov za kmetijske stroje.
Načrte naj bi torej uresničili in presegli, vendar pa je vse veliko odvisno tudi od vremenskih razmer. Že sedaj je namreč jasno, da bo pridelek pšenice in ječmena slab. Pri pregledu jesenskih posevkov so namreč ugotovili, da je bila setev opravljena na slabše pripravljenih njivah, vzrok zato je bila suša, in zlasti pšenica je slabo vzniknila in ni bila dovolj razvita za prezimitev. Pridelek pšenice je tako zelo vprašljiv na 30 odstotkih površin.
Vsestransko koristni haflingerjil
Razvoj kmetijstva in uvajanje sodobnih strojev z njim je z njegovega mesta spodrinil konja in v letih od 1970 do 1980 se je reja konj zmanjšala za polovico. Hitro upadanje števila konj in neustrezna starostna sestava črede sta resno ogrozila tudi potrebe splošnega ljudskega odpora za morebitno bojevanje v hribovitih predelih, pa tudi kmetijska proizvodnja v vojnih razmerah bi bila brez konj ogrožena.
Hitro ukrepanje je bilo torej nujno, seveda pa je treba konjerejo postaviti na trdne ekonomske temelje. To pomeni med drugim tudi to, da števila konj ne bi bistveno povečevali, pač pa poskrbeli za starostno, spolno in kakovostno prenovo. Pri današnji rabi konja za lažja opravila je reja razmeroma poceni, še zlasti ob hkratni reji z govejo čredo. Konj se namreč hrani s hrano, ki
ostane govedu ter tako tudi čisti pašnike. Razvoj konjereje v mozirski občini predvideva osvežitev domače pasme z noriško krvjo. To velja za nižinske predele, za hribovite dele in za potrebe oboroženih sil pa so se odločili
za haflinško pasmo, ki je poleg tega primerna še za lažja dela, rekreacijo in za potrebe turizma.
V občino Mozirje so prve živali haflinške päsme uvozili leta 1981 in sicer deset brejih kobil. V naslednjih letih so jih uvozili še
Plemenjak haflinške pasme je v Lokah pri Mozirju
nekaj in jih porazdelili po vsem območju občine. Seveda so ob tem poskrbeli tudi za plemenja-ka, ki je v Mozirju, kar zaradi stroškov prevozov z rejskega stališča ni prav primerno. Sicer pa so s haflinško pasmo rejci mozirske občine dosegli nekaj lepih uspehov, med njimi tudi prvo nagrado za enoletne žrebice v SR Sloveniji. Kobile so v zadnjih treh letih dobile 40 žrebet, po dvajset vsakega spola. Moška žrebeta so oddali, vsa ženska pa do leta 1984 privezali doma. Lani pa je zanimanje za privez bistveno upadlo zaradi previsoke cene žrebet in zaradi tega, ker rejci v mozirski občini nimajo takšnih ugodnosti pri nakupu žrebet, kot v sosednjih občinah. Od sedmih žrebic v lanskem letu je v mozirski občini ostala le ena.
Trenutno je na območju občine 27 živali haflinške pasme, kar je dobra osnova za širjenje te pasme v bodoče. Da bi ta cilj hitreje dosegli bodo najprej kupili še enega plemenjaka za področje Luč, kjer je zanimanje za rejo teh konj zelo veliko.
Za srnjačka je bila pomoč pravočasna
Letošnja zima je za divjad Se posebno kruta. Tam, kjer je zapadlo veliko snega postaja vsakdanji boj za hrano zelo težaven, to pa še posebno velja za srnjad. In če sc v tej zimi znajdeš sani, tako kot se je verjetno zgodilo srnjačku samotarčku, za katerega pravijo lovci, da mu je kakšnih osem mesecev, lahko pogine.
Komaj sem prišel domov, me je poklical Franc Blažič iz Kardeljevega trga in mi povedal, da je ujel mladega srnjačka, ko se je vračal z dela. Sr-njaček se je zatekel k domačiji Cujež. Potepuški pes je od nekod pregnal srnjačka in ga malo stran od hiše držal v »šahu«. Srnjak je bil že čisto izčrpan, branil se je z zadnjimi močnfi. »Ko sem srnjaka dvignil, se ni
niti branil, tako je bil izčrpan,« je povedal Franc Blažič.
Pomanjkanje hrane in potepuški psi so hoteli narediti svoje. Franc Blažič je srnjačka odnesel domov in v dnevni sobi si je malo odpočil. Kasneje je prišel po njega revirni vodja LD Velenje, Janko Meh in ga odpeljal v zavetišče, kjer bo opazovan in kasneje spuščen nazaj v naravo.
Lovci imajo v tem času veliko dela s krmljenjem divjadi in gazenjem snega, poleg tega pa morajo še nadzorovati potepu-ške pse, ki so prav v tem času divjadi še posebno nevarni. Lovci opozarjajo, da morajo biti psi privezani in nadzorovani, kajti v primeru, da se bo pes brez nadzora znašel v gozdu sam, bo lovec ukrepal in Dsa ustrelil.	L. O.
»Ko sem srnjaka dvignil, se ni niti branil,« je povedal Franc Blažič
Anton Kričej
Med tnalom in nakovalom so se znašli v teh že tako dolgo ne tako zimskih dneh komunalci. Njihove možnosti so takšne, zakonitosti zopet drugačne, stranke pa ...
Anton Kričej je komunalni delavec že 20 let. Začel je kot težak, danes je skupinovodja, pozimi dežurni zimske službe. Dolg spisek dokaj zahtevnih najrazličnejših opravil mu ne da miru ne ponoči in ne podnevi, če bi lahko tako zapisali. Vzdrževanje cest, odtočnih kanalov, polaganje robnikov,. . . Pòzimi se mora »ravnati« po vremenu. »Resnično je pozimi naše delo precej zahtevnejše kot poleti. Radi bi vsem ustregli, vendar to enostavno ni mogoče. V najhujših akcijah smo imeli na terenu vso mehanizacijo, ki jo premoremo. Pet tovornjakov, dva unimaga, dva mala traktorja niso poznali počitka. Kljub temu ni šlo tako, kot bi si želeli sami in seveda tudi občani. Težav, ki jih imamo več kot pa ničkaj prijetnih kritik, nihče ne pozna. Komunalci smo pač vsega krivi, če cesta ni splužena, soljena, slabo splužena, pločniki neočiščeni, parkirni prostori,... Mnogi pa ne vedo, kakšne so naše naloge, kaj morajo delati hišni sveti, lastniki lokalov. Vse je pač naše. Tudi inšpektor ne vidi drugega kot le kup snega. Do sedaj še nihče ni bil kaznovan za neopravljanje svojih dolžnosti. Mi pa kar naprej polnimo strani časopisa,« se je hudoval sogovornik. Ob tem ni pozabil omeniti, da komunalci niti na prednostni listi niso za nafto, kadar te primanjkuje.
Tudi na terenu jim ne manjka ovir. Parkirani avtomobili na cestišču, enosmerne ozke ulice, teh imamo v Titovem Velenju zelo veliko, mnoge med njimi so za nameček še zarob-čene in po plugih »gre«, da je joj. Lomov, teh se najbolj bojijo. Letos zaenkrat še kar dobro vozijo. »Organiziranosti — te pri nas nismo najbolj navajeni. Kako težko je mnogim hišni-
L


Anton Kričej
kom priskrbeti lopate, stanovalcem pa malo dobre volje. Mi bi morali vse to narediti takoj in še najbolje vsem hkrati. Vsak dan komunalci doživimo kaj novega. Pestro delo, ni kal«
Čeprav je v tem zimskem času dežurni, je več na terenu kot v pisarni. Mora se sam prepričati, kje bodo njegovi ljudje plužili, kje solili, koliko snega je zapadlo,... Zlasti na začetku letošnje zime niso vedeli kako in kaj bi ukrenili. Dva do tri centimetre snega je bilo premalo za pluženje, za soljenje ne najboljše. Ko bo sneg skopnel, bodo prišla na dan druga vprašanja. »Žive meje so tik ob robnikih. Naši delavci, če hočejo cestišče dobro splužiti, te seveda poškodujejo.«
Tako je potožil Anton in poskušal vsaj malce opravičiti vse do sedaj izrečene ali zapisane kritike. Že res, da bi lahko bile stvari marsikje bolje urejene kot so, vendar je treba prisluhniti tudi težavam komunalcev in vedeti kakšne so možnosti.
Prosti čas — poskuša ga izkoristiti čimbolie. Rad bere, hodi v naravo, saj v bloku, kot sam pravi, od dolgega časa resnično nima kaj početi. —tap—
Nega na domu
Še precej nedorečenega
Domača nega oziroma nega oh domu je rezultat razmišljanj o cenejšem, a kljub temu kakovostnem zdravstvenem varstvu. V nekaterih občinah v Sloveniji so na tem področju na začetku, v drugih je takšna oblika zdravstvenega varstva dokaj dobro utečena, drugje pa se, tako kot v naši občini, še lovimo.
Pred dvema letoma smo z domačo nego poskusili na področju Titovega Velenja in Šoštanja. Prav posebnih izkušenj seveda še ni. Pokazale pa so se že nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti oziroma se dogovoriti kako in kaj v prihodnje.
Edini v Sloveniji imamo to obliko zdravstvenega varstva razdeljeno na dva dela: negovalka ima svoje prostore in redno sklenjeno delovno razmerje v Domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju, katere pomoči potrebne krajane pa ta obišče, določi po naročilu zdravnika patronažna sestra.
Te so nam ob obisku povedale, da z njihove strani »stvari« dobro potekajo. Pri opravljanju strokovne nege na domu so negovalko, ki bi bolniku, največkrat osamljenega in starejšega tudi dodatno oskrbela tako pri osnovni negi (umivanje glave, menjava posteljnega perila, kopanje) kot tudi pri pomoči pri nekaterih gospodinjskih opravilih, močno pogrešale. Na prvi hišni obisk gresta običajno negovalka in patronažna sestra skupaj. Lani je na primer negovalka opravila 1092 storitev, od tega v 862 primerih osnovno nego, v 148 primerih razgibavanje in masažo ter 82 ostalih storitev. Na dan je obiskala od 4 do 5 pomoči potrebnih krajanov. Po mnenju patronažnih sester Zdravstvenega centra Velenje so ljudje nego na domu dobro sprejeli. Žal, pa pričakujejo več kot pa jim lahko negovalka nudi.
V Domu za varstvo odraslih v' Titovem Velenju te dodatno naložene jim naloge niso ničkaj veseli, saj ta dejavnost nima z domskim varstvom ničesar skupnega. Menijo namreč, da bi bila domača nep» mnopn
bolj učinkovita, če bi strokovni nadzor, nega in seveda financiranje opravljali pod istim naslovom — pod zdravstveno skupnostjo. Drugje so namreč to dejavnost vzele pod svoje okrilje prav slednje. V naši ob-č;no pa stroške za izvajanje takšne oblike zdravstvenega varstva krije občinska skupnost socialnega skrbstva, ki je lani namenila za to nalogo milijon 272 tisoč dinarjev.
Ob koncu še naša razmišljanja. Na napakah se učimo, pravijo. Če je nega na domu oziroma domača enga resnično cenejša oblika zdravstvenega varstva, se je moramo oprijeti z vsemi štirimi. Vendar je treba prej še marsikaj narediti. Treba je ugotoviti dejanske potrebe, se dogovoriti in stvar dodelati ter izpeljati do konca tako kot mora biti. Drugače je škoda vsakega dinarja, ki ga za to dejavnost namenjamo. Morda bi se lahko kaj naučili pri sosedih (Celje, Maribor), kjer je nega na domu dobro utečena in marsikateri dvomi rešeni. Malo več poguma kot ga imamo tudi tu ne bi škodilo. V bolj razvitih deželah delajo tako imenovani gospodinjski servisi, katerega storitve uporabniki plačujejo. Morda bi tudi v naši občini pomoči potrebni občani bili pripravljeni prispevati kakšen dinar. Če ti ne, pa njihovi svojci, saj so po vseh merilih ti dolžni prvi pomagati obolelemu sorodniku. Vprašanj, takšnih ali drugačnih, je seveda še veliko več. Nanje pa bo treba poiskati odgovore. Titovo Velenje, in, tudi njegova okolica, ne bo večno mlado, zato bo takšna pomoč gotovo vedno bolj iskana. Novi domovi za varstvo odraslih pa v teh težkih skoraj brez-naložbenih časih ne rastejo kot gobe po dežju, (tp)
13. marec 1986
* Titovo Velenje
KULTURA
G98 * stran 5
DVIGNJENI ZASTORi\\
Iščemo najstarejšo fotografijo
Fotografijo, ki je danes pred vami, nam je v uredništvo prinesla VIDA ŠIKER, Cesta talcev 43, Titovo Velenje.
Na fotografiji so učenci pred staro šolo. Veliko Velenjčanov se je še spomni, znana je bila pod imenom »konjušnica«. Tovarišica Šikerjeva sklepa, daje bila slika posneta leta 1902 ali 1903, ker je na fotografiji tudi njen stari oče, ki se je rodil leta 1894 in je obiskoval to šolo.
Občinski sindikalni svet in
Muzej Velenje vabita
k sodelovanju občane, ki bi želeli zbirati in urejati zgodovinsko gradivo o delavskem gibanju na področju naše občine. Delo bo potekalo pod strokovnim vodstvom Muzeja Velenje in bo ustrezno honorirano. Pripravljenost za sodelovanje sporočite na Občinski sindikalni svet Velenje, Prešernova 1 (telefon: 855-712) ali Muzej Velenje, Ljubljanska 54 (telefon: 853-314).
POJASNILO: Razvoj delavskega gibanja in delovanje sindikalnih organizacij na področju naše občine do leta 1941 je v grobih obrisih že znano, toda veliko dogodkov in dogajanj je, o katerih bi želeli izvedeti še več. Izkušnje kažejo, da so lahko pri takšnem delu zgodovinarji-amaterji (sindikalni aktivisti, študentje, dijaki, delavci, upokojenci itd.) izredno uspešni. V sodelovanju s strokovno organizacijo (Muzej Velenje) bodo prijavljeni sodelavci oblikovali primerne teme in izdelali vprašalnike, ki jim bodo pri delu v pomoč.
Ovna ne vidiš, če si mamut
Zagotovilo organizatorjev srèdine filmske predstave (Ovni in mamuti), češ da nam dolgčas ne bo, je šlo tokrat vzeti zares: zabavna in kratkočasna je bila že označitev predstave za premier-no, saj nam je vzelo kar nekaj časa, da smo uskladili razlago tega pojma (v SSKJ) z dejstvom, da so film izredno dolgo (in uspešno) vrteli v ljubljanski Komuni, pa tudi v T. Velenje je tokrat prijadral že tretjič. Torej premiera vseh premier, meta premiera.
Morda lahko prav ob tem filmu predelamo znano krilatico in vzkliknemo: končno smo Slovenci dobili film, kakršnega si zaslužimo! Filmske alternative (pro-ducent filma) so za nas izdelale ogledalo, podobe ki jih v njem uzremo pa močno razburjajo (slovensko) javnost. Veliko jih je, ki kričijo, da je ogledalo diletant-sko zbrušeno, da to kar vidijo niso ovni, nismo mi. Ovni in mamuti. Nič čudnega ni, če ob Mar-xovem citatu, ki se pojavi na začetku filma sosed zarobanti, češ kaj pa Karl May tule išče. Tudi ni čudno, da je bila posebna dopoldanska predstava za Center srednjih šol (del filma je bil posnet v Domu učencev in tudi del sredstev je prispevala velenjska kulturna skupnost) cenzurirana (odrezan je bil zadnji del filma). Nenavadno pa je dejstvo, da po besedah avtorja film ni prejel mannheimske nagrade iz kakšnih pritlehnih političnih nagibov, ampak zaradi univerzalnega načina obravnavanja položaja manjšinjskih (marginalnih, getoi-ziranih) družbenih skupin in na-cij. Vsaka dežela ima svojo Bosno, bi lahko rekli. In to je F. R. Dorin pokazal tako, da očitno razumejo tudi po svetu, kar slovenski film pravzaprav še ni doživel. In to je Robarju uspelo s tako nepredstavljivo majhnimi sredstvi, da so dvakrat posneli samo zadnji kader, kar ima pravzaprav simbolni pomen: v njem (kadru) se namreč Slovencema izmakne fantazmagorični objekt pohote v podobi slovenske miss, tako da gledalci zgroženo opazujemo njuno občevanje z razbrazdano njivo, rodno grudo. Kaj takega! Velenjčani smo lahko po-
nosni, da smo z delom svojin osebnih dohodkov pripomogli k nastanku filma, ki nas (mestoma morda res brutalno) sooča z nekaterimi usodnimi vprašanji narodovega bivanja in obstanka.
To je pokazal in dokazal tudi pogovor z avtorjem in nekaterimi sodelavci po predstavi. Kaj nenavadno: film je slovenski, ni špektakel, dvorane pa so polne in polno je tudi besedovanja. Po obrtni plati ni noben poseben dosežek (kar je zaradi okoliščin, v katerih je nastal seveda razumljivo), pravzaprav nima zgodbe (in je po tej plati dolgočasen), v njem prevladujejo neznani in ne-šolani igralci (naturščiki), dokaj neizrazito je kljub Janiju Kovači-ču glasbeno opremljen in slabo tonsko obdelan. Besedovanje v hotelu Paka je v njem res videlo le sporočilo, toda to je verjetno posledica naše filmske neizobra-ženosti in dejstva, da je to eden redkih slovenskih filmov, ki ni obremenjen z neznosno dolgimi kadri, patetičnimi in sterilnimi dialogi, obsedenostjo s fotografijo in »umetniškim« zavijanjem sporočilne ravni v varen zgodovinski (literarni) celofan. To, za kar gre, iz filma naravnost štrli in že to je dovolj, da ga lahko po »Treh prispevkih k slovenski blaznosti« in »Butnskali« prištejemo k delom, ki našo filmsko proizvodnjo postavljajo na neke drugačne, nove in očitno zdrave temelje. F. R. Dorin je zaradi mi-zernih materialnih razmer v kakršnih ustvarja »prisiljen« uporabljati inovativne filmske postopke, kar njegovi očitni pre-okupaciji z aktualnimi družbenimi in socialnimi problemi dodaja tisto pravo mero gledljivosti in umetniškosti, ki jo film mora imeti, če hoče (tudi) komercialno uspeti. Težko bi bilo tudi verjeti, da je mannheimska žirija padla na finto sporočilnosti in prezrla siceršnje kvalitete, ki jih to delo ima.
Vse skupaj pa nas navaja k misli, da imajo besede vzgojitelja iz filma bolj daljnosežen pomen, kot je videti na prvi pogled. Vzkliknil je namreč: »če bi delegacija pravočasno prišla, potem vampi nikoli ne bi bili skuhani!«
I MM°[ i l_JJ
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 16. 3. ob 18. uri: POLICAJ NA ROBU ZAKONA -francoski, akcijski.
Sreda, 1$. 3. ob 19. uri: YENTL — ameriški, komedija, V gl. vi.: Barbra Streisand.
PREDPRODAJA VSTOPNIC ZA FILM AMADEUS VSAK DAN OD 7,—14. URE V PISARNI REDNEGA KINA NA KOROŠKI 44!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 13. 3. ob 20. uri MINI FEST '86! BOMBAŽNI KLUB
—	ameriški, glasbeni, gangsterski. V gl. vi.: Richard Gere
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 17. 3. ob 20. uri: AMADEUS — ameriški, drama. Izjemno delo režiserja Miloša Formana! Ne zamudite ogleda filma!
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 15. 3. ob 18. uri: POLICAJ NA ROBU ZAKONA -francoski, akcijski. V gl. vi.: Jean Paul Belmondo.
Nedelja, 16. 3. ob 17.30 in 19.30 uri: PLAČANEC - ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Charles Bronson.
Ponedeljek, 17. 3. ob 18. uri: AMADEUS — ameriški, drama. REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 13. 3. ob 18. in 20. uri: POLICAJ NA ROBU ZAKONA
—	francoski, akcijski. V gl. vi.: Jean Paui Belmondo.
Petek, 14. 3. ob 10. uri: PAZI, DA NE BO GNEČE - italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer, Terence Hill.
Petek, 14. 3. ob 18. in 20. uri: PLAČANEC - ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Charles Bronson.
Sobota in nedelja, 15., 16. 3. ob 18. in 20. uri: PAZI, DA NE BO GNEČE — italijanski, avanturistični.
Ponedeljek, 17. 3. ob 10. uri: AMADEUS - ameriški, drama. V gl. vi.: Murray Abraham, Tom Hulce.
Ponedeljek, 17. 3. ob 17. uri: AMADEUS — ameriški, drama. Ponedeljek, 17. 3. ob 20. uci.: PLAČANEC - ameriški, avanturistični.
Torek, 18. 3. ob 10., 17. in 20. uri: AMADEUS — ameriški, drama.
Sreda, 19. 3. ob 10., 17. in 20. uri: AMADEUS - ameriški, drama.
Kulturni center Ivan Napotnik
prireja v soboto, 16. marca
s pričetkom ob 9.00, v knjižnici v Titovem Velenju
prvo srečanje zbiralcev razglednic Slovenije
Zbiralci si bodo najprej pod strokovnim vodstvom ogledali razstavo VELENJE NA STARIH RAZGLEDNICAH, nato pa bo menjava razglednic iz svojih zbirk. Tema zbiranja bo SLOVENIKA (zbirka razglednic slovenskih krajev) — moji kraji, stari običaji.
Pristojbina za sodelovanje in ogled bo 300 din. Vabljeni!
20 let Kajuhove bralne značke občine Velenje
Prebrali 150 tisoč knjig
S priložnostno slovesnostjo so v občini Velenje prejšnji teden proslavili dvajsetletnico Kajuhove bralne značke. V dvorani Doma kulture v Titovem Velenju so se zbrali zaslužni mentorji in tisti, ki imajo največ zaslug, da je ta akcija v občini Velenje tako dobro uspela. Med gosti so bili tudi tisti, ki so jih mladi bralci vsa leta najraje sprejemali medse. To so pisateljica Branka Jurca, pesnik Tone Pavček in ilustratorka Jelka Reichman. Njim ter občinski kulturni in izobraževalni skupnosti, Elfridi Ambrožič, Milki Jarnovič ter Slavici Pečnik so na slovesnosti podelili Kajuhove plakete, Karli Kordež, Ida Centrih, Zofija Vrhovec in Nežka Mlakar so dobili republiška priznanja, dvajsetim mentorjem, ki si po osnovnih šolah prizadevajo, da pritegnejo k branju vsako leto več učencev, pa so podelili Kajuhova priznanja.
Prisotnim v Dvorani doma Kulture v Titovem Velenju je spregovorila Milica Dolejši, predsednica odbora za Kajuhovo bralno značko v občini Velenje.
Obudila je spomin na »rojstvo« bralne značke. Zaživelo je na pobudo pedagoških delavcev prevaljske osnovne šole, profesorja Stanka Kotnika in pisatelja Leopolda Suhodolčana. Nastalo je ob spoznanju, da smo nemočni proti vabljivi in poceni literarni plaži, ki osvaja mlade bralce in ogroža njihovo kulturno raven ter značajne poteze. Nastalo je iz spoznanja, da je prav zato mladini potrebno ponuditi neobvezno kakovostno čtivo in ji tako pokazati pot do dobre literature.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da je bila ta odločitev zelo dobra. Na desetine učencev v koroških krajih se je takoj ogrelo za tekmovanje v branju. Vest o tem se je hitro razširila po vsej Sloveniji. Zdaj tekmujejo učenci že za 32 bralnih značk, v Sloveniji in zamejstvu pa se je število tekmovalcev povzpelo že na 140 tisoč.
Vsekakor je razveseljivo, da je takšna oblika druženja z dobro knjigo zaživela tudi v nekaterih delovnih kolektivih, na primer pri nas v Gorenju. Žal, pa se za
to ali podobno obliko branja še niso ogrele šole srednjega usmerjenega izobraževanja.
Takole pa je na slovesnosti v Domu kulture v Titovem Velenju Milica Dolejši orisala razvoj bralne značke v občini Velenje: »Kmalu za tem, ko se je na Slovenskem pojavila prva bralna značka, je pričela velenjska občinska zveza prijateljev mladine pod vodstvom Elfride Ambrožič pripravljati ugodna tla za organizacijo bralne značke v Šaleški dolini. Poiskala je finančna sredstva, organizirala izdelavo značk, spodbudila za delo pedagoške delavce ter prve nadebudne ljubitelje knjig. In rodila se je nova, po vrsti 15. bralna značka, ki je
Prejeli so Kajuhove plakete
Nadvse uspela
premiera
Na prenovljenih odrskih deskah kulturnega hrama v Šmart-nem ob Paki so se člani odraslega Gledališča pod kozolcem preteklo nedeljo prvič predstavili domačemu občinstvu in to nadvse uspešno.
Modra dvorana ni mogla sprejeti vseh, ki so si prišli ogledat premiero antimiiitaristične komedije iz prve svetovne vojne z naslovom Kurbe. Ne le sedeži v dvorani in na balkonu, tudi vstopnice za stojišča so bile razprodane. Čeprav naslov tega odrskega dela nekaterim ni najbolj ugajal, so mnogi, ki so dobili prostor v dvorani, to delo zelo dobro sprejeli.
Možnosti za ogled te komedije bo še veliko. Prva bo že jutri, v petek, ob 19. uri, saj bodo odrasli gledališčniki Kurbe zaigrali znova na domačem odru.
<
dobila ime po našem priljubljenem rojaku — pesniku in narodnemu heroju Karlu Destovniku Kajuhu. S tem smo se znova nekoliko oddolžili snominu temnolasega, vedrega in duhovno nepopisno bogatega fanta, ki sta mu bila knjiga in boj za svobodo ter lepše življenje spremljevalca vse do njegove mnogo mnogo prerane smrti.«
Pred 20 leti, jeseni leta 1966, je bilo v občini Velenje tako vse pripravljeno za organizirano prostovoljno branje učencev od 3. do 8. razreda. Ker so bile na voljo le tri različne bralne značke in ena pohvala, so učenci tekmovali v tretjem razredu za pohvalo, v 4. ali 5. razredu za Kajuhovo bronasto bralno značko, v 6. ali 7. za srebrno in in v 8. razredu za zlato Kajuhovo značko. Začetnim štirim stopnjam so se z leti pridružile nove in s šolskim letom 1978/79 so se lahko v tekmovanje vključili že vsi učenci od 1. do 8. razreda. Vsak razred ima od takrat svojo bralno značko oziroma pohvalo in svoj bralni program. Prvo leto je preizkušnjo o prebranih knjigah v občini Velenje uspešno opravilo 511 tekmovalcev, v preteklem šolskem letu pa je bilo uspešnih bralnih značkarjev že kar 3742 ali skoraj 70 odstotkov vseh osnovnošolcev. V vseh dvajsetih letih pa je za Kajuhovo bralno značko tekmovalo v občini Velenje že preko 46 tisoč mladih bralcev, ki so skupaj prebrali 150 tisoč knjig in se tristokrat srečali s še živečimi literati, slikarji in drugimi kulturnimi ustvarjalci.
»Kadar pomislimo na tekmovanje za bralno značko ali slišimo zanj,« je dejala Milica Dolejši,»nas vse prerada spreleti le misel, da je ta dejavnost pritegnila nepričakovano veliko ljudi, manj pa pomislimo, koliko lepih, prijetnih, bogatih nepozabnih trenutkov ob knjigah, razgovorih z mentorji in srečanjih s pisatelji, pesniki, ilustratorji, uredniki in drugimi sestavlja to plemenito akcijo, s katero želimo ponuditi bralcu, kar je dobrega, in s tem bogatiti njega in našo družbo.
Morda se tudi premalokrat zavedamo, koliko predanosti mentorjev in literarnih ustvarjalcev je potrebno, da tekmovanje poteka nemoteno in uspešno.«
Milica Dolejši se je zahvalila vsem, ki so sodelovali in pripomogli, da je ta akcija v naši občini tako dobro uspela. Svoj govor pa sklenila z naslednjimi besedami: »Za zaključek vam razkrivam svojo življenjsko izkušnjo: veliko in ljubeče se spominjam profesorja Andrijana Laha, ki mi je v srednji šoli s svojim bogatim literarnim znanjem kot neberoče-mu dekletu razkril lepoto in bogastvo knjige ter umetnosti nasploh ter mi poklonil za življenje sopotnico nenadomestljive vrednosti, ki jo iz leta v leto bolj spoštujem in cenim.«
6. stran ★ flQg C35
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *
13. marec 1986
4. beli tek žena
Prireditev za zgled
Domačinke so tekmovale, nato pa so se izkazale še kot dobre gostiteljice
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in krajevna skupnost Šentilj sta ob mednarodnem dnevu žena priredili že 4. po vrsti »beli tek žena«. Ta prireditev si korak za korakom vztrajno pridobiva več udeleženk. To sicer še ni množični tek, je pa zamisel enkratna. Zato si organizatorji želijo, da bi to tekaško prireditev za ženske vnesli v koledar množičnih prireditev.
Letos se je na trikilometrski progi v Šentilju pomerilo 33 žena in deklet iz Titovega Velenja, Šoštanja in domačink, med katerimi so bile znova tudi kmečke gospodinje. Prav domačinke so se spet izkazale s pogostitvijo vseh udeleženk. Če k temu dodamo še diplome in rdeč nagelj za vsako, potem je bil to zares lep praznik in najlepša proslava za dan žena, domači pionirji pa so pripravili tudi krajši program.
Rezultati — pionirke: 1. Bojana Pustinek 11,28, 2. Lili Koima-
nič 12,04, 3. Jelka Pustinek 12,21; mladinke: 1. Klavdija Koimanič 13,03, 2. Ema Satler 16,08; članice A: 1. Slavica Poz-nič 11,21, 2. Melita Koren 13,17, 3. Majda Apatič 14,32; članice
B: 1. Edita Jerčič 12,21, 2. Bojana Šturm 14,44, 3. Magda Pod-bornik 15,00; članice C: 1. Ivana Lešnik 14,06, 2. Marica Mogilnicki 14,15, 3. Cilka Pustinek 14,16.
	
	i .
	iT
	
* PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV •
Dvomljivo varčevanje
V Titovem Velenju se je močno razširila navada (morda je to kar modna razvada), da naziv svojega mesta pišemo kar: T. Velenje. Tako smo bili ponosni, da se je naše mesio poimenovalo po tovarišu Titu, priredili smo ob tem dogodku lepo slovesnost. Zdaj pa je marsikomu odveč, da bi ime mesta napisal v celoti!? To skrajšano ime se pojavlja tudi na gradivih in dopisih občinskih organov in družbenopolitičnih organizacij. Toda, prav ti organi in organizacije so najbolj zavzeto delovali, da bi naše mesto nosilo ponosno Titovo ime.
Je res tako težko v celoti napisati ime našega mesta? Ali to res pomeni tolikšno izgubo časa? Odgovor je seveda: NE. Zatorej bi se veljalo v bodoče potruditi in namesto T. Velenje pisati: Titovo Velenje.
Enako velja za šole in organizacije združenega dela, ki nosijo imena znamenitih mož iz naše zgodovine. Ali veste kaj pomeni: REK FLL ali pa KS FLL ali celo KK SZDL FLL. Preberite si te nazive in prav nič ne boste imeli vtisa, da gre za Rudarsko elektroenergetski kombinat in krajevno skupnost, ki sta se poimenovaia po Francu Leskošku-Luki. Naš veliki revolucionar Franc Leskošek-Luka si gotovo ni zaslužil, da je sedaj postal FLL. Takšne kratice so v navadi v Ameriki. Spomnimo se predsednikov ŠFK. LBJ in RR.
Uspešni na Trnovskem maratonu
Smučarski tekači in pripadniki teritorialne obrambe iz Titovega Velenja so se udeležili tudi 11. Trnovskega maratona na Črnem vrhu nad Idrijo. Kljub velikim težavam zaradi novega snega, so organizatorji zelo dobro pripravili proge za tisoč tekačev iz vse Slovenije. Pionirji in pionirke so tekli na 8 kilometrov dolgi progi in velenjski predstavniki so se odlično odrezali. Pri pionirjih je bil Milan Glinšek tretji in Mirko Vranjek osmi, še boljše pa so bile pionirke, saj je bila Bojana Pustinek druga, četrta in peta pa sta bili Lili Koimanič in Bernarda Vranjek. Uspešni so bili tudi velenjski tekači na 21 in 42 kilometrskih progah Pripadniki teritorialne obrambe tudi sicer uspešno nastopajo na podobnih tekih-	Vasja Jerčič
In šole? Ce boste prisluhnili pogovoru skupine šolarjev ali šolnikov, jih boste včasih težko razumeli. Govorijo o KDK, MPT, BM, AA in GŠ. Kar ne »gre ti v račun«, da govorijo o osnovnih šolah Karla Destovnika-Kajuha, Mihe Pintarja-Toleda, osnovni šoli bratov Mravljakov Antona Aškerca in Gustava Šiliha. Če gre za to, da bo ime čimkrajše, lahko uporabljamo vendarle tevilčne oznake: I., 2., 3.,... osnovna šola. Če pa so bili ti možje toliko pomembni, da po njih imenujemo šole, potem moramo biti tudi mi tolike kulturni, da ta imena uporabljamo v celoti.
Seveda, zaradi kratic se svet ne bo ustavil. A vendar je vredno o tem razmišljati, o našem odnosu do velikih imen naše revolucije in kulture. Kako ponosno pripravljamo proslave ob poimenovanjih in kako malo damo na spoštljiv odnos do teh imen.
JOM
Nama Titovo Velenje
Odslej tudi razstavni prostor
V veleblagovnici ljubljanske Name v Titovem Velenju so v dneh pred mednarodnim dnevom žena pripravili še eno prijetno presenečenje. V prvem nadstropju so namreč za vse obiskovalce te prodajne hiše odprli posebni razstavni prostor, na katerem bodo lahko poslej ustvarjalci likovnih in drugih umetniških del razstavljali svoje izdelke. S tem razstavnim prostorom želijo delavci velenjske Name poleg pestre prodajne ponudbe, kupcem ponuditi tudi prijetno kulturno doživetje.
Prva, ki je na tem prostoru razstavljala svoja likovna dela v pa-' stelni tehniki, je bila Betka Cim-perc, sicer aranžerka v velenjski Nami.
Ne težko rešljiva uganka
Luknja pri luknji, pa vodo drži, kaj je to? Za krajane Šmartnega ob Paki, Paške vasi in Gorenja ta uganka ni nerešljiva. Takoj bi gotovo pomislili na cesto, ki povezuje obe krajevni skupnosti.
Če bi govorili v smučarskem »jeziku«, bi lahko rekli, da mora vsak še kako spretno voziti med
vratci, pa kljub temu se vseh ne more izogniti. Ob tem pa bolje da ne pomisli na svojega jeklenega konjička.
Koledarska pomlad se resda bliža. Toda za krajane krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje je prišla tudi ta prehitro, saj cesta cveti v vsem svojem »sijaju«.
Kdor prej pride, prej melje
S toplotno energijo se poleg občanov Titovega Velenja in Šoštanja grejejo tudi krajani krajevne skupnosti Konovo in Starega Velenja. V prihodnje bi se radi tako greli še krajani krajevne skupnosti Podkraj—Kavče in naselja Po-hrastnik v krajevni skupnosti Skorno—Florjan.
Slednji so menda sedaj prvi na prednostni listi pri samoupravni
komunalni interesni skupnosti. Kot kaže, so ti listi verjeli in malo »zaspali«.
Povsem drugače so ravnali krajani krajevne skupnosti Podkraj—Kavče, ki so za izvajanje te naloge izvolili gradbeni odbor, zbrali nekaj denarja in kupili že material.
Pregovor pravi : kdor prej pride, prej melje. Bo tudi tokrat tako?
Na smučanju.,
Paski Kozjak
«r
Sola v naravi
Učenci petih razredov velenjskih osnovnih šol Gustava Šiliha in Mihe Pintarja-Toleda so v letošnji zimi preživeli po teden dni prijetne »šole v naravi« v planinskem domu na Paškem Kozjaku.
»Prvič sem stopil na smuči včeraj ob treh ...« je zapisal v dnevnik šole v naravi Anto Čosič iz 5. a razreda osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda. Šest polnih dni doživetij je za več kot 250 učenci teh dveh šol, medtem ko so si preostale šole poiskale zavetišče na Slemenu. V tednu dni petošolci spoznavajo naravo v pravem pomenu besede. Že samo to, da morajo večino poti na Paški Kozjak prepešačiti, je prva velika preizkušnja. Nato se na kraju samem srečujejo z zgodovino, ki jo je pisala Štirinajsta divi-
zija s svojim pohodom na Štajersko leta 1944. Tudi letos je bilo toliko snega ... Toda ta sneg so otroci spoznavali drugače. Ob priročni vlečnici in na smučeh. Da, tudi smučanje je pomemben del šole v naravi, vendarle ne edini.
Življenje v domu se močno razlikuje od tistega doma. Vse je teklo po vnaprej določenem dnevnem redu: vstajanje, umivanje, pospravljanje in ocenjevanje sob, ura pouka, smučarski tečaj, kosilo, popoldanski počitek, usmerjeni prosti čas, vadba na snegu, večerja in zabavni program ... Včasih predavanja, drugič spet ogled diapozitivov s planinskih poti, pripoved domačina, borca.
V domu imajo na voljo sicer skromenjše prostore, zato pa so
tembolj namenjali skrb redu, disciplini, higieni. Na vse to so bili posebej pozorni, so poudarjali ob našem obisku na Paškem Kozjaku.
Hinko Jerčič
Škale
Nov razstavni prostor
V soboto, 15. marca, ob 19. uri, bodo v prostorih osnovne šole v Škalah odprli zanimivo raz-' stavo. Pripravili sta jo članici Šaleškega likovnega kluba Marija Lipnik in Nada Vodušek, zanjo pa sta pripravili akvarele. Ob otvoritvi bodo pripravili krajši kulturni spored. Sobotna razstava ne bo prva, zato so likovnega razstavišča toliko bolj veseli. Razstava v Škalah bo med zadnjimi prireditvami v občini, posvečenimi mednarodnemu prazniku žena.	—S—
SPAR
PUBERK-SMIHEL-LABOT 9
AVSTRIJA, TEL. 9943-4235-2202, tudi 1986 vam nudimo: cenejši nakup kot drugje
OBIŠČITE TUDI NAŠO SUPERDISKONT - TRGOVINO! NEVERJETNO NIZKE CENE -PRIMERJAJTE - PRESENEČENI BOSTE.
DORLE LAK	BAC
ZA LASE 17 on DEOZORANT 17 I dz	I f. 90 i dz	I /. 90
MILKA ČOKOLADA
100 g
7.90
8.90	17.90
JEDILNA ČOKOLADA
250 g
13.90
15.90	150g 7.90
RAČUNALNIKI
49,-
GLASBENI STOLPI
že od 2.790,
NAPREJ
SKIL VRTALNI SKIL KOTNI 7Jg|7
STR0J dQQ brusilni za izvoz	stroj
UNISEF	„
STEREO AVTO RADIO T iJS ^ S KASETO	^
(979,-)
MiniO TON KASETOFON
'ÄVSEDAIO ODVZETI ^
1.190.-
(1.570,-)
741,50 j
ZA IZVOZ
HIŠNE COPATE
z UUrMi tr
PONUDBE VELJAJO DO 9. APRILA 86. VSE CENE V ŠILINGIH CE STE V AVSTRIJI, SE VAM PRIPOROČAJO SPAR TRGOVINE PLIBERK ■ SMIHEL ■ LABOT
SPAR
13. marec 1986	* Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 7
Dežurstva
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
15. in 16. marca 1986 — dr. Darinka Šuster, Stantetova 27, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
od 14. do 21. marca — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704
Mali oglasi
KUPIM GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Mihelič, Foitova 10, Titovo Velenje.
STAREJŠI MOŠKI IŠČE ŽENSKO SREDNJIH LET. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »LASTEN MIREN DOM«.
COMMODORE - 64, snemam najnovejše kasetne programe po ugodni ceni. Zahtevajte brezplačen katalog. Naslov JANI PLA-ZAR, Zidanškova 1, Titovo Velenje ali po telefonu 586-186. KUPIM FIAT 750, star do 4 leta. Informacije po telefonu
854-173.
PRODAM BRUNARICO ZA KUNCE na 6 enot in Zastavo 101 za rezervne dele. Informacije po telefonu 853-708. UGODNO PRODAM HLADILNIK H-717 in zmrzovalna omaro. Boljte, Jenkova 17, Titovo Velenje.
TAKOJ ZAPOSLIM PRIDNO IN SPOSOBNO KV FRIZERSKO POMOČNICO. Po možnosti naj bo sposobna nadomeščati obrtnico v odsotnosti. Informacije »FRIZERSKI SALON VIKTORIJA«.
PRODAM NOVO SEDEŽNO GARNUTURO, ŠTEDILNIK IN PRALNI STROJ. Telefon dopoldne 857-161, popoldne
855-311.
KUPIM RABLJENO ŽAGO ZA RAZREZ HLODOVINE. Telefon 855-151 interno 220 do 14. ure.
ZARADI SELITVE UGODNO PRODAMO dobro ohranjeno kuhinjo »Brest« in regal za dnevno sobo »Tiriglav«. Telefon 854-284.
PRODAM BARIVNI TV ISKRA ekran 51. Vraibič, Prešernova 14/11
PRODAM HI-TF1 STOLP, informacije po telefonu 856-211. GARAŽO VZAMEM V NAJEM, telefon 858-446 zvečer. PREVAJAM STROKOVNE TEKSTE iz nemščine. Telefon 853-087.
KUPIM OTROŠKI ŠPORTNI ITALIJANSKI VOZIČEK. Oglasite se pri Mere, Stantetova 14, Titovo Velenje.
ZELO UGODNO PRODAM kombiniran štedilnik. Telefon 853-372, naslov je tudi v uredništvu.
V ŠENTJURJU PRI CELJU prodam starejšo enonadstropno hišo z velikim vrtom, sadovnjakom, garažo in telefonom. Možnost obrti. Ponudbe po telefonu
061-225-431.
PRODAM KOMPLET SPALNICO, dobro ohranjeno. Kličite 856-602.
DIPLOMIRANI EKONOMIST išče v Titovem Velenju podnajemniško sobo ali garsonjero in to od meseca maja dalje. Ponudbe dopoldan po telefonu
062-32-751	interna 2418 - Jože Glavač.
KENWOOD STOLP Z ZVOČNIKI 2 x 100 W (26M), slušalke, barvni TV Gorenje (6M), melotron orgle Hohner prodam. Telefon 853-006 po 18. uri. PRODAM MOŠKO OBLEKO št. 46. modre barve, enkrat nošeno za 10.000 din. Rozalija Kom-pan, Topolšica 126. UGODNO PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1976, registriran, motor potreben manjšega popravila. Informacije po telefonu 882-425 od 16. ure dalje. DOBRO OHRANJEN WARTBURG KARAVAN, registriran do marca 1987 ugodno prodam. Ogled in telefon popoldan MARIJA VIDEMŠEK Vinska gora 29, 857-085.
MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE OBVEŠČA cenjene stranke, da bo pričela prodajati 7 tednov stare piščance nesnice HISES, 2 x cepljene, krmljene s koruznim šrotom. Dobite jih po ugodni ceni 550.— din za komad. Nakup je mogoč vsak dan od sobote 15. marca 1986 dalje. Ugodna cena je časovno omejena do 23. marca. Poleg ugodne cene pripravljamo tudi presenečenje ob nakupu večje količine piščancev. Informacije po telefonu 062-873-202. Za nakup se priporoča MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE.
RENAULT 4 TLS november 1981, prodam. Informacije po telefonu 855-006 zvečer. OSEBNI AVTO 126-P PRODAM, letnik 1982, prevoženih 51.000 km. Informacije po telefonu 857-237.
PRODAM TRI PLEMENSKE TELIČKE (100 kg). Franc Jan, Škale 61, Titovo Velenje, telefon 858-225.
RENAULT -12, ZALETEN (spredaj levo) prodam komplet ali po delih. Grlica Vojko, Mozirje, Telefon 831-203.
Rdeča dvorana, DO za izvedbo prireditev, propagande in turistične dejavnosti p. o. Titovo Velenje, Šaleška c. 3, 63320 Titovo Velenje
Po sklepu ZD, s seje dne 28. 2. 1986, razpisujemo
-JAVNO LICITACIJO
za naslednje osnovno sredstvo: — osebno vozilo R 4 TL letnik 1981
Začetna cena: 250.000,—
Licitacija bo 17. 3. 1986 ob 10. uri pred Rdečo dvorano, Ogled vozila je na dan licitacije od 8. do 10. ure. Polog za licitacijo je 10 % in se plača pri blagajni DO. Prometni davek plača kupec.
Nakup vozila je po sistemu »videno — kupljeno«, kasnejših reklamacij ne upoštevamo.
Kupec lahko plača kupljeno takoj, ali najkasneje 3 dni po licitaciji.
Licitacijska komisija
DO »ERA« Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja TOZD Vino Šmartno ob Paki objavlja
naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
1.	Vodenje poslovne enote Maloprodaja Šmartno ob Paki
2.	Vzdrževanje vozil in naprav Pogoji:
Pod 1 : srednja komercialna šola (V. stopnja) in 3 leta delovnih izkušenj, poskuno delo 60 dni.
Pod 2: poklicna šola, strojne ali avtomehanične stroke (IV. stopnja), 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od dneva objave na naslov: DO »ERA« Titovo Velenje, Komisija za delovna razmerja TOZD Vino Šmartno ob Paki.
Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
Vegrad, n. sol., Titovo Velenje, Gradbeno industrijsko podjetje Titovo Velenje, Preiernova 9
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja DSSS objavljamo prosta dela in naloge
OPERATIVNO IZVAJANJE INVENTURE
(dela in naloge v službi kontrole)
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	srednješolska izobrazba tehniške ali ekonomske smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
—	2 leti delovnih izkušenj na enakih oziroma podobnih delih.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v kadrovsko službo v 8 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh, po odločitvi komisije za delovna razmerja.
Vegrad, n. sol. o. Titovo Velenje, Gradbeno industrijsko podjetje, Preiernova 9 a, Titovo Velenje
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Gradbenik Ljubno, objavljamo prosta dela in naloge
KVALIFICIRANE ALI PRIUČENE KUHARICE
Pogoj: Končana poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj na enakih delih.
Delo je za določen čas — 1 leto, obvezno poizkusno delo.
Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov GIP Vegrad, Prešernova 9 a, Titovo Velenje.
Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po objavi.
PARTIZANSKA
Ne morem iz zemlje, kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne moretfi
med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti.. .
Le sveča ljubezni visoko gori.
(Škerl)
V tem letu žalosti, od kar si za vedno odšel od nas, naš nenadomestljivi mož, oče in dedi
Anton Bačovnik
se še vedno nismo sprijaznili z neusmiljeno resnico, da se je tvoja pot končala tako kmalu. Spomini nate nam iz dneva v dan odpirajo nove rane, vsepovsod čutimo tvojo prisostnost, tvojo vedrino in voljo, ki je zapolnjevala sleherni trenutek našega življenja.
Pogrešamo te!
VSI TVOJI!
Zaprt cestni odsek
VEKOS, TOZD Komunalna oskrba obvešča uporabnike ceste, da bo v soboto, 15. marca 1986 zaradi gradbenih del zaprt odsek ceste v Pesju, od križišča s Partizansko do samopostrežne ERA. V času zapore bo dostop do trgovine možen z južne strani oziroma s ceste Janka Ulriha. Udeležence v prometu prosimo, da se ravnajo po spremenjeni prometni signalizaciji.

GOSTINSTVO PAKA,
p. o., Titovo Velenje, Rudarska 1
HOTEL PAKA - RESTAVRACIJA
Cenjene goste vabimo na
DNEVE RIBJIH JEDI
od 14. do 22. marca 1986 vsak dan od 12. ure dalje.
Lahko boste izbirali med dobrimi ribami (brancinom,
morskim listom, mormorom, zobatcem)
raki
školjkami in lignji.
Rezervacije sprejemamo po telefonu 853-351. ZA OBISK SE PRIPOROČAMOI
Obrtno združenje Titovo Velenje
Po sklepu skupščine združenja objavljamo JAVNO PRODAJO
sedanjih poslovnih prostorov v Fottovi 2 v Titovem Velenju v izmeri 56 m*.
Izklicna cena za vse prostore skupaj znaša 8,250.000,— din.
Prednost nakupa imajo OZD ali druge družbene pravne osebe.
Interesenti naj svoje pismene vloge za nakup pošljejo v 10 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Obrtno združenje Titovo Velenje, Foitova 2.
Informacije po telefonu 856-503
GLASBENA ŠOLA »FRANA KORUNA - KOŽELJSKEGA«,
Jenkova 4, 63320 Titovo Velenje
razpisuje dela in naloge
1 ČISTILKE
Pogoji:	,
končana osnovna šola, zaželjene delovni izkušnje, deljen delovni čas, tri-mesečno poizkusno delo
Prosta dela in naloge so razpisane za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu Stanovanj ni.
Rok prijave: 15 dni po objavi.
gorenje
Gorenje SOZD, o. o., Titovo Velenje
DO Gorenje Procesna oprema n. sol. o, Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja TOZD Tehnološka oprema
vabi k sodelovanju
1.	PROGRAMERJA ZA APLIKATIVNI SOFTWARE
Od kandidata pričakujemo višjo izobrazbo, smer informatika in računalništvo. Zaželjene so delovne izkušnje.
2.	ELEKTRO - PROJEKTANTA ZA PODROČJE STROJEGRADNJE
Od kandidata pričakujemo visoko ali višjo izobrazbo, zaže-Ijen je opravljen strokovni izpit.
NUDIMO
—	samostojno in kreativno delo
—	možnost strokovnega izpopolnjevanja doma in v tujini
—	stimulativni osebni dohodek
—	pomoč pri rešitvi stanovanjskega vprašanja
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenje SOZD DSSP, Sektor kadrovskih zadev. Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bomo katdidate obvestili v 45 dneh po poteku roki .-d prijavo.
856-151 856-756
inšpektor! 855-450
Halo,
KDAJ SO PREGLEDI OBVEZNI?
Plinske naprave in trošila se pregledujejo od časa do časa na zahte-
vo uporabnika, v gospodinjstvu pa najmanj enkrat v dveh letih.
VPRAŠANJE:
Sem KV delavka zaposlena pri obrtniku in osebni dohodek samo 37.000 din?
me zanima, če je lahko moj
INŠPEKCIJA DELA:
Zajamčeni osebni dohodek je od 31/12-1985 dalje 30.000 din. Zajamčen osebni dohodek pripada delavcu v primeru motenj v poslovanju obratovalnice obrtnika. To pomeni, da noben delavec, ki dela polni delovni čas in izpolnjuje svoje delovne obveznosti ne sme dobiti v zasebnem sektorju manj kot 30.300 din osebnega dohodka.
V vašem primeru, kot je razvidno iz vprašanja, pa opravljate dela in naloge, za katere se zahteva kvalifikacija-.
Za kvalificirana dela je določen najnižji osebni dohodek v višini 51.510 din, ki pripada delavcu za doseganje normalnih osnovnih rezultatov obratovalnice, za delo v polnem delovnem času (182 ur na mesec) in pri doseganju normalnega delovnega uspeha. To pomeni, da vaš osebni dohodek ne more biti 37.000 din. temveč najmanj 51.510 din.
V kolikor vam obrtnik ne bo priznal takšnega osebnega dohodka, se zglasite na inšpekcijo dela občine Velenje.
VPRAŠANJE:
Ali so obvezni pregledi plinskih inštalacij in trošil v gospodinjstvu?
POŽARNA INŠPEKCIJA:
Pregledi plinskih inštalacij in trošil v gospodinjstvu so po pravilniku o gradnji naprav za tekoči naftni plin in o skladiščenju in pretakanju tekočega naftnega plina (Uradni list SFRJ, št. 24/71 in 26/71) po točki 5., 8. in 4 (kontrola plinskega trošila) obvezni.
Kdo lahko vrši preglede?
Brezhibnost opreme za uporabo plina (instalacije, kuhalniki, grelniki, razsvetljava ipd.) preizkuša pred prvo uporabo ter od časa do časa kontrolira distributer (plinarna Celje) ali strokovna oseba, ki jo ta pooblasti.
Halo inšpektor!
V	zvezi z vprašanjem, kakšni so vzroki, da še ni zgrajen del pločnika ob cesti Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju, objavljenem v 8. številki Našega časa, smo prejeli naslednji popravek oziroma pojasnilo.
V	odgovoru cestno-prometne inšpekcije je bilo zapisano, da postopek za razlastitev nepremičnin last Jožeta Janežiča iz Šaleka 37, teče na pristojnem sodišču v Titovem Velenju. Od komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja občine Velenje pa smo prejeli popravek, da je zadeva pri Vrhovnem sodišču SRS in ne pri Temeljnem sodišču v Titovem Velenju.
Prvo državno prvenstvo za pionirke in pionirje
Rastejo novi Križaji, Petroviči.
Kazalo je, da jo bodo megla, dež in sneg zagodli nadvse zagnanim delavcem velenjskega smučarskega kluba pri organizaciji prvega državnega prvenstva za pionirje in pionirke v alpskih disciplinah. Toda, poletnost je zmagala in organizator je uspešno spravil pod streho to prireditev, na kateri je tekmovalo kar 136 mladih smučarjev iz 21 športnih društev. Prišli so iz vseh republik, razen iz Črne gore. Vse tekme so bile zelo zanimive.
Darja Ravnjak (na sliki) in Matej Košič sta bila najuspešnejša domača smučarja
najbolj razburljivo pa je bilo pionirsko tekmovanje v smuku, saj je drugi zaostal za prvim le za stotinko, tretji pa za tri. Zmagovalci so bili iz različnih društev kar po besedah Milana Zvana, vodja naših pionirskih smučarskih reprezentanc, nedvomno potrjuje, da imamo veliko mladih nadarjenih smučarjev, in da se nam za naslednike Križaja, Petroviča, Svetove in drugih ni treba bati. Presenetili so tudi mladi smučarji iz drugih republik, zlasti iz sarajevskih klubov, k čemur je gotovo veliko prispevala olimpiada.
Za gledalce je bilo seveda nadvse zanimivo tekmovanje v smuku, disciplini, ki pri nas ni tako popularna kot v drugih državah, in ki je, po besedah Milana Zvana, ne smemo zanemarjati, »saj se moramo zavedati, vseh dobrih posledic, ki jih ima smuk za drugi dve disciplini«.
Kot smo že zapisali, so člani smučarskega kluba Velenje nadvse skrbno pripravili to prvo državno prvenstvo. Seveda so jim pri tem pridno pomagali delavci RTC Golte. Ce upoštevamo, da so tako rekoč brezhibno izvedli tudi nedavno tekmovanje za evropski pokal, potem lahko verjamemo, da bomo prav kmalu na Golteh videli tudi kakšno tekmo za svetovni pokal.
Na tekmovanju — pokrovitelj je bil mozirski Elkroj — so bolj ali manj uspešno nastopili tudi domači smučarji. Objavljamo rezultate državnih prvakov oziroma prvakinj ter mladih velenjskih smučarjev.
Cicibani uspešni v Trbovljah
Rokomet
V soboto Velenje :Podravka
V soboto se bo priče) drugi del tekmovanja v 2. zvezni rokometni ligi. Igralke Velenja se bodo ob 18. uri v Rdeči dvorani pomerile z ekipo Po-
dravke. Povedati velja, da po prvem delu prvenstva niso imele pravega odmora, ker so morali pripraviti ekipo za mladinsko državno prvenstvo. Kondicijski trening so pripravili v Pu-lju, v dogovoru z drugimi slovenskimi ligaši pa so pripravili tri pripravljalne turnirje v Umagu, Velenju in Novem mestu. Dekleta so konec tedna nastopila tudi na močnem turnirju v Banja Luki, ki je bil precej močan, uvrstila pa so se na 4. mesto. Včeraj, v sredo 12. marca, pa so se v polfinalni pokalni tekmi pomerile z ekipo Iskre iz Šentjerneja. V klubu ocenjujejo, da so bile priprave uspešne, da so dekleta
dobro pripravljena in zato računajo na prvi par točk na srečanju s Podrav-ko.
Po prvem delu je ekipa Velenja na 8. mestu. Uspešnost v drugem delu bo seveda v veliki meri odvisen od truda, ki ga bodo igralke vložile v celotno tekmovanje. Razpored v pomladanskem delu je dokaj ugoden, saj so v jesenskem več gostovale. Ugodno je tudi, da z vsemi neposrednimi tekmeci v drugem delu lestvice igrajo doma. Ne glede na to bo boj za obstanek v ligi zelo težak, saj se lahko zgodi, da bodo izpadle tri ekipe, če bosta iz prve zvezne lige izpadli dve ekipi v njihovo ligo. Vseeno pa velja, da je ekipa zelo mlada in obetavna, igra s tekme v tekmo bolje in lahko od nje pričakujemo vedno boljše rezultate.
Cicibani in cicibanke smučarskega kluba Velenje so v soboto nastopili v slalomu vzhodne regije na Dobrovcu
Rokomet
Kadetinje druge v republiki
Na sklepnem delu republiškega prvenstva v rokometu za kadetinje v Šentjerneju so mlade igralke Velenja osvojile drugo mesto. Premagale so Alples s 15:13 (10:7) in Mlinotest s 24:14 (11:8), v tekmi za prvo mesto pa klonile proti Olimpiji s 13:28 (7:13). Najboljša igralka prvenstva je bila Velenjčanka Alenka Plaskan, za Velenje pa so igrale: Lakič, Topič, Pavlica, Plaskan, Zidar, Verzolak, Kralj, Časi, Camloh, Delič, Premik, Štor in Drolc.
Šoštanj v sredo
Rokometaši Šoštanja bodo prvo srečanje pomladanskega dela prvenstva odigrali v redo, 19. marca. Ob 19. uri se bodo v Rdeči dvorani v Titovem Velenju pomerili z moštvom Ferrotehne iz Izole.
nad Trbovljami in se domov vrnili z dvema zmagama in vrsto dobrih uvrstitev. Pri cicibankah je zmagala Tatjana Cevzar, Tatjana Sešel, Špela Kemperle in Tanja Budna pa so dosegle 10., 13. in 14. mesto. Kljub smoli so še boljše rezultate dosegli cicibani. Zmagal je Boštjan Anderlič, 4. je bil Uroš Prelog in 12. Grega Anderlič. Sicer je po prvem teku vodil Borut Sre-botnik, David De Costa pa se je s štartno številko 94 uvrstil na 7. mesto. Žal sta v drugi vožnji zaradi napak oba odstopila.
Rednakova šestkrat zlata
V Zrenjaninu je bilo državno prvenstvo v plavanju za pionirje do 12 let. V posamični konkurenci je blestela Renata Rednak iz Titovega Velenja, ki je osvojila kar šest naslovov državne prvakinje. Zmagala je na 200, 400 in 800 metrov kravi, na 200 metrov mešano in na 100 in 200 metrov delfin. Poleg tega je bila druga na 100 metrov kravi in tretja na 100 metrov hrbtno.
Pionirji do 14 let pa so se pomerili na državnem prvenstvu v Celju, kjer se je izkazala Katja Mijoč. Na 800 metrov kravi je bila druga, tretja pa na 200 in 400 metrov kravi.
Plavalke velenjskega plavalnega kluba nas torej iz dneva v dan raz-vesljujejo z odličnimi uvrstitvami v posamični konkurenci, ko pa bodo v klubu zagotovili še večjo množičnost, bodo tudi rezultati v ekipni konkurenci vidnejši. Velenjski plavalci lahko končno trenirajo doma, saj so v obnovljenem bazenu dvakrat na dan, potrebovali pa bodo nekoliko več sredstev, saj v tem klubu, za razliko od drugih, niti hranarine ne poznajo.
MILIČNIKI SO ZAPISALI # MILIČNIKI
CESTA NI PARKIRIŠČE!
O tem, da avtomobili, ki so pogosto parkirani na cesti Simona Blatnika v Titovem Velenju, motijo promet, smo pisali tudi že v Našem času. Prejšnji teden, natančneje 6. marca pa je tako parkiran tovorni avtomobil »povzročil« nesrečo. Voznik osebnega avtomobila CE 116 902 Ivan Lemež se je namreč zaradi poledenele ceste in slabe vidljivosti zaletel v tovorno vozilo KP 610 45, ki ga je pustil nezavarovanega na cesti voznik Bogdan Branšte-ter.
ZADEL GA JE NA PREHODU ZA PEŠCE
Na prehodu za pešce na Šaleški cesti v bližini Ljubljanske Name je 8. marca nekaj po 22. uri zaradi neprimerne hitrosti voznik osebnega avtomobila LJ 455 290 Ervin Simonič zadel pešca Džordža Mijatoviča in ga hudo telesno poškodoval.
ODKRILI NEZNANEGA PONESREČENCA
Na Postajo milice je prišla 7. marca letos Angela Kočnik in povedala, da pogreša bivšega moža Alojza Kočnika. Miličniki so ji pokazali sliko pokojnika, ki je preminil v prometni nesreči v Selah 21. februarja letos. Angela Kočnik ga je prepoznala, kasneje pa je to potrdil tudi pokojnikov brat. V prometni nesreči 21. februarja se je torej ponesrečil Alojz Kočnik, zaposlen na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu, doma s Kardeljevega trga 3 v Titovem Velenju.
ŠTEVILNI VLOMI V OSEBNE AVTOMOBILE
•V Titovem Velenju miličniki še naprej kar vsak dan zabeležijo kakšen vlom v osebni avtomobil, storilcev pa zaenkrat še niso uspeli odkriti. Takšnih vlomov je bilo tudi zadnji teden zelo veliko. 4. marca je neznanec vlo-
mil v osebni avtomobil na Tomšičevi 55 in odnesel radio kasetofon. 8. marca so vlomili v osebni avtomobil parkiran pred zasebno stanovanjsko hišo v Paki. Istega dne je neznanec ukradel smuči z avtomobila parkiranega na Cankarjevi 2 v Titovem Velenju. Smuči so vredne okoli 60 tisoč dinarjev. Prav tako 8. marca je neznanec demontiral in odnesel celotno armaturno ploščo iz osebnega avtomobila Zastava 750, parkiranega na Jurčičevi 4. 9. marca pa je neznanec vlomil v osebni avtomobil parkiran pred gostiščem Pod gozdom. Odnesel je avtomobilske rezervne dele.
KRAJE V TRGOVINAH
Kraje v trgovinah postajajo v naši občini vse bolj pogoste, občani pa največkrat kradejo obleke. Tako je prejšnji četrtek Bernarda P. v Ljubljanski Nami skušala brez, da bi poravnala račun odnesti obleko vredno 26 tisoč dinarjev. Prodajalke so ji to preprečile. Najbrž pa bi morale te nameniti zavarovanju blaga še več pozornosti.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
Miličniki so morali posredovati 4. marca letos popoldne pri družinskem prepiru v Podkraju, kjer je vinjeni Jože Z. grozil družini. Istega dne malo po 21. uri sta se s steklenicami v Kolodvorski restavraciji pretepala Todor T. in Džordže N., ki je bil tudi telesno poškodovan. Oba bosta morala k sodniku za prekrške. Miličniki so morali posredovati tudi 9. marca malo pred 23. uro. Vladimir V. je razgrajal v stanovanju Marije C. Miličniki so ga prepeljali na Postajo milice in ga pridržali do istreznitve.
POGOSTE KRAJE V GARDEROBAH REK
V zadnjem času beležijo v garderobah Rudarsko elektroenergetskega kombinata veliko kraj, vendar so delavci še vedno neprevidni. Še vedno puščajo v žepih oblačil denar in dragocene predmete. Prejšnji teden je neznanec odnesel iz garderobe enemu izmed njih 5500 dinarjev, vzel pa mu je tudi ključe osebnega avtomobila.
Pionirke — smuk: 1. Andreja Potisk (Branik),... 18. Darja Ravnjak, 22. Jerneja Kemperle, 26. Tatjana Škrubej (vse Velenje); veleslalom: 1. Maja Škerjanec (WD); slalom: 1. Jana Lupše (Branik),... 13. Darja Ravnjak, 23. Tatjana Škrubej, 33. Mateja Kac (vse Velenje); kombinacija: 1. Narcisa Šehovič (Olimpija),... 10. Darja Ravnjak (Velenje). Pionirji — smuk: 1. Branko Žagar
(Fužinar),... 29. Roman Kac, 32. Jani Živko, 33. Matjaž Simončič, 35. Matej Košič, 36. Tomo Gorišek, 39. Tomaž Medved (vsi Velenje) ; veleslalom : 1. Jernej Koblar (Jesenice),... 13. Miran Ravter, 27. Matej Košič, 37. Jani Živko, 40. Roman Kac, 54. Tomaž Medved, 55. Matjaž Simončič (vsi Velenje); slalom: 1. Blaž Breznik (SŠL),... 22. Jani Živko, 24. Matej Košič, 28. Tomo Gorišek, 32. Matjaž Simončič, 37. Roman Kac (vsi Velenje); kombinacija: 1. Vojko Lapajne (Tržič),... 10. Matej Košič, 11. Jani Živko, 13. Tomo Gorišek, 15. Matjaž Simončič, 16. Roman Kac (vsi Velenje). (VOS)
Odbojka
Zmaga moške in ženske ekipe
Tudi v 13. kolu tekmovanja v 2. slovenski odbojkarski ligi sta moška in ženska ekipa Topolšice brez težav zmagali. Fantje so gladko premagali solidno ekipo Vuzenice s 3:0. Uspešne so bile tudi domače odbojkarice, ki so prav tako s 3:0 premagale sicer borbeno tretjo ekipo Palome Branika iz Maribora. Oboji so si še bolj utrdili prvi mesti na prvenstveni razpredelnici in imajo lepe možnosti, da si s končnima zmagama zagotovijo pravico nastopanja v prvih slovenskih odbojkarskih ligah.
Pri moških so igrali : L. Globočnik, J. Globočnik, Mihalinec, Aravs, Božič, Nahtigal, M. Lihteneker, Plam-berger, J. Lihteneker in Šmon, pri dekletih pa: Mevc, N. Stevančevič,
Gorje:Ljubno 2:3
V nadaljevanju tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi so igralke Ljubnega tesno, vendar zasluženo zmagale na gostovanju v Gorjah pri Bledu. Zmagale so s 3:2 in tako ostale na 4. mestu z enakim številom točk kot drugouvrščena ekipa Partizana Vič. Prvi dve mesti sta že oddani mladi ekipi Palome Branika in Partizana Tabor. V naslednjem kolu bodo igralke Ljubnega igrale v Lučah ob Savinji, kjer sedaj igrajo, z drugo ekipo Fužinarja.
Kegljanje
Šoštanjčani jesenski prvaki
Kegljači Šoštanja so v 11. kolu tekmovanja v prvi medobčinski ligi doživeli prvi poraz. Na njihovem igrišču jih je premagala drugouvrščena ekipa celjskega Ingrada. Gostje so odlično kegljali in zasluženo zmagali z razliko 33 kegljev, rezultat pa je bil 5.175:5.208. Kljub zmagi so kegljači Ingrada vložili protest na registracijo igralcev Šoštanja Rajšterja in Sotler-ja. S tem so kegljači sklenili jesenski del prvenstva. Naslov jesenskega prvaka so osvojili Šoštanjčani, sledijo pa Ingrad, Kovinar, Šentjur itd. Spomladanski del se bo pričel že v soboto, ko bo na kegljišču v Šoštanju gostovala ekipa Papirničarja iz Radeč. Tekma se bo pričela ob 16. uri.
Kompan, M. Türk, Kavnik, D. Türk, J. Stevančevič, Klanfer, Čeh, M. Ho-jak, J. Hojak in Šmon.
Miklavžina peti
V Bolgariji je bilo pred dnevi balkansko prvenstvo v krosu. Med Jugoslovani, nastopili so brez Zdravkoviča in Rozmana, se je izkazal Velenjčan Stane Miklavžina, ki je v teku članov na 12 tisoč metrov osvojil peto mesto.
Golob soliden v Franciji
V Franciji je bila tekma za alpski pokal za mladince. Solidno 10. mesto je osvojil Golob, Mihelič je bil 22., Pušnik pà zaradi poškodbe ni nastopil. V Planici je bila na 90-metrski skakalnici tekma mlajših mladincev za pokal Cockte, kjer je bil s 13. mestom med Velenjčani še najboljši Tamše. Prav tako v Planici so se za pokal Cockte na 60-metrski skakalnici pomerili še starejši pionirji. Pogo-relčnik in Dolar sta osvojila 8. in 9. mesto. Pionirji B so za ta pokal tekmovali v Žireh. Zelo lep uspeh je dosegel z 2. mestom Rednjak, Kanduti je bil 8., med 124 skakalci pa je poleg njiju nastopilo še 13 mladih velenjskih skakalcev.
Libela:Elektra 79:100
Kadeti Elektre so se v nedeljo v prijateljskem srečanju v Celju pomerili z vrstniki domače Libele. Priložnost so dobili tudi mlajši igralci, ki so zlasti v obrambi igrali bolj napadalno, kot igralci prve peterke. V prvem polčasu sta bili ekipi dokaj enakovredni, sredi drugega polčasa pa so Šoštanjčani vodili že za 35 točk. Proti koncu so zaigrali bolj ležerno in domačini so nekoliko omilili poraz.
Igrali so: Purnat 4, Pinter 5, Oman, Mrzel 20, Gojevič 16, Vinkovič 16, Ocepek, Kadrč, Vovk 8, Brešar 27 in Bogataj.
Avto moto turing klub Velenje
Za točke svetovnega prvenstva
Člani avto moto turing kluba iz Titovega Velenja, trenutno jih je nad sto, ocenjujejo, da so uspešno opravili za lani načrtovane naloge. O tem bodo podrobno spregovorili na letni konferenci kluba, ki bo v soboto, 15. marca, ob 17. uri v prostorih gasilskega društva Šalek. Obravnavali in sprejeli bodo tudi delovni program za letos in bodo ob tem največ pozornosti namenili športnim aktivnostim, ki jih čakajo v bližnji prihodnosti. Poudariti je namreč potrebno, da čakata
člane AMTK letos dve pomembni in težki, nalogi. Prvi je rally za državno prvenstvo, druga pa organizacija dveh hitrostnih preizkušenj na rallyju Saturnus, ki se točkuje za svetovno prvenstvo. Priprave na omenjeni tekmovanji so že stekle. Po vsem, kar letos v klubu načrtujejo lahko ugotovimo, da jih čaka letos veliko več dela, kot pretekla leta. Prepričani pa smo, da bodo z bogatimi izkušnjami, prizadevnostjo in uspešnim delom doslej, zmogli tudi to.	B. M.
I
radio velenie
e s * v i c a
13. 3. 1986 naslov — izvajalec
1.	PAPA C H ICO — Toni Esposito .
2.	TOUCH BY TOUCH - Joy
3.	CAUSE YOU ARE YOUNG - C. C. Catch
4.	BOLERO - Fancy
5.	ATTENCIONE GO GO RADIO - Bernie Paul
6.	SAY YOU NEVER - Lian Ross
7.	LONELY NIGHTS - Colours
8.	CELEBRATE - Savage
9.	CHARLENE - Roxanne
10. ARABIAN NIGHT - The Parallel lines
•xg-
Moj predlog
Moj naslov