25-letnica ,,Učiteljskega društva za postojnski šol- ski okraj". (Konec.) Tovariš Horvat je nato poroča! o zgodovini učiteljskega društva za postonjski šolski okraj. Poročilo slove tako: Viribus unitis! Cesarjevo geslo. Po te-m cesarjevem geslu1 so se začeli združevati tudi njegovi zvesti podložnikr. Ko se je pomnožilo število učiteljev, so se združili tudi ti v svojih zvezaih ter deželnih in okrajnih društvih; ker so izprevideii, da! je le potonn splošne organizaciie mogoče doseči kaj uspehov. Na ta način se je porodilo tudi naše društvo in se je ustanovilo v spomin 40letnega vladanja našega presvetlega cesarja ter je naše tačasno učiteljstvo že ob rojstvu d^ruštva pokazalo svojo lojalnost napram) svojerrni vladarj-u. Tako tudi poslej, v dolgih 25 letih svojega obstanka ni nikdar zamudilo pokazati v besedah in dejanjih svojih vdanih čuvstev napram Njegovemu Veličanstvu in ottenem Njegovi prejaisni rodovini. V veselih dtieh se je radovalo naše učiteljstvo, enako tugovalo v bridkih slučajih, ko so strašni udarci usode udarjali na našega vMdarja. , Zaradi prekratkega časa1 ne navajam posameznostr, ki so itak znane skrbnemu učitelju in učiteljici, a poudarjati morara z glasnimi klicem dejstvo, dai smo ta lojalna čuvstva razširjali v šoli med našo ljubljeno šolsko mladmo, premnogo tovarišev pa tudi pri javnih maniiestacijah. PoudarjaTn to dejstvo zlasti zaradi tega, ker se nam. hoče z gotove strani in z dovolj očitnim namenom kratiti našo pošteno vdarrast do našega Najvišjega gospodarja1. Obenemi se dovoljujem izr-eči jasno' in odločno, da hočemo ostati nepremakljivi do konca dni na'šega žiivljenja, namtreč lojalni do mozga, po znanem pesnikovem izreku: »Mi pa ostan-emo, kakor smo b'li«. (Ploskanje.) Splošno sem prisiljen omeniti iz naše društvene zgodovine še eno dejstvo, namreč ločitev duhov v dvojni društvi. V zgodovini društva berem, da so se hoteli odcepiti- od nas kmalu po ustanovitvi društva naši Vipavci, toda ne zaradi tega, da ne bi se strinjali z načeli društva, rrLarveč iz edinega vzroka, ker so oti) nas preoddaljeTii in se ne morejo udeleževati naših shodov. Zato se je priredil v letu 1892 izredni občni zbor v Št. Vidu nad Vipavo, kjer se je zopet poravnala do tedaj nekoliko razrahljana edinost. Prava ločitev duhov pa — kakor trdijo »oni« — se je začela v letu 1909, ne da bi za to dalo niti društvo samo, niti predsedništvo najmatijšega povoda. Jaz sem 24 Iet član društva in — kakor me poznate, nočem se nikakor ponašati — sem tudi pobožen do skrajnosti, celo toliko, da je to nekaterim« gospodom naravnost preveč — pa izjavljam odločno ob našemi srebrnem jubileju, da se niti v društvu niti iiz društva ni> pičice pisalo ali predavalo proti naši sveti cerkvi ali duhovščini. Če je kateri< med nami, ki more kaj nasprotnega trditi, naj vstane! (Nihče!) In najbolj karakteristične so besede, ki jili je izpregovoril 1. 1900. moj' nekdanji dobri tovariš Fr. Jaklič, da srao zaradi tega liberalci, to je po njihovemi — seveda — brezverci1, ker smo kot društvo privesek liberalne stranke. In čudo! Baš 1. 1900 je ustanovil on učiteljsko društvece, ki je moral'0 uspevati celih 9 let s par člani in životariti v S. L. S. in so šele v tem letu naši sedanji »krščanski«' tovariši spoznali, da smo mi »brezverci«. Iz tegw spoznamo, da so bili oTii vsaj jako, jako omejeni ali pa ni bil to resnični vzrok za odpad. Ker pa ne smatram svojih tovarišev za toliko zaostalih, smatram1 njihov odstop za aškodovainje splošnih učiteljskih namenov, ker SO1 s tem kršili slogo; le po kateri in zaradi katere bi mogli edino imponirati tuidi1 vsem politiškim strankam, pa bi še kaj več dosegli, vsaj nekaj pošte- nejšega kaikor smo — oziroma nisnio — sedaj. V tem cziru so posebno pomembne besede nermkega pedagoga1 profesorja Peerza, ki je rekel: »Die Berufsgegnerschaft darf keine Politik und keine Grenzen kennen.« Še prej nekcč pa pravi: »Wie schade, daB dfe Lehrerschaft sefest in Berutsiragen getrennt marschiert! Bei keinem Stande findet skh nur ein Schein davcn.« — Za to bi staivil stanovskim nasprctnikom; ravno duhcvščino kot zgied! V svoje katebetsko društvo ne pustijo ncbenega u5itelja.-la.jika niti od dalfeč, čeprav imamo tudi m'i izpit za vero^nauk in sem ga n. pr. jaz pcučeval 8 let s prav dobrim uspehoTn v Orehku. Doti-čni dfckret hranim še sedaj. To sem morai povedati. Mene ste pa smatraili po večini že zdavnej za cdpadnika, ali ostal sem. trd, neizprosen, mož jeklen do našega preveselega dne, ker vem, da le značajen učilei] racre vzgajati trdne značajs, kakršnih potrebuie naš, od vseh zapuščenl, slovenski narod. (Dobro!) Edino dobroto ima Slcmškarija, in sicer to, da mora vsaka učiteljica, ki Iioče dobiti 25/t, prestopiti v njihovo družbo in se udeleževati tudi njihovih zborovanj. Pri nas pa smo tako jako tcžili vedno o nezavednih, »preštemanih« učiteliicah. Šele v najnovejši1 dobi se je to izpremenilo. Vendar pa kct najboljšo smem im:enovati vrlo tov. Bisailovo, ki je že 24 l;et članica društva. Vse druge, v prvem letu pristcpivše — imenoma: Stuchly Marija, Fodkiajšek Zofija, Flesch Pavla, Brnot JVUuija, Souvan Marija, Perušek Karolina, Moser Marija in Praprotnik Zmagosiava — sp se preselie drugam, umrle, sc omožile ali pa odpatfle. Od učite!jev-članov te leta 1888 živij'o še v našem glavarstvu i>n so še člaui drušiva tov.: Česni'k Dragotin (ki pa je vmes odšel in se vrnil na Gorenjsko), Rudolf Janko,. Ska:la Anton st., Zaman Fran, Mežan Miha. Punčah Fran, Kambič Ivaa — Zarnik MaTtin in Kalan Milia sta ostala v pokoju v okraju. — Drugod službujejo: častni član Dimnik Jakob, Hiti Matijia, Trošt Ivo, Josin Teodor (meščanski učitel.i na Dunaju). — Druigod so vpokoieni: Jeienc Štipko, Lah Andrej. Bozja Josip in Tomšič Stefan. — Drugačen posel ima Josiu Kostanjevec. — Odpadla sta: v, našem okraju Šuiigoj Ivan in' Levstik Anton, po domače Lovvenstuck na ljubljanskem polju, ki — Levstik namreč — ne ve, kaj je značaj. Posnel sem po »U. T.« Prva pravila je potrdMa vlada z odlokom dne 25. maja 1888. št. 5334; podpisan Schemerl, sedaj v Salcburgu kot deželni predsednik. Ustanovni občni zbor je bil 4. aprila 1888 v Št. Petru. Tajnik je bil tcdaj tov. Jakob Dimnrk. Soglasno se ie sklcnilo, da pristopi društvo k takrat ustanc vljeni »Zvezi slov. učit. društev.« — Prvi redni občni zbor pa je bil 4. julija 1888. leta v Senožečah. Prvi odbor. ki se }e volil v Senpžečah, je bil: Martin Zarnik predsedni-k; Štipko Jelenc, nodpredsednik; Josip Kostanjevec, tajnik; Jakob Dh-rinik, blagakiik; Pavel Kavčič, namestnifc tajnika: Filip Kette, pevovcdia; Dra^ gotin Česnik, namestnik. Članov je bi!o 48, poznejša leta vedno manj. Znamenito je to, da sta bMa ves čas cbslanka samo dva^predsedniika, to sta tov. M. Zarnik in D. Česni'k, ki je bil izvcljen ietai 1903, katero leto sem prevzel tud-i jaz tajništivo ter obhajava letos tako lOletnico svojih mandatov. Pred menoj so bili tajniki: Josip Verbič, sedaj prcifesor v Ljubljani, potem Dav. Judnič, ki se ie sam odpovedal leta 1898., za nijim tovarlB Fran Zaman1 do leta 1901; na to 2 leti Fettih-Frankheim, ki je cd'stopil zaradi- preselitve v Mokronog. — Blagajnik je bi! za častnirru članom Dimnikom1 pisatelj Ivo Trošt več kot 9 let in za njim1 do damašnjega1 dne naš tovariš Anton Ska;la st. — Pa tudi v odboru smo imeli1 eno kapaciteto, n. pr. Karel Javoršek z 2 izpitoma za meščanske šole, sedaj' učitelj na trgovski šoli. Prva učiteliica je prišla v odbor M?jrica Dovganova leta 1904. Častne člane smo si izbrali po vrsti: t Jostpa Gorjupa, viteza pl. Slavinskega v Reki, mecena slovenskega šolstva; Ijvibljanskega nadučitelja in mestnega svetnika Jakoba Dimnika in našega prveg pred&ednika Martina Zarnika, ki ga je odlikovali cesar 1. 1898, s srebrnim križcem s krono. Odlikovan je bil tudi naš ljubljeni g. nadzornik z zlatim križcem 1. 1898. Leta 1908. je bil enako odlikovan tov. Anton Skala. KakO' smo pa vršili svoje dolžnosti? Oglejmo si po vrsti, kateri namen ima društvo in kako ga je izvrševalo1: I. a) Vzajemno, vsestransko, pedago1ško in didaktično izobraževanje učiteljev in učiteljic v korist Ijudske šole in vzgoji raladine. To se je vršilo po raznih zborovanjih, prcdava^njih in hospitacijah. Kateri Kmed koiegov je k ternu največ pripomogel, bo razvidno, če jih po vrsti navedem: Prvi je predaval Miha Mežan, tedaj učitelj v Slapem, o krneti'jstvu. O tej temi je imel še eno predavanje pozneje sedaj vpokojeni tovariš Miha Kalan in po dva učna načrta za kmetijske nadal^evalne tečaje sta sestavila tovariša A. Skala in J. Graa. — Leta 1903. sem imel jaz javni nastop iz reailij z učenci' v Orehku. Leta 1894: Dav. Judnič je poročal o Lavtarjevi računski ffivtodi in Ivo Trost o enoTazrednrcah. — Prosilo se je že tedaj, da se odpravi iz Punavljalne šole telovadba, petje in risanje, kar se je pa zgodilo' šele 10 let pozneje. — L. 1895: »Uporaba zeml<jevida za Postor.jski okraj« — poročal R. Horval. — »O iormalnih stopnjah« — K. Javch.^tk. — »Pisanje in risanje« — Drag. Česnik in o prenaredtoi pravi'L — Zato sriio prvič zborovali v Postojni v šolskem letu, iiarr.esto kakor prej v počitnicah. Po ncvih praviiih je občni zbor skiepčen pri vsak^m števiki navzočih članov (prej /13)- "J risanju po naravi« — predavai Hcrvft v St. Petru pri občnem. zboru 1905. — Fr. Mercina istotam: »Učiteljevo delovanje na narodno - gospodarskem polju.« PoT-očal izborno. 13. VII. se je uštanovila podružnica v Vipavi zaradi nuvih pravil. Imela je po 3 šolah troje hospitacij. Toda podružnice ni odobrila deželna vlada in zato je zopet prenehala. (Vzrok: ker ni predlcžila svojili posebnih pravil.) Delegati Cesnik D., Skala A. in Rudolf J. so opravičiii svoj štraik na IV. deželni učit. konferenci 1905. kar je učiteljstvo s ploskanjem odobrilo. 1906: »Slikanje v Ijudski šoli'« — A. Stritar. Prof. Suher iz Ljubljane je kazal na pocilagi slik in risb ljubljanskih šol, kako naj se to vrši. »Nerazdeljen in razdeljen pouk na liudskih šolah, porcčal Horvat. Priporočal za na kmetih zadnje. Večina vendar kontra, češ, da je zadeva še prenralo zrela. Na predlog 1. 1906. se je izrekla zahvala Ganglu za izborno urejevanje »U. T.« 1907: »Pouk v oddei>kih« ¦— poročal Horvat. _Učit. tiskarni sta se poslaia d'va deleža. Čianov je bilo 57. 1908: Občni zbor na Razdrtem. Poročal D. Česnik o 601etnem jubileju vladarjevem. Slavnostni koncert v Postojnt -7. junija 1908. Pri koncertu je soidelovala dr. Lampeta sestra, vrla učiteljica Pavla. Predsedništvo je izročila vdanostno izjavo Nj. Veiiča,nstvu po okr. glav. — »O otruškem de!u« •— porocal Horvat. »O šolskih zamiudah« — A. Skala. Naše društvo in njega 201etnico jc omenjal poročevalec A. Skala pri ci:r. učit. konierenci. To leto nal]več članov: 71. Koncert je dal 200 K d-obička za Uči:~'': konvikt. 1909 se je začelo prispevati za »Obrambni kamen« diružbi C. M. in itdanes že plačan. Članov 67. — Izrckla se je vdanost in spoštovanje nadzorniku. 1910: Kazdrto. Poročal profesor Frarrke rz Ljutdjane »O varstvu hrstoričnih umetniških in prirodnih spotnenikov«. 1911: Zopet na Razdrtem: 3 referati (višek). 1. »Kako ravnati z nagluhimi in kako odpravljati izgovorne napake«. (Pojasnjeval z živirti' zgledoTn — dečkom., ki ga je pripeljal s seboj iz gluhonemnice vcdja Grm.) 2. »Skioptikon« — ravnate'lj B.rinar. 3. »Kako d'eluj moiderna šola za telesni razvoj mSadfce« — Zaletel. Njegove nasvete. zlasti ,glede terminologije je a Simine odklonil deželni šcteki svet. Članov 58. 1912. Občni zbor v Postojni. Unrrl častni1 olati vitez Gorjup. Častrii član Jakob Dimnik je obhajal srebrno 'poroko. Zaklicalo se nvu je krepko: »Živela oba do zlate!« »Alkohol in mladina« — poročevalec Horvat. Izvolitev odbora za nabiranje za častni dar ob 60 letnici nadzornikovi. b) Potezanje za blaginjo učiteljev in Prvi reierat (ozircima prošnjo) za izboljšanje gmotnega položaja učiteijev je imel v društvw član Štefan Primožič. To je bilo 1. 1896. — 2. VIH. 1897 je prosilo društvo dež. š. svet po Štefanu Primiožiču za ureditev šol, pouka prostih dni, a deželni šolski svet je odklonil. 16. V. 1899. poslal odbor prošnjo na dežeini odbor za zvišanje petletnic. - 1900: Prošnja za javno kvalifikacijo in odibitek J/2% doneska za okr. učiteljsko knjižnico. Posledtrje je bilo uslišano. 13. VI. 1907. izredni oboni zbor na Razdrtem; zaradi povišanja plač in sicer zato, ser so> se zvišate plače že doslej bolje plačanim duhoivnikom in uradnikoni!. Da bi; država prispevala 50% k učiteljskim plačam; se je izvolil zastopnik za vseavstrrjski sho'd na Dunaju in je biia sprejieta resckcija, da se paragraf 55, drž. šol. zakona izpremeni tako, da morajo učitel.ji prejemati iste dohodke, kot uradniki štirih najnižjih razrcdov. Banka »Slavija« ie plačala »2avezi« 4083 K 34 v, t. j. dogovorjeni odstotek od zavarovancev1 - učiteljev. ki so zavarcvani pri »Slavi'ji«. Leta 1909. je občni zbor sklenil prošnjo na državni zfcor za 50% prispevek k učiteljskim1 plačami V zadnjem triletju Je podrla vse naše upe deioma okupacija Bosne deloma Balkanska vojna. Tožna nam miajka! —: Človek - učiteli micira imeti v resnfci jekleno srce, da1 ne cbupa zaradi groznih razmer, v katerih živi zdaj in bije strašen boj za svoj in dragih svojcev obstoij. Društvo pa je tudi> v temi oiziru1 izpolnilo tudi to. svojo nalogo1 v polni meri. c) Vaje in produkcije v petju in godbi: Naše društvo je prirediio dvoje koncertov. 1. Veselica v korist društva dne 23. maja 1889. s tem-le vzporedom: a) »Ustaj rode« — Eisenhut. b) Prešernova oporoka« — deklamacija. c) Fr. S. Vilhar: »Mornar« — D. C&snik, s-premljal H. Perne. č) A. Nedved: »Mcja rožica« — Čveterospev z bariton - soio. Peli Punčuh Leopold, Verbič Fran,, Česnik i!n Perne. d) »Štempihar mlajši« — Gluuna s petjem v enem d'ejanju'. e) Loterija. f) Ples. Poročevalec pravi. d'a se je izvršila prva veselica povoljno, dasr ni donesla mmogo čistega dohodka!. 2. Koncert v proslavo 601etnice ces. viad. dne 17. junija 1908 — kakor že omenjeno. Sploh je pa petje in glasba v postonjskem salonskerri' orkestru vedino gojila večina učiteljev. č. Razširjanje sadjarstva: Kakor sem že oimenil, sta predavala dva tovariša o kmetijstviu in sadjarstvu ter o učnem nacrtui. Poudarjiam pa še, da je uprav nred našimi kolegi prav dosti dobrih sadijarjev. ki oipravljajo vzorno svoje šolske vrtove, le žal, da SO' ti zvečine mnogo premajhni. d. Nagrobni spomeniki: PostaviH smo nagrobne spomenike sledečirri' to'va'r.iš;err_l: 1. Filipu Ketteju v Košani 1. 1891. — 2. R. Dolencu na Planini 1. 1894. — 3. Ivanu Raktelju v Št. Vidu 1. 1899. — 4. Franu Grosu v Sv Ivanu pri Matenji vasi 4. ma-ja 1905. — 5. LjuJddevitu Kranjcu v Lilubljani li. 1908 in prispevek 30 K za nagrofcnik v Mokronogu umTlemu Fettich-Frankheimu. — 6. Antonu Bezgu na Gočah 6. m,aja 1906. — 7. Naioraviti ima pa društvo še 2 -nagTcbna spomenrka in sicer nesrečnemu V. Brusu in roladi. članici Franici Grumovi. Blag bodi spomin vsem, ki so šli pred nami na> pot v večncist. i?otovo se jvm godi bolje kot nam1 značajnim; in postenint učiteliem1 in učiteljrcam: Ne plaši nas vse preganjanie in vsakršno mučeništvo; liudo je siter učiteljevanje že samo na sebi, ai najhujše je, ker ne najdemo za svoje pošteno, neumorno hi dobro delo poštenih src. (Res je!) Bore rrialo* iih je m'ed' moškimi kremenjaki - pošteniakj. kionilO' svoio glavo, tem več šibskih žensk. Tcda naj nas to nikakor ne straši, saj imair.ioi med sabo dovoli pravih ženskih jiMiakinj1, ki jih naj Bog ooživi vn ohrani! Naprei — junaki — mučeniki! (Dolgotrajno ploskanje!) Zaključek. Predsednik: Preden zaključujem današnie zboroivanje. Vas vse skupaj zahvaijujem1 za udelCžbo in po^zornost. posebno pa zahvalim na'šega častnega člana tov. Jakoba Dinrnika, da nas fe počastil in prišel med' nas iz dailnje Ljubljane. Za!hvalim g. Josipa Lavrenčiča. žiupana mesta Postojne, ki nam je s svajim lepim govorom dokazal, da se živo zanima za težnje učiteljstva in za razvoj šolstva. Zahvalim g. Frana Arka, predsednika krajnega šolskega sveta, da nas je obiskal in dal na razpolago1 tako okusno oikrašentj šolsko sobo, in vobče: Hvala vsem. ki so na katerikoli način pripcmogli, da se jt današnji dan mogel proslaviti tako do~ stojno. Zastave, kj smo šli za njo in ponosno 25 let, ne bomo onečaščaH tudi vbodoče. Ne maramo postati privesek kake stran- ke ali kakega1 stanu, nego hočemo ostati neodvysni v svojem1 društvu1, neodvisni člani, vneti za napredek šolstva in učiteljstva; zvesti, poižrtvovalni sinovi in hčerb svojega naroda. V ognju se čisti zlato, v viharjih značaji. Dokler bode vzgajalo slovensko lmadino značaijno. zavedn^ učiteljstj/o, dotlej je upatr, da se naš narcd ne pogufci. Zaključujera današnje slavr.ostno zborovanje z iskreno željo, d'a dočaka krepko in čvrsto svojo' SOietnico v ugodnejši'h razmerah. (Ploskanje.)