naj T*1 ■'•8 1 Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje •Tednik. Izhafa pod tem »kraJSs--.im imenom od 24 nov 1BB1 da-mp na predlog Občinskih odborov -5ZDL Ptuj in Ormož - Izdaja 'avod »Tednik«. Ptuj — Odeovor-ni urednik: Anton Bsuman — Uredništvo tn uprava Ptuj Lackova 8 — Tel 15fi — gt tek računa: NB Ptui 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo 1000. za Inozemstvo 2000 dls Št. 13 PTUJ, dne 3. aprila 1964 Letnik XVII. Občinski družbeni plan za 1964 potrjen Nova npravna zgradba na rr» dblSSn farme bekonov na Tumiiižn V torek, 31. marca 1964, sta opravila občinski zbor in zbor delovnih skupnosti Občinske skupščine Ptuj važno delo s tem, da sta potrdila zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ptuj za leto 1963 iz rezervnega sklada ter o izvršitvi finančnega načrta skupnih sredstev uprave občinske skupščine za 1963. leto. Med ostalimi najvažnejšimi točkami dnevnega reda te seje je bila potrditev družbenega plana občine Ptuj in proračuna občine Ptuj za 1964. leto. V ostalem pa je bil potrjen odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz posebnega dohodka, odlok o ukinitvi družbenega investicijskega sklada občine Ptuj in o nadaljnji usmeritvi družbenih investicijskih sredstev, sklepi o zadolžitvi občine in o prevzemu poroštev, o prometu z zemljišči DP, o ukinitvi medobčinskega gozdnega sklada Maribor, o potrditvi pripojitve gostišča »Beli križ« k »Letovišču grad Bori«. Končno je bila na dnevnem redu še ustanovitev komisije za pregled davčnega zaključnega računa in imenovanje članov te komisije, dalje ustanovitev komisije in imenovanje članov komisije za uslužbenske zadeve, imenovanje predstavnika občinske skupščine v svet obratne ambulante tovarne avtoopreme Ptuj, o imenovanju upravnika Zdravstvene postaje Majšperk, o imenovanju namestnika direktorja KZ Haloze ter predlogi in vprašanja odbornikov. Predlagani dnevni red je bil v celoti sprejet in brez dopolnitev. Zanimiva poglavja in dokumentacija Odborniki so dobili predčasno obširen informativni material v zvezi z zaključnim računom za leto 1963 ter z družbenim planom in občinskim proračunom za 1964. leto, z, raznimi odloki in sklepi ter ostalim. Za študij so imeli-odborniki na razpolago nad 160 strani tekstovnega in tabelarnega materiala, ki je vsem odbornikom, poslancem in gospodarskim organizacijam celoletna orientacija za delo v 1964. letu. Značilno je tolmačenje družbenega plana občine Ptuj za leto 1964. Poudarek je v osnovnih smernicah in nalogah razvoja, da bosta kmetijstvo in industrija šp nadalje vodilni gospodarski panogi in se bosta samostojno razvijali ter se bodo morale ostale. panoge prilagajati specifičnostim nadaljnjega razvoja kmetijstva in industrije. Tak razvoj bo zagotovljen le ob razvoju družbenih odnosov in krepitvi vloge samoupravljanja, ob višji produktivnosti dela, ob razvoju proizvodnje in potrošnje ter večjih rednih osebnih dohodkov, ob povečanih in novih družbenih nalogah v zvezi z investicijsko politiko, ob čvrstih programih proizvodnje in razvoja gospodarskih organov, zlasti pa tudi ob razvoju šolstva, prosvete, zdravstva, socialnega varstva, kulture in telesne kulture v korak z gospodarstvom, če ga že ne morejo prehitevati. Vse prednje bo mogoče doseči le ob doslednosti, ki jo zahteva izvajanje družbenega plana. Na sejo so prišli pripravljeni Takoj v začetku razprave o družbenem planu in proračunu ptujske občine se je videlo, da je^ nekaj odbornikov dobro proučilo poglavja družbenega plana (29 poglavij na 85 straneh), še bolj pa dokumentacijo k družbenemu planu občine Ptuj za 1964. leto. V diskusiji so se oglašali odborniki kmetijci, iz industrije, šolstva, prosvete, zdravstva itd. Družbeni plan občine Ptuj je postavljen na skrajne dosegljive meje, ki jih lahko dosežejo le občani, če upoštevajo vse dosedanje uspehe, dognanja, izkušnje in vse tiste želje in možnosti skupnosti, ki jih je mogoče doseči le ob dobrem gospodarjenju. Od milijonov do milijard Precej odbornikov se je že kar ustavilo pri 1.,tabeli dokumentacije. Iz nje je razvidno, da se vzpenja v gospodarskem diagramu ptujske občine krivulja družbenega proizvoda in narodnega dohodka od 1962. leta sem, začenši pri 15,705 milijonih, vsako leto za 1.736 do 2.607 milijonov ali v 2 letih za 4.343 milijonov in da bomo letos dosegli (pri stalnih cenah 1963) vsaj 20.048 milijonov družbenega proizvoda. Krivulja narodnega dohodka se vzpenja iz leita v leto za 1.514 do 1.971 milijonov od 14.414 milijonov iz 1962. leta k letošnjim 18.077 milijonom. Števiilo prebivalstva se povečuje itz leta od 64.219 ljudi iz 1962. leta le za 300 prebivalcev, tako da bomo lahko računali letos s 64820 prebivalci. Na vsakega prebivalca bo mogoče letos obračunati za 38.915 večji družbeni proizvod (309.282) kot lani (270.367) ali za 64.731 večji kot 1962. leta (244.551). Za planirani narodni dohodek na 1 prebivalca v občini v^ letošnjem letu (278.880) je več odbornikov z lahkoto ugotovilo, da se njegova krivulja na diagramu prepočasi vzpenja, saj je začenši z 1962. letom (224.450) do letos kljub povečanju (278.880) ob dvoletni razliki (54.430) praktično le za 31.976 višji od lanskega. Nasprotno pa je iz iste dokumentacije razvidno, da daleč zaostaja narodni dohodek 1 prebivalca v ptujski občini (278.880) za narodnim dohodkom na 1 prebivalca v SRS (437.500) in sicer ob letošnji razliki za celih 158.620 din. ob lanski pa za 145.750 din razlike. Potrebna sprememba dohodka v korist občine Glede na vse to so si odborniki temeljito ogledali tudi dokumentacijo (tab. 11) o razdelitvi narodnega dohodka na ko-ristnike. Ni čudno, če so potem v diskusiji pozvali vse navzoče poslance, ki bi naj v skupščini predočili, da .za 1964. leto določena razdelitev narodnega dohodka za ptujsko občino kot klajsificirano srednjer««-vito občino ni v skladu s potrebami in nalogami te občine, da jo spravlja v težaven položaj in da bi se morala delitev narodnega dohodka čimprej spremeniti v korist občine. Ta dokumentacija prikazu- je, da s® za občino določeni dohodki v višini 1.148,669.000 din od skupnih dohodkov 15.041,701.000 din prenizki in da so v primerjavi z lanskim letom po indeksu le za 1,3 višji, medtem ko so dohodki republike višji za 34,2, okraja za 27, gospodarskih organizacij za 24,4, zveze za 20 in ostali dohodki za 14,5 višji kot lansko leto. Nad 5 milijard za investicije Iz dokumentacije (tab. 15) dalje izhaja, da bo imeia ptujska občina v 1964. letu 4.562,200.000 din za gospod, in 1.176,660.000 din za negospodarske investicije, skupno torej 5.738,860.000 din investicij v osnovna sredstva po raznih panogah. Največ bo gospodarskih investicij za kmetijstvo (3.311,800.000), za industrijo (709,700.000 din), za promet (289,700.000 din), za obrt (123,000.000 din), za trgovino (63.000.000) in gost. (35,000.000 din); negospodarskih pa bo največ za stanovanjsko izgradnjo (560,760.000), potem za šolstvo in kulturo (339.000.000), za zdravstvo in socialno zaščito (125,000.000), za komunalo (121.900.000) in za ostalo (30,000.000 din). Po navedeni dokumentaciji sta tudi razvidni formiranje in potrošnja sredstev družbenega investicijskega sklada, sklada skupnih rezerv, sklada za ose menjevanje živine, sklada za gozdarstvo, sklada za ceste, stanovanjskega sklada, komunalnega sklada, sklada za šolstvo, (Nadaljevanje na 2 strani Manever združene reak cije in desnice Odpor u Braziliji Statuti delovnih organizacij pred občinsko skupščino STATUTI DELOVNIH ORGANIZACIJ VSEBUJEJO ELEMENTE VELIKEGA NAPREDKA. OBRAVNAVA STATUTA OKRAJA MARIBOR. PRED 9. APRILOM SPREJETI VSI STATUTI DELOVNIH ORGANIZACIJ. PREVELIKI IZDATKI ZA POTREBE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA V ponedeljek, 30. marca t. L, sta v dvorani družbene prehrane v Ormožu zasedala oba zbora Občinske skupščine Ormož. Ob tej priložnosti sta skupno obravnavala statute delovnih organizacij s področja gospodarstva, o predlogu statuta okraja Maribor in sprejela odlok o zaključnem računu proračuna občine Ormož za leto 1963. O pomanjkljivosti statutov delovnih organizacij je na seji poročal predsednik občinske/komisije za izdelavo statutov gospodarskih organizacij Drago Zabavnik. V ustavi je določeno, da morajo sprejeti delovne organizacije svoje statute do 9. aprila letošnjega leta. To določilo vsekakor ni formalnost, pač pa izhaja iz nujne potrebe, da se samoupravni akti delovnih organizacij uskladijo z ustavo. Zato gre predvsem za vsebinsko in Povečanje članstva SZDL V sredo, 25. marca, dopoldne je Občinski odbor SZDL občine Ormož sklical sestanek s predsedniki in tajniki krajevnih organizacij SZDL. Ob tej priložnosti so analizirali članstvo SZDL v občini, govorili o načinu pridobivanja novih članov in pregledali priprave na zbore volileev. Poročilo predsednika kadrovske komisije pri Občinskem odboru SZDL je na sestanku pred-očilo predvsem problem, da je v občini še vedno prenizko število članov SZDL. Številka je za 2.5 odst. pod okrajnim povprečjem. Lansko leto je poraslo število članstva le za dve dese-tinki odstotka. To kaže,. da so v občini premalo storili, da bi razširili vrste SZDL. Procentualno je najmanj članov SZDL v Lo-perščicah, kjer je od 764 volilnih upravičencev samo 264 članov, nato v Savciih — od 875 dvesto, in na Ranču od 233 volilnih upravičencev samo 91 članov SZDL. Po načrtu kadrovske komisije pri občinskem odboru SZDL bi naj na območju občine zvišali število članstva na povprečje 70 odst. To ni lahka naloga, saj bo zahtevala temeljito delo z ljudmi. Najverjetneje nečlani še niso dovolj seznanjeni z družbeno vlogo SZDL, s širokimi pravicami in dolžnostmi, ki jih s kakovostno spremembo statutov, ki so nastale v zadnjem času v gospodarstvu. Gre zato, da postavimo človeka na prvo mesto dogajanja v delovni organizaciji, kot ga postavlja naša ustava. Proizvodnja in naš družbeni razvoj sta v zadnjem času dosegla takšno razvojno stopnjo, da so pravila in drugi samoupravni akti v delovnih organizacijah postali prava ovira za nadaljnji napredek. Tako pomanjkljivi in preživeli predpisi so narekovali reševanje nekaterih gospodarskih vprašanj po delovnih organizacijah po lastni presoji zaposlenih. Z ustavo dobivajo statuti delovnih organizacij bistveno drugačno vlogo kot so jih imela dosedanja pravila podjetja. Avtoriteta in pooblastila statutov temeljijo na ustavi. V okviru delovne organizacije je statut enakopraven z ustavo in bo v primeru spora o njih ustavnosti odločalo ustavno sodišče. Kakor ustava, tako imajo tudi statuti delovnih organizacij še posebno poslanstvo, ki težijo k odmiranju države. Proces odmiranja pa bo toliko hitrejši, kolikor bolj demokratični bodo statuti. Akcija za izdelavo statutov v delovnih organizacijah je tekla celo lansko leto, do dokončne potrditve statuta na najvišjih organih upravljanja v delovnih organizacijah. Izvoljene so bile komisije, ki so pripravile teze statuta, upravni odbori so nato izdelali predlog statuta, ga dali v javno obravnavo in v sprejem zborom delovnih kolektivov in končno pre.d dokončnim sprejetjem statuta so ga predložili v vpogled in v oceno občinski skupščini. Gospodarske organizacije so se pri izdelavi statutov srečevale z zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih strokovnih kadrov. Težave so nastopale zato, ker so bile med letom menjana stališča o posameznih vprašanjih, ki jih je bilo treba v statutu obravnavati. Občinska skupščina je imenovala komisijo za izdelavo statutov gospodarskih organizacij z nalogo, da pomaga gospodarskim organizacijam, posebno pri usklajevanju statuta z zakonitimi določili. Vse gospodarske organizacije razen Gostilne pri kolodvoru so pravočasno predložile svoje statute v vpogled in v oceno občinski skupščini. Komisija je v podrobnosti pregledala vse statute in v njih ugotovila nekatere nepravilnosti. Predloženi statuti so bili pomanjkljivi predvsem zaradi neskladnosti z zakonitimi predpisi, niso bili precizno opredeljevali pravic in dolžnosti med posameznimi organi upravljanja ter so bili preobširni. Skoraj vsi so imeli preveč splošnih deklarativnih tekstov in so bili zaradi tega preobširni. Nekateri statuti delovnih organizacij niso upo števali obstoječih razmer v gospodarski organizaciji, drugi pa so bili preveč perspektivni. Večji del statutov ni predvidel potrebe po rotaciji vodilnih delavcev, čeprav to zahteva za direktorja sama ustava, za ostale vodilne uslužbence in delavce pa so se dogovorili na sestanku. Te obveznosti namreč ne kaže podcenjevati, saj je ena izmed bistvenih značilnosti, ki jo morajo vsebovati statuti. Prav tako je z javnostjo pri poslovanju, ki v mnogih statutih ni bila dovolj poudarjena. Poseben problem so statuti manjših gospodarskih organizacij, v katerem je ves kolektiv organ upravljanja. Zakonodaja pa ni precizirala odnosov v tem primeru. Kaj pa bo na tem področju prinesel novi zakon, ni znano Problem nastaja zaradi razmejit- (Nadaijevanje na i «»«. mnogimi težavami, ki so izvirali ■ (Nadaljevanje na 2. stran, Državni prevraiti, oblast »zmagovite vojaške zveze« ali junte, kot temu pravijo domačini, in podobno nas v Latinski Ameriki ne presenečajo, saj so tako-rekoč na dnevnem redu. Toda če gre za notranja trenja in celo upor proti zakoniti vladi, kot se to te dni dogaja v Braziliji, največji latinskoameriški državi, se ta odnos malce spremeni. Posebno v primeru, če tak korak desne reakcije v nekem smislu kritizirajo celo v Washingtonu. Predsednik Brazilije Goulart, sicer prvak delavske stranke, je v želji, da bi lahko uresničil svoj program reform, postavil na noge »ljudsko fronto«, ki jo sestavljajo levo usmerjene stranke in gibanja. Razmere v brazilski skupščini so namreč takšne, da mu onemogočajo, da bi spravil skozi odbore in pozneje skozi skupščino kot celoto zakone, ki bi vsaj v majhnem spremenili težak položaj v deželi. Le zmaga združene levice bi omogočila, da bi dobil primerno večino in s tem tudi podporo za svoj program. Ce si Goulartov program pogledamo od bliže, lahko ugotovimo, da ne gre za kdo ve kakšen »komunističen skok«, kot to trdi brazilska desnica — finančniki, fevdalci in tuji kapitalisti. Goulart terja samo osnovno agrarno reformo, omejevanje samovolje tujega kapitala, omejevanje profitov tujih družb, podržavljen je zasebnih rafinerij, monopol nad nafto in razlastitev neobdelanih površin ob progah, cestah in rekah. Zahteva tudi reforme ustave, ker je ta prikrojena željam in hotenjem desnice. Položaj v Braziliji je težak. Denar izgublja vrednost, cene rastejo, državni dolgovi so iz leta v leto večji, brezposelnost je izredno velika. Zanimivo je, da je celo predsednik Kennedy v svojem programu »Zveze za na-predek« v bistvu odobraval nekaj teh točk, posebno agrarno reformo, toda brazilska desnica je celo ta priporočila zavrnila. Za večino ukrepov, ki prizadenejo ne le domačo buržoazijo, fevdalce in finančnike, temveč tudi tuji kapital, pa .desnica trdi, da so delo »komunistične zarote«, ki da jo skuša spraviti Goulart skozi zadnja vrata tudi v Brazilijo... Pri tem opozarjajo tudi na Goulartovo zahtevo, naj bi spet dovolili KP Brazilije normalno delovanje. Upor mornarjev, ki sploh ni bil naperjen proti predsedniku republike, je desnica te dni izkoristila za povod za napad na vlado, zadevo okrog KP Brazilije pa je postavila v ospredje, da bi tako pridobila javnost, ki je že vsa povojna leta pod stalnim proti komunističnim propagandnim pritiskom v okviru znane gonje ZDA. Položaj v deželi je nejasen. Kaže, da so se Goulartu uprle celo nekatere enote, ki so mu bile prve dni zveste. Desnica lahko vali krivdo za težak gospodarski položaj na predsednika, čeprav je jasno, da je zanj predvsem sama odgovorna. Krčevito se brani vsakršnih reform, ki bi spodbudile gospodarstvo, predvsem proizvodnost dela. Mnoge zadolžitve v tujini pa so imele namen, postaviti na lastne noge brazilsko industrijo, ker je dežela bila še do pred kratkim prisiljena uvažati industrijske izdelke iz ZDA ... NAŠ KOMENTAR Polotok Aljasko na skrajnem ameriškem severu je v petek močno prizadejal potres, ki je terjal 73 smrtnih žrtev in več kot 500 milijonov dolarjev škode. Ameriška vlada je potresno območje razglasila za »območje nacionalne katastrofe«. Prav tako potresne vesti, četudi v drugi obliki, prihajajo iz Brazilije, kjer se je desnica uprla vladi predsednika Goularta, ga zrušila in izvolila njegovega naslednika. Medtem ko na Cipru doživljamo še vedno manjše praske, četudi so prišle semkaj že enote Združenih narodov, je na otok že odpotoval posrednik glavnega tajnika U Tan-ta, finski diplomat Tuomioja, ki je po lastnih izjavah glede svoje naloge optimist. • VZTRAJNOST FA TAKA V mislih imamo najnovejši kitajski napad na Sovjetsko zvezo, ki sta ga objavila časnika »Žen Min 2i Bao« in »Hung Ci«. Gre za osmi dolg odgovor na odprto pismo Centralnega komiteja KP Sovjetske zveze in se po svojem bistvu ne loči od svojih »prodnikov«. In vendar bi omenili samo spremembo taktike, ki je vse bolj očitna. Napade na sovjetsko partijo sedaj povezujejo osebno s Hruščovom. Kaže, kakor da žele od poprej »načelne« razprave preiti na bolj »osebni« obračun. Dogodki zadnjih tednov kažejo, da se v Pekingu »spomnijo« vedno takrat, kadar gre za kakšno večjo sovjetsko manifestacijo. Te dni se mudi premier Hruščov na Madžarskem na čelu posebne vladno-partijske delegacije. Jasno je, da se bo v razgovoru z vodilnimi madžarskimi predstavniki menil tudi o stanju spora ZSSR — Kitajska. Kitajski govorniki niso »pozabili« napasti tudi SZ in »re-vizionizem« na sindikalnem zborovanju v Sofiji, na sestanku sveta za azijsko afriško solidarnost itd. V Moskvi pravijo, da so postali v Pekingu živčni, ker njihova propaganda nima takega uspeha, kakršnega bi si žeieli. • ŽENEVSKA KONFERENCA' Na konferenci OZN za trg. in razvoj, ki je pričela z delom prejšnji ponedeljek, so prišle do izraza različne težnje. Dežele v razvoju odločno zahtevajo, da je treba temeljito preosnovati dosedanjo mednarodno trgovinsko politiko, da bo zares v korist razvijajočih se držav. Glavni tajnik konference Fre-bitseh je v ta namen razčlenil vse elemente, ki so doslej škodljivo vplivali na razvoj nerazvitih dežel in poglabljali razlike med razvitimi in nerazvitimi. Jugoslovanski predstavnik Fo-povič je predlagal, naj spremene načela, na katerih sedaj sloni mednarodna trgovina. Odstraniti je treba vse ovire, ki oenmogočajo surovinski in industrijski izvoz razvijajočih se . dežel. Podprl je predlog o ustanovitvi sklada za kapitalno finansiranje razvijajočih se držav. Po pričakovanju so se dežele zahodnoevropskega tržišča branile sprememb v mednarodnem gospodarskem sistemu. Predložile so, naj bi samo primerno »dopolnili« mednarodni sporazum o tarifah in carinah (GATT), da bi bolj ustrezale nerazvitemu svetu. Kaže, da zahodne dežele žele ohraniti nadzorstvo nad svetovno trgovino tudi še naprej ter tako vplivati na mednarodno trgovinsko politiko. Na drugi strani se sklicujejo na velika sredstva, ki so jih že vložila v razvoj nerazvitega sveta, pri čemer pozabljajo, da si tako tudi odpirajo tržišča za lastne izdelke. • ... IN KONFERENCA NEVEZANIH Na pripravljalnem zasedanju veleposlanikov nevezanih dežel v Colombu so se razmeroma hitro sporazumeli, da bo konferenca nevezanih prvi teden v meseceu oktobru v Kairu. Izdelali so tudj sznam držav, ki jih bodo povabili na konferenco. Mednje sodijo tudi evropske dežele Švedska, Avstrija in Finska. Skupno bo povabljenih 69 držav. O KJULTURNI POLITIKI V KOMUNAH Beograd, 2. aprila. — Odbor za prosveto in kulturo stalne konference mest je včeraj razpravljal o financiranju kulture in kulturni politiki v občinah in okrajih. Na sestanku so ugotovili, da sredstva, namenjena kulturi, v naših komunah rastejo, vendar ne v sorazmerju s splošnim razvojem. Ne-enakomernost priliva sredstev za kulturo pomeni oviro za trdnejšo kulturno politiko v posameznih mestih. Osnovna misel udeležencev diskusije je bila, da je treba 'kulturno politiko formirati v občinskih in okrajnih skupščinah in svetih za kulturo ne pa izven teh predstavniških teles. Priprave na spomladansko setev KMETIJSKA ZADRUGA ORMOŽ SE TEMELJITO PRIPRAVLJA NA LETOŠNJO SPOMLADANSKO SETEV. NOVA — POPOLNEJŠA OBLIKA SODELOVANJA MED KMETOM IN ZADRUGO Proizvajalec je navadno zain- Priprave na spomladansko setev so na področju občine Ormož v polnem teku. Kmetijski kombinat Ormož je letošnji spomladanski setvi posvetil posebno skrb. Za pravočasno in kakovostno setev so potrebne obsežne priprave, predvsem traktorjev, traktorskih priključkov, pripraviti pa je treba priznana semena, dobra umetna gnojila in drugo. Zagotovili so si semenski material, umetna gnojila in zaščitna sredstva za lastno in zasebno kmetijsko proizvodnjo. Letos bo zadruga angažirala v spomladanskih setvenih delih 54 traktorjev. Na površini 345 hektarjev bodo zasejali največ koruze, silažne koruze, ovsa, sladkorne pese in nekaj deteljno travnih mešanic. Letošnja spomladanska setev bo obsegala 100 hektarjev več kakor lanska. Zadruga ima zasejanih 226 hektarjev žitaric, od vseh 1000 hektarjev lastnih poljedelskih površin. Lanski povprečen pridelek pšenice je znašal 32 meterskih stotov, letos pa računajo z večjim glede na ugodno prezimitev. Letošnji akcijski kooperacijski program KZ »Kombinat-Jeruzalem« Ormož nalaga odgovorne naloge v zasebni kmetijski proizvodnji. Kolektiv se nalog v celoti zaveda, zato se kmetijstvo v občini hitro razvija v novo sodobno obliko družbenega sektorja kmetijstva. Kooperacijski načrt pšenice Je realiziran s 111 odst., načrt ječmena pa s 65 odst. Kooperacijskii načrt v sodelovanju z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci pa je za spomladansko setev pogodbeno realiziran s 74 odstotki. Ker je sklepanj« pogodb v polnem teku, v zadrugi menijo, da bo v nekaterih spomladanskih kulturah kooperacijski načrt dosežen in tudi presežen. Letošnji kooperacijski program zadruge predvideva 800 ha pšenice. 100 ha ječmena, 100 ha ovsa, 700 ha koruze. 500 ha krompirja, 500 ha krmnih rastlin, 800 ha travnikov, 100 ha sadovnjakov, 100 ha vinogradov, 60 ha sladkorne pese in 10 ha zelenjave, v živinoreji pa 500 telet za pitališča, 2500 pitandh goved. 8000 prašičev, 250.000 valilnd-h jajc in 2000 plemenskih kur. Največji uspehi v sodelovanju v občini so v Središču, na Vita-nu in na ravnini od Velike Nedelje do Podgorc. Na teh področjih imajo tudi zasebni kmetijski proizvajalci največ razumevanja za sodelovanje. Težko oprijemljivi za sodelovanja pa se okrog Tomaža, kjer je še vedno najbolj zaostala kmetijska proizvod j a v občini. Tod tudi zadruga ni vsepovsod hotela sklepati kooperacijskih pogodb z predvsem s tistimi, lei nočejo upoštevati odloka o agrominimumu. V današnjem sodelovanju zadruge s kmetom več ne gre za količino sklenjenih pogodb, ampak za kakovost kooperacije. Posebno odprto je še vprašanje pridelovanje sladkorne pese, za katero se je odločilo premalo zasebnikov. Letošnje sodelovanje v pridelovanju sladkorne pese med zadrugo in kmetom nima značaja blagovne proizvodnje vendar bo pridelovanje slehernemu proizvajalcu dalo potrebne proizvodne izkušnje. Te so potrebne glede na graditev sladkorne tovarne v Ormožu, ko se bo morala kmetijska proizvodnja preusmeriti v pridelovanje sladkorne pese. Zadruga pogodbeno garantira kmetijskim proizvajalcem v sodelovanju minimalne zaščitne cene za 36 vrst pridelkov. To je za kooperante velika ugodnost. Ce so na tržišču nižje cene od zagotovljenih po pogodbi, dobi proizvajalec plačano po dogovorjenih cenah. Tako se je letos pokazalo, ko Je bila cena konzumnega jajca na tržišču 14 din, garantirana po pogodbi pa 18 dinarjev. Ce pa so cene na tržišču enake dogovorjenim ali višje, zadruga plača blago po cenah na tržišču. Zadruga je letos uvedla takšno obliko sodelovanja z zasebnimi proizvajalci, ki postavlja zasebne površine pod iste pogoje kot je lastna kmetijska proizvodnja zadruge Pri tem ostane zemlja še vedno kmetova last, zadruga kmeta samo preusmerja v blagovnega proizvajalca. Zadruga ki kmetu kreditira rastlinsko proizvodnjo po lastni ceni, kmet pa krmi s tem rastlinskim pridelkom zadrugi govedo in tako nastane s pomočjo sodelovanja tržni višek. Zadruga pa po potrebi nudi v takem sodelovanju kmetu teleta in pujske za pitanje ter dodatna krmila, ter strojne usluge po ceni lastne proizvodnje. teresiran povečati proizvodnjo, vendar povsod ne uspe. Vzrokov za neuspehe v proizvodnji je sicer več, vendar sta bistvena na področju občine samo dva. Nekateri privatni proizvajalai še vedno ne upoštevajo dovolj nar svetov kmetijskih strokovnjakov, ki dopolnjujejo dosedanje kmetove izkušnje. Na drugi strani se zasebni proizvajalci, ki se ne posvetujejo s kmetijskimi strokovnjaki in odklanjajo napredno kmetijsko proizvodnjo v sodelovanju. Dobro seme - lep pridelek Vsekakor je seme eno izmed važnih faktorjev v kmetijski proizvodnji To je v današnjem času še pomenbnejše, ko se trudimo obdelati in smoterno izkoriščati sleherno ped zemlje. Da bo pridelek kakovosten ln količinsko zadovoljiv, je treba poleg obdelave zemlje, uporabe agrokemičnih, predvsem zaščitnih sredstev, posvetiti posebno skrb semenu. Sedaj zadruga zamenjuje semenski krompir sorte cvetnik in bintje. Pri zamenjavi pa nudi ugodnost, da bodo lahko zasebni kmetijski proizvajalci vrnili seme z letošnjim pridelkom. Obdelovanje zemlje Važno mesto v kmetijski proizvodnji zavzema poleg ostalih opravil, priprava zemlje. Zelo važno je gnojanje na zalogo, kakor tudi dognojevanja, ki morajo biti pravočasno in pravilno sestavljena. Pridelovalci koruze, krompirja, sladkorne pese, po-vrtndn in ostalih kultur, naj bi si pravočasno zagotovili seme in sadike, najbolje tako, da sklenejo z obratom kombinata pogodbo. Ob prejemu semena se naj proizvajalec zanima za procent kalji-vosti, ki je lahko zelo različen. Sele takrat bo lahko vsak izračunal, koliko semena bo šejal na hektar. ' ' Sodelovanje v perutninarstvu Zadruga Ormož je izvršila poiz-kusno cepljenje kokoši na področju Rakovec, Salovec, na Vinskem vrhu, na Krčevinah, pri Miklavžu, v Hermancih ln v Vuzmetincih. S cepljenjem Je zadruga ugotovila, da na področju Rakovec zadruga s kmeti ne bo sodelovala v perutninarstvu, i zaradi precejšnje obolelosti perutnine po kokošjem tlfu — ali bele griže piščancev. Na ostalih navedenih področjih pa bo za-I druga letos uvajala novo pasmo kokoši, z namenom povečanja proizvodnji valilnih jajc. Uvajala bo predvsem pasmo White Ročk. Z zasebnimi proizvajalci na področju Vitana pa zadruga v perutninarstvu že sodeluje. Ti imajo 3400 pasemskih kur za proizvodnjo valilnih Jajc. Tam imajo tri pasme; Stajerka, jerebičarka in New Hampshire. Drago Rizman Statuti delovnih organizacij pred občinsko skupščino (Nadaljevanje s 1. strani) ve pravil med zborom kolektiva in delavskim svetom ter glede imunitete članov delavskega sveta, ki je v danem primeru sleherni zaposleni. Po logiki obstoječih predpisov ne bi mogli v danem primeru v kolektivu nikogar premestiti ali redno odpustiti iz kolektiva. Edina možnost za premike je disciplinski premik in še to samo potom občinskega disciplinskega sodišča. Nadalje je bilo v statutih manjših delovnih organizacij opaziti tendenco po vseh mogočih organih upravljanja in oblikah neposrednega sodelovanja, čeprav za to ni nobene možnosti in objektivne potrebe. Na primer čemu petčlanskemu kolektivu referendum kot neposredna oblika sodelovanja pri odločanju? Vemo namreč, da je ves kolektiv dnevno skupaj in najlažje tako najbolj demokratično rešuje vse probleme. Čemu pa na drugi strani 25-članskemu kolektivu pet ali več komisij delavskega sveta? Vsa določila v statutih morajo biti realna in v praksi izvedljiva, ne pa zaradi demokratičnega okraska. Nedavno je predstavnike gospodarskih organizacij občinska komisija za izdelavo statutov opozorila na pomanjkljivosti predloženih statutov. Predlagala je, naj vse pripombe k statutu dajo v razpravo komisijam za izdelavo statutov gospodarskih organizacij oziroma celotnemu kolektivu. Tako je občinska komisija predlagala, da naj Pekarna Ormož v statut vstavi določila o vajencih, saj je podjetje obrtno. Pri Gostinskem podjetju ni bilo v statutu določil o obveščanju kolektiva, niti določil o načinu in sredstvih za obveščanje. Statut Piva-slatine je bil preveč podrobno izdelan, postopek za nastavitev direktorja pa takšen, kot ga predvidevajo stari predpisi. Vsekakor navajanje poslovnih partnerjev v star tutu ni smotrno, kot je imela tovarna »Jože Kerenčič«. V statutu Trgovskega podjetja »Zarja« Ormož so bile pomankljivo navedene pristojnosti delavskega sveta in upravnega odbora. Pri gradbenem podjetju »Ograd« Ormož je bil uvod statuta preveč splošen. Tudi v statutu Kmetijske zadruge Ormož so obstojale nekatere pomanjkljivosti. Navedeni primeri so le izvleček pomanjkljivosti statutov gospodarskih organizacij v občini Ormož. Gospodarske organizacije so po predloženih pripombah občinske komisije za izdelavo statutov statute popravile in poslale čistopise. Iz njih je bilo razvidno, da so gospodarske organizacije pripombe in predloge upoštevale. Nekatere, kot je tovarna »Jože Kerenčič«, pa so povsem spremenile prvotno strukturo statuta in ustvarile ugodnejšo. Zaradi tega, ker so vsi statuti uporabni in vsebujejo elemente napredka, so pisani v duhu nove ustave in ker dopuščajo možnosti razvoja delovnim kolektivom in širšim skupnostim, je občinska komisija predlagala občinski skupščini, da jih naj delovni kolektivi sprejmejo pred 9. aprilom. Občinska konferenca ZVVI Ptuj Občinske letne konference ZVVI v Ptuju se je udeležilo 80 •/• izvoljenih delegatov. Iz poročila predsednika občinskega odbora ZVVI Antona Potočnika je bilo razvidno, da je bil odbor delaven skozi vse leto. Občni zbori osnovnih organizacij so bili v glavnem dobro obiskani. V zadnjem času je bila izvedena anketa o osebnih vojaških invalidih, ki je pokazala nekatere probleme članstva, med drugim to, da je precejšnje število članov bolnih, da so nekateri potrebni topliškega in klimatskega zdravljenja. V anketi je nekaj članov izrazilo željo po pomoči pri šolanju in zaposlitvi otrok. Anketa pa ni po- in invalide NOB, da bi lahko izboljšali stanje prizadetih članov, ki iz različnih vzrokov niso mogli doseči boljših delovnih mest Na konferenci so razpravljali o statutih, ki so sedaj v obravnavi v občinah in v podjetjih. V tem pogledu bi se morali člani organizacije ZVVI bolj angažirati ter vplivati, da bi v teh dokumentih dobili zagotovila glede določenih pravic v podjetjih. čim hitreje reševati pereče stanovanjske probleme Anketa ObSS in razprava na plenumu je opozorila na vrsto perečih stanovanjskih problemov. Mnogo družin živi v neustreznih stanovanjih. Večina f , . ___... „ „„ žena, katerih družine živijo v kazala prave problematike na neus'treznih stanovanjlh) jeJ iz_ terenu m bo moral novo izvo- .. , . „ „„JL*{ ' »^n« ljeni odbor v bodoče posvetiti članstvu mnogo več skrbi. Razprava je bila precej živahna. Predstavnik ZVVI iz Maribora in tajnica Zveze borcev iz Ptuja sta dala koristne napotke za nadaljnje delo. Disku-tanti so navajali, da je vojaške vojne invalide zelo težko zaposliti^ podjetjih, ker le-ta gledajo samo na rentabilnost. Na delovnih mestih v podjetjih je zaposlenih precej invalidov iz NOB, ki pa prejemajo nizke dohodke. S tem v zvezi je bilo govora, naj bi pri občinski skupščini ustanovili sklad za borce razilo kot svojo največjo željo, da se reši njihov stanovanjski problem. Ta ugotovitev je bila zelo konkretna, ker so žene zelo konkretno opisale svoje stanovanjske razmere. Na plenumu je bilo sprejeto priporočilo občinski skupščini, da se izdela analiza stanovanjskih problemov v ptujski občini in da se na tej osnovi izdela dolgoročni Prihodnje dni Sindikalna politična šola Ptuj 7. aprila — »Administrativno in finančno poslovanje v sindikalnih podružnicah« — Jože Strašek. 10. aprila — »Lik sindikalnega delavca, njegova odgovornost in povezanost z člani sindikata« — Feliks Bagar. V ponedeljek, 6. aprila tega leta, bo ob 16. uri v Delavskem klubu v Ptuju, javna ra^irava o referatu V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije: »Razširjena reprodukcija delovnih organizacij«. Naloga sindikatov ptujske komune je, da predložijo po navedenem referatu stališča in konkretne predloge. V ta namen je Občinski sindikalni svet Ptuj povabil na javno razpravo številne vidne delavce iz gospodarstva. Javne razprave pa se lahko, udeleži vsak član, ki ga zanima problematika razširjene reprodukcije. MESTNI KINO PTUJ predvaja 3. aprila ob 15.30, 17.45 in ob 20. uri francoski barvni kinemaskopski film »ZASEBNO ŽIVLJENJE«, 4. in 5. aprila ti. »ZASEBNO ŽIVLJENJE«, 5. aprila ob 10. uri nemški barvni film »KRALJ CAR-DASA«, 7. in 8. aprila sovjetski barvni film »EVGENIJ ONJE-GIN«, 9. aprila 1.1. jugoslovanski film »RADOPOLJE«. KINO ORMOŽ predvaja 4. in 5. aprila t. L italijanski kinemaskopski film »ROCCO IN NJEGOVI BRATJE«, 8. in 9. aprila ti. jugoslovanski film »NADSTEVILNA«. KINO SREDIŠČE predvaja 4. in 5. aprila 1.1. francoski. film »UZDA NA VRATU«. KINO ZAVRC predvaja 5. aprila ti. angleški kinemaskopski barvni film »SINOVI IN LJUBIMCI«. Tekmovanje za občinsko zlato puščico V nedeljo, 29. marca t L, je bilo v Ormožu občinsko tekmovanje v streljanju za zlato pu- Še vedno je dovolj nerešenih problemov Letošnji občni zbori sindikalnih podružnic v občini Ormož so precej razgibali sindikalne vrste. Doslej so bile sindikalne podružnice aktivne v raznih akcijah, vse premalo pa so se ukvarjale z gospodarjenjem in s samim delom v podjetju. Na letošnjih sindikalnih občnih zborih se je pokazalo, da so člani sindikata zahtevali, da se jih v podrobnosti seznanja z gospodarjenjem v podjetju, zavodu ali pa v ustanovi. Nadalje je bilo na zborih opaziti, da so statutih delovnih organizacij s strani kolektiva premalo obdelani, da nekateri člani kolektiva sploh niso bili seznanjeni s statutom svoje delovne organizacije. Se vedno ni prepozno, da delovne organizacije seznanijo slehernega člana kolektiva z vsebino statuta. Vse kaže, da se članom sindikata-delavcem posveča v delovnih organizacijah premalo pozornosti, saj se ponekod njihova mišljenja na sestankih, ki so v celoti utemeljena in upravičena, sploh ne upoštevajo, ali pa ne v dovoljni meri. Med drugim so na občnih zborih tudi ugotovili, da osebni dohodki niso povsod usklajeni z opravljenim delom. Tako v nekaterih podjetjih osebne dohodke še vedno obračunavajo povprečno po zaposlenih v skupinah, čprav zaposleni v skupini dosežejo različno produktivnost dela. To kaže, da čaka v delovnih organizacijah glede nagrajevanja po delu celoten kolektiv še naloga, da o takih in podobnih problemih temeljito razmislijo in vzpostavijo tako nagrajevanje, ki ga današnji družbeni razvoj zahteva. Vsekakor s tem delavci zgubljajo zainteresiranost do dela, ne razmišljajo o razvoju svojega podjetja, o uvajanju mehanizacije v proizvodnjo in podobno. Precejšen problem v nekaterih gospodarskih organizacijah v občini je še vedno primanjko-vanje potrebnih strokovnjakov. S tem tudi trpi sama gospodarska organizacija, saj njen razvoj ni dovolj hiter. V delovnih organizacijah je nadalje opaziti, da so ponekod tudi odnosi znotraj kolektiva zelo slabi. To se odraža predvsem v odnosu nekaterih vodilnih ljudi napram delavcem. Občni zbori sindikalnih podružnic so pokazali, da je higiensko tehnična zaščita dela vse premala, posledica tega pa je prekoračitev boleznin. Tudi tehnično varstvena zaščita še vedno ni na primernem nivoju. V času dela še vedno ponekod delavci nimajo primernih zaščitnih oblek in primerne higiene, čeprav je delo, ki ga opravljajo, zdravju zelo škodljivo. Vse premalo pozornosti se posveča družbeni prehrani delavcev. Tako se dnevno vozi na delo precejšnje število delavcev s kolesi tudi do 10 kilometrov daleč, ki v zgodnjih jutranjih urah že izgubljajo dragocene kalorije na poti v službo. V tem pogledu bi bilo zelo koristno napraviti vsaj en korak naprej In bi morale vse delovne organizacije v občini skrbeti, da bi vsi člani' kolektiva dobivali topel obrok. Vsaj manjši del sredstev za te obroke bi naj prispevale tudi delovne organizacije, ker se bo to vrnilo v mnogo večji produktivnosti zaposlenih. Na občnih zborih so tudi ugotovili, da večji del delavcev koristi dopust za domača opravila. Zavzemali so se za to, da bi naj v bodoče člani kolektivov, predvsem iz delavskih vrst, koristili dopust v dveh presledkih in vsaj polovico svojega dopusta naj bi preživeli na morju, v planinah ali vsaj izven svojega domačega kraja. Skoraj na vsakem občnem zboru so razpravljali o odpravi najnižjih kategorij osebnih dohodkov, o skrajšanem delovnem Času ln drugem. Občnih zborov je bilo doslej 25, ostali pa bodo v kratkem. Drago Rizman (Nadaljevanje s 1. strani) članstvom pridobi sleherni občan. t V SZDL se lažje družbeno politično udejstvujejo, skratka lahko postanejo v političnem življenju aktivni. Uspehi aktivnega političnega življenja se bodo odrazili v napredku tistega kraja in občine, kjer človek živi in dela. Razprava je tudi pokazala, da nekateri zaposleni niso člani SZDL, čeprav imajo za sprejem vse pogoje. Dolga in izčrpna debata pa se je na sestanku sukala okrog sprejemanja novih članov v SZDL. program reševanja stanovanjske problematike v naslednjih ščico. Po pričakovanju je na letih. V reševanju tega proble- tekmovanju zasedel prvo mesto ma pa bodo morale spremeniti jn osvojil puščico Ernest Kraje, svoj odnos tudi delovne organi- od 300 možnih je zadel 252 kro-zacije, ki so doslej to breme gov. Zaradi slabega vremena, ki prepuščale le komuni. je bilo ta dan, se tekmovanja _——— niso udeležili vsi tekmovalci, ki POVEČANJE ČLANSTVA SZDL ™ na družinskih tekmovanjih dosegli za zlato puščico pogoj za Menili so, da sprejemanje v tekmovanje v občinskem meri- članstvo ne sme biti kampanj- lu. sko, pač pa preudarno in siste- i Tekmovanje ni bilo izvedeno matično. Da bi dosegli število članstva v občini po zastavljeni nalogi, je potrebno na novo pridobiti 2285 članov. To bodo lažje realizirale tiste krajevne organizacije SZDL, ki imajo sposobne aktiviste. Iz razprave izhaja, da so priprave na zbore volilcev dobro uspele in tudi razprave o statutih občine so bile precej živahne D. R. v predvidenem roku predvsem zato, ker občinski strelski odbor nima na svojem območju zaprtega strelišča za zračno puško, zato je moralo čakati na ugodno vreme, da je lahko izvedlo tekmovanje na prostem. V počastitev dneva mladosti bo OSO izvedel ekipno mladinsko tekmovanje. Najboljša ekipa na tekmovanju bo prejela prehodni pokal, katerega ima sedaj strelska družina Središče. Radko Aleksič Občinski družbeni plan za 1964 potrjen (Nadaljevanje s 1. strani) za zdravstvo, socialnega sklada in ostali podatki plana. Viri proračunskih sredstev Glede proračunskih dohodkov so še našli odborniki v tej dokumentaciji (tab. 18), da so planirani proračunski dohodki občine v 1964. letu v višini 1.442,198.000 din. Največ (398,520.000) bo znašal proračunski prispevek iz osebnega dohodka v gospodarstvu in (103,320.000) izven gospodarstva, iz dohodnine (65,600.000) in iz obvezne občinske doklade od kmetijstva (80,360.000), iz občinskega prometnega davka od maloprodaje po stopnji 3—5 •/• (49,000.000), ostalo v zneskih od 650.000 do 16,400.000 din pa iz drugih naslovov. Posebni viri dohodkov občine bodo v glavnem (232,000.000) iz občinske doklade iz kmetijstva in iz dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov do 10«/. (120,000.000), ostalo pa predvsem iz občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač (49,300.000) in iz ostalega občinskega prometnega davka (35.000.000), manjši zneski od 1.500.000 do 5.000.000 pa iz raznih manjših virov. Do- hodki po zveznih predpisih, ki pripadajo občini, so planirani na 31,500.000 din, dohodki uradov in zavodov ter ostali dohodki na 20,000.000 din ter prenesena sredstva na 68,893.000 din. Vse odbornike je predvsem zanimala delitev planiranih in ustvarjenih sredstev. V diskusiji so navajali vse važnejše tekoče potrebe. Nekatere bodo morale še letos ostati izven plana. Da bi vsaj z razpoložljivimi sredstvi dobro gospodarili, so predlagali odborniki skupščini, da bi sprejela k družbenemu planu in proračunu priporočila, dopolnitve in spremembe in da bi veljale tudi v bodoči praksi. Da bi imela ptujska občina koristen vpogled v ustvarjanje in delitev dohodka, bi morale omogočiti vse gospodarske organizacije občinski skupščini vpogled v svoje plane. Pri tem ne more biti izjema TGA Kidričevo, ki to onemogoča občinski skupščini in si mora skupščina na razne načine loviti potrebne podatke o tej tovarni. V kmetijstvu bi morali zagotoviti prodajo kmetijskih pridelkov, da ne bi bilo potrebno kmetovalcem segati po osnovni čredi živine, zlasti goveda ob plačevanju davčnih obveznosti. Pri kooperaciji bi moralo biti urejeno vprašanje cen kmetijskim pridelkom, da bi lahko sklepali s kooperanti veljavne pogodbe. Pri graditvi šol bi morali zagotoviti sredstva za investicije iz drugih virov, ne iz ✓ osebnih dohodkov zaposlenih, Prej bi se morali odločiti za novogradnje (kulturni dom) kot za adaptacije (gledališče, kino), zlasti če ne stanejo te (zdravstveni center) mnogo več kot adaptacije (bolnica, zdravstveni dom). Ptuj bo moral dobiti nova trgovska skladišča, potem pa tudi primerno trgovsko hišo, v kateri si bodo potrošniki lažje ogledali in kupili blago kot v malih trgovskih lokalih urez skladišč. Krajevne skupnosti bi morale imeti več sredstev kot jih je tem zagotovljenih v prorač. občine Ptuj (11,600.000), čeprav jih bodo nekaj '-ldi v zvezi s prosveto in kulturo. Na tej seji, ki je trajala od 8. do skoraj 15. ure. «o bile ugodno rešene vse točke dnevnega reda. Vsi odborniki in poslanci so bili Drofi koncu seje že precej utrujeni, saj je šlo zlasti tokrat za izredno obširno tvarino, ki sta jo zborn premo- s trila, jo potrdila in tako zagotovila nemoteno delo v okviru novega družbenega plana občine Ptuj za 1964. ki naj prinese sa-hovp v korist vse občinske skupnosti. V. J. Skrb za otroka naj bo skrb staršev in družbe Pogoste težave šorerjev na slabi h cestah Smo v času živahnih razprav o občinskem statutu in sta-tuti delovnih organizacij ter krajevnih skupnosti, v katerih občani uzakonjujejo svoje pravice in dolžnosti, zato je prav, če v te razprave vključimo tudi skrb za delovno družino. Resolucija Ljudske skupščine iz leta 1961 nam daje osnovo za načrtno programiranje otroškega varstva v komuni. Moramo vedeti, da je otroško varstvo važen ekonomski moment, zato ga moramo reševati tudi z gospodarskega stališča, materialno 7-letnega gospodarskega razvoja v komuni, ki bo v svojem sestavu moral obravnavati tudi varstvo družine. 540 zaposlenih mater ima 479 otrok. Od tega je 224 predšolskih, 255 šoloobveznih otrok in 59 vajencev in dijakov v srednjih šolah. V or- bazo pa ustvarjati v skladu z gospodarsko zmogljivostjo. Z vse j ganiziranem varstvu v vrtcu je hitrejšim gospodarskim razvojem postaja žensko delo v družbi potrebno ne le kot socialna politična zahteva, temveč je to ekonomska potreba. Z naraščanjem ženske delovne sile narašča družbena potrošnja. Urejeno otroško varstvo ne omogoča materi le zaposlitve, temveč jo razbremenjuje, da se lahko strokovno usposablja, da dosega na svojem delovnem mestu večjo produktivnost, da se uveljavlja v družbenem upravljanju. Varstvo je obenem tudi vzgoja, ki dopolnjuje' in izpopolnjuje družinsko vzgojo, ne da bi okrnilo vlogo družine pri skrbi za rast in razvoj otroka. Problem otroka izstopa v družbi bolj v ospredje kot marsikateri drugi problem kulture in pro-svete, zato moramo skrb deliti med starše, družbo in ostale občane. Socialistična skupnost bo na podlagi produktivnosti in delitve po delu ustvarjala družbeni fond za otroško varstvo, ki bo omogočal slehernemu otroku zdrav razvoj. S tem pa bomo uresničevali socialistične vzgojne smotre. Žene ne smemo gledati samo kot žene proizvajalke temveč tudi kot mater, ki prispeva svoj veliki delež k družbeni skupnosti. Ne smemo dovoliti, da bi se morala žena zaradi neurejenega varstva odreči svojemu poklicu, družbenemu ustvarjanju ali materinstvu. Prav sedaj, ko pripravljamo osnove za ?-letni gospodarski razvoj v komuni, jč potrebno. da se široki krog občanov in družbenih skupnosti aktivno vključi v to akcijo, da bo skladno z gospodarstvom zagotovljena tudi materialna osnova za razvoj varstva delovne družine. V ptujski občini smo zaradi objektivnih težav gospodarskega razvoja zaostali pri reševanju ^tega problema, ki je pa zaostal tudi za porastom narodnega dohodka. Poglejmo razvojno pot varstva za nekoliko let nažaj. jonov dinarjev za gradnjo novega vrtca v Kidričevem. Prav bi bilo, da bi tudi ostale delovne organizacije v občini vložile del sredstev za razširitev otroških ustanov v-občini. Občinski sindikalni svet je skupno z občinsko zvezo DPM Ptuj pripravil anketo, ki jo je izpolnilo 340 zaposlenih žena. Namen ankete je bil, da pridobimo javno mnenje zaposlenih mater v kmetijstvu, tovarni, trgovini, . gostinstvu, državni upravi, prosveti in zdravstvu. To bo velik prispevek k sestavi V občini imamo 29.500 otrok. Zaposlene matere so imele . koncem leta 1962 3.200 otrok. Od takrat se je število zaposlenih matef povečalo od 2650 na 4.406 zaposlenih. S tem pa je naraslo tudi število otrok. Od skupnega števila otrok v občini prejema otroški dodatek 9.711 otrok. Dodatek pa prejema 4.449 upravičencev od 12.616 zaposlenih v občini. V občimi imamo 3 vrtce in 1 jasli. V sklopu ptujskega vrtca je tudi zavetišče za šoloobvezne otroke. Jasli in vrtec sta v Kidričevem. Kapaciteta otroških ustanov je 185 otrok, dejansko pa je zasederfa z 256 otroki. V začetku so bile ustanove bolj vzgojnega značaja, saj je bilo v vrtcu največ otrok v starosti od 5 do 7 leta. Zadnji dve leti pa je priliv otrok večji do 5 leta in to izključno otrok zaposlenih staršev. Občinska skupščina je prispevala tem ustanovam: v letu 1961 za vrtce 8,206.000 din in za jasli 1,840.000 din;* v letu 1962 za vrtce 8.894.766 din in za jasli 2,500.000 din; v letu 1963 za vrtce 8,716.900 din in za jasli 3.000.000 din. To nam kaže. da je prispevek za jasli iz leta v leto naraščal, medtem ko je bil prispevek v letu 1963 -za 175.866 din manjši, čeravno je število otrok v vrtce močno naraščalo. Stroški za dojenčka na leto znašajo 150.000 din. za otroka v vrtcu pa 54.375 din. To nas sili k temu, da organiziramo varstvo dojenčkov v okviru servisov krajevne skupnosti — v hišnih svetih. To bo varstvo pocenilo za družbo in za starše in se bo bolj prilagodilo otroku. Od sredstev za vzdrževanje ustanov je prejelo Kidričevo letno 5,900.000 din za 70 otrok, v Ptuju pa je ostalo za 175 otrok 5.800.000 din. TGA ^Boris Ki- 31 otrok, sosedje čuvajo 29 otrok, stare mame 114 otrok, 305 otrok ali 64,5 odst. pa je brez varstva. Odkod tako velik procent otrok brez varstva? V anketi pišejo žene: na vaseh ni otroških ustanov, ne zmoremo plačevanja za otroke, ker imamo prenizke mesečne prejemke, predaleč smo od vrtca itd. Dalje so žene iz bolnišnice, šole, trgovine, Delte predlagale, da se v ptujskem vrtcu uvede tudi popoldansko varstvo, ker žene v teh poklicih delajo tudi popoldne. Večina zaposlenih žena Rripravlja kosilo rtoma. Tudi otroci se hranijo doma. Povprečno prideta na družino dva časopisa. Otroci zaposlenih staršev so vsi naročeni na mladinske in pionirske liste in jih radi čitajo. Poleg šolskih krožkov, pevskih zborov, obiskuje 36 otrok glasbeno šolo. Kaj menijo žene o družbeni aktivnosti: od 4406 zaposlenih žena je 179 članic delavskih svetov, 37 upravnih odborov, 197 sindikalnih odborov. Ugotovljeno je, da žene kljub temu, da so izvoljene, ne posegajo v družbeno problematiko zaradi preobremenjenosti v družini. Zanimivo je, da želi 15 žena delati v delavskem samoupravljanju, 9 žena želi biti vključeno v Zvezo komunistov, zanima jih delo SZDL, DPM, šolskih odborov itd. Prosvetne delavke in uslužbenke želijo delati v prosvetnem društvu »Svoboda«. Delavka iz »Delte« piše: »Prvo želim dokončati večerno politično šolo, nato pa bi želela delati v delavskem svetu.« Zene zanima delo krajevne skupnosti predvsem na vasi. V sedanjih odborih je izmed 511 odbornikov le 18 žena, zato. ni čudno, če so se dejavnosti krajevnih skupnosti bolj enostransko razvijale. V krajevne svete bomo morali izvoliti več ženrf-delavk, ki bodo pomagale reševati probleme družin. Kakšne so posledice neurejenega varstva? Tekstilna delavka iz Maj-šperka piše: »Ko sem v službi, vedno mislim, kaj je z otroki, ki so 6ami doma. V Majšperku nimamo vrtca, zaradi premajhnih dohodkov gospodinjske pomočnice ne morem imeti.c Dru-(Nadaljevanje na 4. stran:. Pred kratkim je bil tudi 40-letni Letonja Domenik iz Maribora eden izmed številnih šoferjev, k so morali čakati zaradi slabega cestišča z pogreznjenimi kolesi tovornjaka več ur na pomoč traktorjev. Posnetek pokazuje kraj šoferjevih težav v Zerovincih. D. R. ZBOR VOLIVCEV 0 PODGORCIH V ponedeljek popoldne, 30. marca 1964, je bil v Podgorcih zbor volilcev,. na katerem so volilci razpravljali o statutu občine Ormož in o krajevnem prispevku. Zbora se je udeležilo precejšnje število volilcev. Na njem so nekateri volilci (gasilci) menili, da je občina pri letošnji delitvi sredstev premalo upoštevala, gasilstvo. Menili so, naj bi bil v samem statutu občine zapopaden vsakoleten znesek, katerega naj bi Občinska skupščina Ormož do-tirala za razvoj gasilstva občinski gasilski zvezi. Ker pa statut občine zagotavlja gasilstvu na področju občine potrebna sredstva za nakup po-' trebnega materiala in opreme, je gasilska dejavnost po statutu v celoti zajamčena, njen razvoj pa zagotovljen. Tako so se volilci iz gasil- Uspeli občni %bori sindikalnih podružnic r Kidričevem V torek 31. marca so bili končani občni zbori sindikalnih podružnic v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. Čeprav je bilo v pretekli dobi delo na sindikalnem področju res precej slabše kakor pretekla leta, ne bi smeli trditi, da ni bilo tudi dose-ženik nekaj vidnejših uspehov. Po izvršeni decentralizaciji sindikata je novo formirane podružnice čakalo veliko in odgovorno delo, saj je vpadlo v čas najobsežnejših del na rekonstrukciji in avtomatizaciji obrata glinice in gradnje nove elektrolize hale B. Problemi so se vrstili drug za drugim, čemur pa nove sindikalne podružnice niso bile kos. Takoj so se pokazale tudi slabosti v delu pododborov, ki niso več našli sami sebe in ker so bili vajeni delati le po direktivah od vrha, je vse zastalo. To jim sicer ne gre šteti kot zlo, vendar pa je članstvo nenadoma ostalo osamljeno in ni več prav vedelo, kam spada. Tako je tudi takoj ta sla-drič« je letos namenila 25 mili- ba stran postala dobra šola in resnfc opozorilo, kje in kako se je treba lotiti problemov, ki so tako mrtvili preteklo delo sindikalnih podružnic in onemogočali njihovo večjo politično aktivnost. Razprave članstva na teh občnih zborih so v vseh petih podružnicah pokazale, da so se vodstva podružnic preveč zaprla vase in tako izgubila tisti potreben vsakdanji stik z njimi, kar je povsem razumljivo bila tudi glavna napaka, ki je ohromila dotedanje pestro sindikalno delo na vseh področjih. Prav tako so bile upravičene pripombe, da tovarniški odbor sindikata TGA ni povsem zadovoljil, saj podružnica še na tiste maloštevilne predloge, ki so jih pošiljali na TOS, niso dobili nikoli nikakih odgovorov — pozitivnih ali negativnih, kar je še bolj pasiviziralo njihovo delo. Največ razprav je bilo posvečenih oddihu in rekreaciji članstva posebno po uvedbi 42-urne-ga delovnega tednika. Ker je prav v teh pogojih dela dana široka Tovarna TGA »Boris Kidrič« Kidričevo možnost za rekreacijo v dneh, ko so člani delovnega kolektiva prosti in potrebni osvežila, počitka in pa pridobivanja novih moči za nadaljnje delo. Mnogi se navdušujejo za enodnevne izlete v razne bližnje kraje, kjer bi se brezskrbno odpočili in razvedrili. V ta namen so bile s strani organov upravljanja dodeljena tovarniškemu odboru sindikata tudi finančna sredstva, tovarniški odbor pa je že na seji o tem vprašanju razpravljal in sklenil, da za sedaj predlaga za rekreacijske centre Stubiške in Krapinske toplice ter Negovsko jezero in Trakoščan, pozneje pa po potrebi in širši želji članstva tudi Pohorje in eventualno Bresterniško jezero. Izvoljena komisija je dobila nalogo čimprej pripraviti vse potrebno, da se Ifehko takoj prične z enodnevnimi izleti in pre-potrebno rekreacijo. S tem bo gotovo napravljen velik korak naprej k uresničitvi dolgoletnih želja članstva. Glede letnega oddiha članov kolektiva so udeleženci na občnih zborih nakazovali nekatere nepravilnosti, ki so se pojavljale v lastnem počitniškem domu v Crikvenici, z željo, da do raznih preteklih neljubih nepravilnosti ne bi več prišlo predvsem še sedaj, ko je podjetje kupilo še en dom in je s tem dana možnost, da se čimvečje število članov kolektiva letos po-služi lastnega počitniškega doma in ob primernih cenah tudi dnevnega penziona. Sedaj bo glavna naloga upravnega odbora počitniškega doma in organov delavskega samoupravljanja, da uredijo vse potrebno in poskrbijo, da se v domu ne bi ponavljale stvari, ki so jih udeleženci doživljali v času svojega letnega oddiha. Udeleženci so med drugim posvetili precej pozornosti osnutku statuta podjetja. Bilo je precej pripomb, da so bile razprave slabo pripravljene. Ali bi se sploh smelo pripetiti, da je bila sklicana razprava o osnutku statuta, se pa te ni udeležil niti predsednik sindikalne podružnice? Vse razprave, tudi razprave o proizvodnji, delu SP in pododborov, svetov PE in EE itd. so pokazale, da je članstvo dalo konkretno oceno dela v pretekli dobi, istočasno pa v nova vodstvjt tudi predlagalo člane kolektiva, ki bodo delali z voljo in s posluhom do svojega članstva. MF skega društva Bresnica na zboru pritoževali, da gasilci tega društva nimajo gasilskih delovnih oblek, ki so pri gašenju požarov nujno potrebne. Menili so, da občinska gasilska zveza za njihov razvoj nima dovolj razumevanja. Čeprav je že tako, se nam na zboru zdi neprimerna izjava gasilca Franca Bedničkija, ki je dejal, da bo zaradi teh problemov iz gasilstva oddal ključe od gasilskega doma Podgorci Občinski skupščini Ormož. Ta gasilski dom je še dokaj dobro opremljen s potrebno opremo, mo-torko, cevmi in drugim. Vsekakor je bila taka kritika in izjava sektorskega poveljnika na zboru volilcev neprimerna, še manj pa upravičena. Na zborn so volilci zahtevali, da se naj v statutu občine vstpvi ustrezna rešitev za ostarele in onemogle kmečke starčke, ki v visokih letih nimajo sredstev za preživljanje. Glede perečih socialno varstvenih problemov ostarelih kmečkih ljudi so na zboru menili, da jih je treba temeljito analizirati isn v najkrajšem času rešiti. Glede na zaposlenost tamkajšnjega prebivalstva so menili, da je treba v Podgorcih organizirati predšolsko varstvo otrok. Zaradi slabih komunalnih naprav na področju krajevne skupnosti Podgorci 60 LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od nedelje 5. aprila, do nedelje 12. aprila 1964 Zadnji krajec bo v nedeljo, 5. aprila, ob 6.46. Napoved: Nekako do četrtka, 9. aprila, bodo verjetno naši kraji še izven padavinskega območja, nakar se bo vreme tudi pri nas poslabšalo. Okrog nedelje, 12. aprila, je pričakovati večje količine dežja. Alojz Cestnik volilci na zboru sklenili 3 odst. prispevek za popravilo cest, mostov, brvi itd. Razprava o statutu občine je bila na zboru živahna. mm USPEŠNA IZOBRAŽEVALNA SEZONA KZ Kombinat — Jeruzalem Ormož ima lasten center za izobraževanje delavcev na delovnem mestu. Minulo izobraževalno sezono je zadruga priredila tečaj za sadjarje, vinogradnike, poljedelce in hmeljarje. Tečaj je obiskalo 164 vinogradniških delavcev, 23 poljedelskih, 20 sadjarskih in 9 hmeljarskih delavcev, ki so v rednem delovnem razmerju z zadrugo. Priredili so tudi nekaj predavanj za traktoriste. Pred kratkim so nekateri od navedenih opravili izpite za kvalificirane' delavce vinogradniške, poljedelske in kletarske stroke. Takrat je zadruga usposobila 27 vinogradnikov, 14 poljedelcev in tri kletar je.. Začeti tečaji se bodo nadaljevali še dve izobraževalni sezoni, izven nje pa zadruga prireja razna važna predavanja in jih tako sproti seznanja z najsodobnejšimi izdelki kmetijske proizvodnje doma in v svetu. Po triletnem izobraževanju bodo tečajniki polagali praktičen in teoretičen izpit. Vzporedno s tem izobražuje zadruga tudi ostali strokovni kader, ki mu predavajo predavatelji iz Višje agronomske šole Maribor. Vsebina predavanj je zelo pestra in bogata. Tako so imeli v minuli izobraževalni sezoni več predavanj, in sicer: izdelava teras, o zaščiti rastlin, o uporabi zaščitnih sredstev in o mehanizaciji v kmetijstvu. Da bo delo izobraževalnega centra zadruge še uspešnejše, bodo na tem mestu zaposlili novo delovno moč. D. R. ,Poglejte, kako teče.. V soboto, 21. 3. 1964, zjutraj, po deževni noči, bi lahko zahtevalo v Ptuju vsaj 50 stanovalcev iz raznih starih stanovanjskih hiš koga iz ptujskih forumov naj bi naj prišel gledat v njihovo stanovanje, kako se je v njem nabrala voda. Namen takšne zahteve bi lahko bil dokazati, da mora skrbeti dober hišni gospodar (hišni svet, stanovanjska skupnost, zasebnik) predvsem za streho nad stanovalci, da ne bi povzročala mokrota škode na sami zgradbi. Lahko bi bil tudi namen spomniti pristojnega referenta na prošnjo za primerno stanovanje ali pa opozoriti politične in upravne forumu na to, da se še bavijo nekateri občani z vprašanjem, kdo se naj zavzame za nje, če ne more niti stanovanjska skupnost, stanovanjski sklad niti hišni svet, ko gre za neodložljivo pomoč in za odpravo škode v hiši skupnosti in v stanovanju stanovalcev. Mimika Zajšek, Marija Petrovič in Marija Ranfl, vse tri zaposlene v ptujski bolnišnici, stanujejo v stari zgradbi v Volkmarjevi 2. V noči od petka na soboto 21. marca 1964 niso imele miru, ker je kapljala v vežo v veliko mlako deževnica, v sobo pa z zidu in s stropa. Vso posodo so razpostavile po sobi in nalovile nekaj deževnice, ostala pa je razmakala tla. To se pri njih ponavlja ob dežju. Same si ne morejo pomagati. Streha je visoka, na slemenu manjka opeka, na zračniku in na podstrešju je strohnel les, zato pridno teče po ostrešju in zi-dovju ter razjeda že itak skromno pomožno • stanovanjsko zgradbo. Te tri stanovalke imajo težave z deževnico in vlago, enako njihova soseda Anita Sirec v svoji sobi z dvema otrokoma, in vse skupaj preganja strah pred deževjem, pred rešetom nad seboj. V tem primeru gre za 1-dnev-no delo zidarja ali krovca, za nekaj opek. in malte, za nekaj deščic in za primerno spretnost, da bi odstranili na slemenu razpoke in špranje in stvar bi bila rešena. Ne bo preostalo drugo, da bo res nekdo moral vgriznitj v to jabolko. Vsako pošiljanje stanovalk od urada do urada ne bo zaprlo poti deževnici in preprečilo propadanja zgradbe, kjer stanujejo razni zaposleni ljudje. Dodelitev primernejšega stanovanja bi bila za vse idealna rešitev, če bi bile za to realne možnosti, najrealnejša pa bo vsaj ureditev strehe, ker si to rešitev vsi skupaj najbolj želijo, saj je najcenejša in jim bo tudi najprej in najbolj koristila. V. J. 01010002010100000100000200020002020101000201010100020101010002020100020101010201010002010100060100020101000101 Kulturna dejavnost prosvetnih društev PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša S« vedno so priljubljene na* podeželskih odrih igre, ki jib pripravijo domačini Vsakdo rad udeleži prireditve, kjer vidi nastopati svojega soseda alt ter med gledalce. prijatelja, ki se trudi pokazati svojim znancem, kaj zmore. Včasih se kateremu to posreči v celoti, včasih pa tudi ne, ljudje-pa ne gledajo tako krftaftno mi so v glavnem zadovoljni, da jim nekdo pripravi nekaj prijetnih ur. Podobno veilja za mesto, le da meščani ne napolnijo dvorane tako radi, ko igra domača skupina. Prejšnjo nedeljo popoldne je napolnilo dvorano v Rogoznici mnogo ljudi, ki so z zanimanjem sledili predstavi, ki jo je pripravilo Prosvetno društvo Rogozni-ca z mladimi igralci. To je dokaz, da je še mladina, ki ima veselje do gledališkega dela. In to mladino je bilo veselje gledati, s kakšnim navdušenjem je pripravila igro »VČERAJ POPOLDNE« Mire Stefanee v režiji Marije Šešerko. Društvo v Rogoznici je že leta agilno in je med prvimi v občinskem merilu, ki pripravi največ kvalitetnih del. Sodobno delo, ki se odvija skoraj samo ob reflektorskl razsvetljavi in so nekatera dejanja samo nakazana, je občinstvo v začetku sicer teže razumelo, vendar je pozneje, ko se je začelo dejanje razvijati, vedno bolj dojemalo in bilo zelo navdušeno. To delo prikazuje današnjo I družino, ki zaradi prezaposlenosti staršev ne nudi svojemu otroku potrebnega družinskega vzdušja. Zato je tudi hčerka Alenka postala sanjava in ji to greni mladost Tematika tega dela je torej povsem sodobna. Delo je bfflo skrbno pripravljeno. Posebej je omeniti vlogo Alenke, ki jo je podala Ivica Kramberger, in vlogo matere, ki jo je izvedla Anica Fridl. Kot celota je to dober ansambel, ki svojega dela ne bi smel opustiti. Predstava je lepo uspela. Sedaj pa še o občinstvu. Ne vem, če je umestno na odraslim namenjene predstave jemati tudi otroke od treh let naprej. Ne*, morem razumeti, kako se med gledalci pojavijo mladinci, ki med predstavo kadijo in mečejo žareče ogorke z balkona v par- Cez 14 dni bo društvo v Ro-gaanieMmelo že drugo premiero, iivcicer»Odkritosrčno lažnivko«, ki jo bo režiral tov. Vela, stari znanec z gledaliških odrov. Se nekaj je zelo motilo gledalce. Ni mogoče razumeti, zakaj ima gostinsko podjetje »Ha-loški biser« vhod v gostilno s hodnika, kjer je vhod tudi v dvorano. Gostilna ima vhodna vrata na zunanji strani, torej na cesto, in verjetno iz kljuboval-nosti noče odpreti teh vrat, samo da moti predstave v dvorani. Društvo je že nekajkrat prosilo, da bi odprli vrata s cestne strani in se tudi tokrat prepričalo, ko je bil radio glasno nastavljen in so v lokalu peli pijanci, da v podjetju »Haloški biser« nočejo tega razumeti. O. s. Aprilski dogodki leto 1941 Prve dni aprila je ptujsko I nemške žene in otroke. Prega-prebivalstvo pričakovalo vojni I njani Nemci prosijo tretji rajh .-J XT o'1- -- S PLENUMA OBč. KOMITEJA ZMS V sredo 18. marca je bil v dvorani delavskega kluba v Ptuju plenum Občinskega komiteja ZMS Ptuj. Na plenum so bili vabljeni tudi predsedniki in sekretarji aktivov ZM. Mladina ptujske občine je zelo živahno razpravljala o nalogah in vlogi organizacije ZM v današnji družbi. Prav tako je bilo načetih več problemov o družbenem življe< nju mladine v Ptuju in okolici. Največji problem je gotovo prostor, kjer bi se mladina v prostem času shajala, torej prostor, kjer bi mladina živela družabno življenje. S tem bi verjetno vsaj delno rešili tisti del mladine, ki zdolgočaseno postaja po pločnikih Ptuja in ne ve, kaj bi počela. Predsedniki in sekretarji so poročali o delu aktivov v gospodarskih organizacijah in na terenu. Med drugim so razpravljali še o vprašanju religije in njenem napad hitlerjevske Nemčije na Jugoslavijo. Vse je kazalo na to. Po preklicu pogodbe o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu je nemški radio napadal Jugoslavijo v besedah tako grozeče, da so se vsi zavedali neogibnega spopada jugoslovanske armade z gigantsko nemško oboroženo silo, pripravljeno zavzeti ves svet. Kurirji so še naprej raznašali vojne pozive. Mladi skojevci so se sestajali in mislili na to, kako bi najbolje koristili obrambi domovine. Pripraviti straže proti sovražnim padalcem, se je vplivu na današnjo mladino, zdela zelo važna naloga. V to-predvsem na vasi. Jasno je, da rek, dne 1. aprila, so na gimna-to vprašanje ni več tako pereče ziji prenehali s poukom. Skupi-in da je vpliv religije na današ- i ne dijakov so odhajale s kolesi Občni zbor esperantske sekcije bo ▼ nedeljo, dne 3. aprila tega leta, ob 9. niš ▼ mali dvorani občine (bivši komite) z navadnim dnevnim redom. Ker bodo ob tej priliki nastopile male esperantistke iz Ptuja in mariborski pionirji esperantisti z ljubko ifrioo PRIJATELJI ESPERANTA, so vsi prijazno vabljeni I njo mladino vedno slabši. Na plenumu so izvolili tudi tri delegate za I. republiško konferenco ZMS, ki bo 3. in 4. aprila v Ljubljani. Mladino ptujske občine bodo na tej konferenci zastopali — Albina Podrebršak, Marija Hribar in Adolf Ričnik. Dik V prvih dneh aprila t. 1. bo odšla na delovišče »Jadranske magistrale« med Kolašinom in Bjelim poljem prva izmena bri-gadirk in brigadirjev iz mariborskega okraja. Iz Ptuja bo v prvo izmeno odšlo okrog 20 brigadirjev. Mladinci in mladinke, še je čas, da se prijavite! Prijave sprejema Občinski komite ZMS Ptuj, Trg MDB 1. Dik na polja, še preden se je začelo daniti, da bi tamkaj prežali na padalce. Vedeli so tudi, da v Ptuju ni niti enega protiletalskega topa. Te dni so vojaki pritrjevali lesene zabojč-ke za mine in napeljevali od njih žice na djrugo stran Drave k bregu. Minerji so delali tudi na železniškem mostu. Vlagali so mine, napeljevali žice. Vse je bilo nazadnje pripravljeno, da bi vključili v žice električni tok in most bi zletel v zrak ter sovražniku onemogočil prehod po njem na drugo stran Drave. Ob radijskih sprejemnikih so poslušali vesti iz Nemčije, kjer so se lagali, da Jugoslovani zažigajo v Vojvodini nemške vasi, da ubijajo v Sloveniji za pom> Vlaki so prihajali z velikimi zamudami. V njih so potovali vojaki na vse 6trani, kamor so jih klicali pozivi. Ozke ptujske ulice so v tistih dneh pred vojno natrpali vojaki z vozili, na katerih so vozili čolne in drugo opremo. Po prvem aprilu so'se vrnili domov tudi interniranci v Medjurečju. Med njimi se je vrnil idejni vodja naprednega kmeSkega gibamja kmet Jože Lacko. Komunisti so se zato sestali pri Kraanbergerjevih, da bi se pomenili o nalogah, ki jih čakajo v nevarnih dneh pred vojnim izbruhom in v primeru nemškega napada na Jugoslavijo. Vojna Dne 6. prebivalstvo ptujsl aprila je . isker, vest o nemškem bombardiranju Razburila a okoliša Beograda in o nemški vojni napovedi Jugoslaviji. Nad Ptujem so že zjutraj, bila je nedelja, zakrožili nemški bombniki. Vojaki so dobili povelje, da se umaknejo čez most. Velika vojaška kolona je vadila na desnem bregu Drave, južno od železniškega mostu. Največ vojaštva pa je bilo na gradu in okoli gradu Turnišče pri Ptuju. Na Turnišče je prišla tudi skupina ptujskih dijakov, ki so se prijavili k vojakom. Orožja pa jim niso dali, češ da ga nimajo. Skrb za otroka na j bo skrb staršev in družbe ZAKLJUČKI S SINDIKALNIH OBČNIH ZBOROV Z nalogo, da se zaključki, priporočila in predlogi VII. ple-numa čim bolj skrbno izdelajo, je plenum izvolil enajstčlansko komisijo. Za predsednico komisije je bila izvoljena Alenka Gorjup. Komisija bo izdelala na osnovi referatov, razprave in ankete ObSS Ptuij priporočila in predloge, ki bo-Ko dostavljeni vsem delovnim organizacijam, občinski skupščini in V. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Sklican je VIII. razširjeni plenum Občinskega sindikalne-. fa sveta Ptuj, ki bo y sredo, 9. aprila tega leta. Glavna razprava bo o gospodarjenju! delovnih organizacij v letu 1965 in o nalogah sindikatov ob volitvah v nove delavske svete. Sindikalna politična šola in Delavska univerza Ptuj sta prevzeli nalogo, skrbno pripraviti program za več seminarjev za novo izvoljene izvršne odbore sindikalnih podružnic. Seminarji bodo v maju v Ptu- {u, v Kidričevem in v Majšper-:u. Namen seminarjev je usposobiti sindikalne delavce za uspešno opravljanje nalog, ki jih bo določil V. kongres Zvez s sindikatov Jugoslavije. Komisija občinskega sindikalnega sveta za socialno politiko ip delovna razmerja ima nalogo proučiti vsebino anket ObSS, s katero je bilo anketiranih 500 žena iz proizvodnje. Vse predloge, prošnje in pritožbe žena je potrebno skrbno proučiti in jih posredovati ustreznim organom občinske skupščine in delovnih organizacij, da se v okviru možnosti čimprej ugodno rešijo. ia 1964. Konferenca bo razpravljala o nalogah sindikatov v uresničevanju sklepov in smernic V. kongresa Zveze sindikatov Jug«6il«frije in o nalogah v zvezi s pripravami na VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Na konferenci bo obravnavana analiza občnih zborov sindikalnih podružnae in sprejet delovni program sindikatov ptujske komune za bodoče delovno obdobje. Odbor za medobčinsko sodelovanje ima nalogo aktivno sodelovati v pripravah na tretji »Teden bratstva in prijateljstva« ki bo od 16. do 23. maja tega leta v občini Čakovec. To so nekateri izmed sklepov, ki so bili sprejeti na VH. razširjenem plen uma Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, 26. marca tega leta. ObSS Pimj V obdobju pred m po kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije se v Ptuju, v Kidričevem in v Majšperku skliče-, jo kongresna zborovanja članov sindikata. Na zborovanjih paj delegati V, kongresa poročajo članstvu o delu in sklepih V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Sklicuje se delovna konferenca Občinskega sindikalnega sveta Ptuj za medeljo, 31. iqa- V. 7 letnih skupSČIn gasilskih druStev V četrtek, 19. marca je imelo GP Polenšak letno skupščino. V prisotnosti nad 80 odst. članov se ostra debatirali o lanskem delu, o dveh požarnih akcijah ter o delu, ki jih čaka letes. Med ustanovnimi člani je preminul eden njihovih društvenih tovarišev, ki so ga spremili z vsemi častmi, t. j. s stražo pri pokojniku na domu i* spremstvom na pokopališče. Iz skremaih poročil je bilo razvidno, kako eo delali. Za predsednika je bil znova izvoljen »e-kdanji predsednik Janko : ki je takrat prejel priznanje za vestno delovanje v gasilstvu. V soboto, 21. marca je implo letno skupščino GE> Gabemik. Tu so ob 1S0 odst. prisotnosti članov poročali vsi funkcionarji. V tem društvu se kolikor toliko delali, predvsem mladinska desetina, za ar so prejeli priznanje in de- narno nagrado Občinske gasilske zveze Ptuj. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Lojze Herga. Gasilei v Gaberniku slavij« letes 35 let obstoja društva in jim k temu prazniku iskreno čestitamo z željo, da bi čim bolj smotrno delovali v korist naše skupnosti. B. J. (Nadaljevanje s 3. strani) ga delavka iz »Delte«: »Stara mama se je naveličala čuvanja otrok, kam pa sedaj z otroki? Stari mami plačam za čuvanje dveh otrok 8.000 dinarjev.« Delavke iz Kmetijskega kombinata pišejo, daVse otroci slabo učijo, ker so preveč sami sebi prepuščeni, da bi šole morale več pomagati slabim učencem v šoli. Zena iz Strojnih delavni« piše: »Bojim se, kaj bo z otroki, ker jih vzoajajo različni ljudje. Stara mama po svoje, sosedje po svoje, otrok se navzema slabih nava, pri inozemcih 0,8%. Gledano skozi švicarsko prizmo pa je tudi to sorazmerno veliko, če upoštevamo istočasen močni porast v Portugalski, Španiji, Grčiji in Jugoslaviji. Zakaj tako? Predvsem zaradi prehodnega odmika turističnih ciljev od Švice, kar velja posebno za turiste iz .Nemčije, Avstrije Beneluksa, Iberijskega polotoka ter Latinske Amerike; nasprotno so se dvignili obiskovalci iz Francije, Italije, Izraela in posebno iz Japonske. Eden izmed nadaljnjih vzrokov sta nazadovanje obiska — zlasti v Vallisu — so tudi psihološke posledice lanske epidemije v Zermattu. Ni se spremenilo povprečje dobe bivanja; znašalo je, kakor leta 1962, okoli tri dni: večje je bilo pri domačih, nekoliko manjše pri inozemskih turistih. Med petimi večjimi mesti Svi FILMSKA VZGOJA ZA STARŠE KOT VZGOJITELJE Društvo prijateljev mladine Ptuj je smatralo za potrebno, da se s starši posvetuje o filmski vzgoji otrok. 31. marca 1964 je bil v kino dvorani Ptuj kulturni večer za starše. Uvodno besedo o films/ki vzgoji je podal tov. prof. Ivain Arhar. V kratki, toda konkretni razpravi so starši, vzgojitelji podali svoje mnenje. Predšolski otroci naj hi kino predstav ne obiskovali že iz zdravstvenega stališča. Za drugo osnovnošolsko mladino naj bi kino podjetje v sodelovanju s šolami organiziralo čimveč šolskih filmskih predstav, ki bodo na mladino vzgojno vplivale. Po možnosti naj bi nedeljske matineje imele na programu čimveč mladinskih filmov, šole naj bi s filmskimi krožki posredovale mladini filmsko vzgojo. To zamisel je že uresničila gimnazija Ptuj, ki izdaja tudi filmski obzornik. Društvo prijateljev mladine pa naj bi nadalje skrbelo za vzgojo staršev s predavanji, filmi, razgovori, ki naj hi pripomogli, da hi tudi starši znali svojim otrokom tolmačiti, vzgojne smotre filmske kulture. del muzeja, ki bo imel dva dela, starejšega, zgodovinskokulturne-ga, in novejšega, NOB. Z resta-vriranjem kapele je dosežen namen ohraniti predmete iz kapele kot sestavni del gradu in kot del muzeja. Sama kapela je iz 1674. leta, oprava pa iz prve polovice 18. stoletja, ko so še bili gospodarji gradu Bori avstrijski plemiči, grofje Sauerji. V gradu Bori je bila lepo urejena farna cerkev vse do časa, ko je bila zgo-tovljena cerkev v Cirkulanah. Večji del nekdanjega cerkvenega-prostora v gradu Bori je preurejen v gostinski prostor, ki ga loči od kapele zid z Mežanovo fresko »Trgatev«. Na pobudo Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, sporazumno z upravo Letovišča grad Bori in po odobritvi tozadevnih sredstev za spomeniško varstvo je začel novembra 1963 restavrator Anton Blatnik z delom na Borlu. Očistil in uredil je pro- stor, konzerviral štuk, slike in opremo. Sedaj' po tem delu bo še popravljen obrambni stolp, ki je že močno ogrožen, da bi ga uničil zob časa. Za vse skupaj bo porabljenih okrog milijon dinarjev iz sredstev za spomeniško varstvo. Domači in inozemski turisti si bodo sedaj lahko ogledali kapelo kot zaključen baročni prostor s sorazmerno visoko kvalitetnimi detajli iz 17. in 18. stoletja. Ko bo še zraven urejen oddelek NOB, bo imel Bori za turiste in za domače prebivalstvo urejeno muzejsko zbirko, ki si jo bo rad vsakdo ogledal. Za dela v stolpu je že vse pripravljeno. Stolp bo zopet pokrit S škodljami. Po končanih delih na stolpu ostane še ureditev por-tala v dvorano in vodnjaka na dvorišču in arkade na hodniku. Tudi ta dela bodo opravljena pod nadzorstvom Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. V. J. FOTO ZAPISEK Slabo stanje cest na ormoškem območju Skočilo je pod tovorni vlak Prejšnji četrtek, 26. marca, ob 7.41 je skočila pri Veliki Nedelji pod vozeči tovorni vlak Marica Jurčinec iz Mihovec pri Veliki Nedelji. 24-letna mati tri tedne starega otroka je napravila samomor v duševni depresiji po porodu. Vlak ji je odrezal desno nogo, poškodoval roki in glavo ter seveda telo. Tako ležečo na železniški progi je kakih 300 metrov od velikone-deljske železniške postaje proti Ptuju prvi našel železniški nadzornik Rudolf Tarkuš. Kot so izpovedale priče, je še istega dne pred samomorom pokojna hodila ob železniški postaji pri H^uiu vci.jiii.1 mesu ovi-,Veli'ki Nedelji, ter na kraju ne-ce je imel Ziirich v splošnem Isrece nekai poskakovala čez ja- največji obisk, največ gostov iz Amerike. V kneževini Liechtensteinu: Neverjetno: Na tem mejaškem ozemlju Švice so bolje odrezali tako po številu turistov kakor po nočitvah. Med došlimi gosti so zabeležili 42.324 oseb proti 34.455 leta 1962, medtem ko so nočitve znašale 88.752 ali kar za 26% več kakor v prehodnem letu. Največ gostov je bilo iz Nemčij e. Po-vpreček bivanja je znašal 2,1 dne po osebi, zasedba vsake postelje 39,3% pri 1006 posteljah, kolikor jih je v celoti na razpolago v gostinstvu. / Turistična Opatija je center kvarnerskega turističnega področja. 120 let že plapola tu zastava turističnega prometa, domačega in inozemskega. Zavidanja vredne so perspektive Opatije. Snujejo povečanje njene receptivne zmogljivosti, da se bo približala 30.000 posteljam. Magnet in gibalo prometa pa naj bi bil v okrepljenem zdravstvenem turizmu, povezanem z odličnimi klimatskimi, pa še balneološkimi činitelji (zdravljenje ^ morsko vodo). Ali bo naš Portorož lahko šel v korak s posestrimo Opatijo? Po našem mnenju to vprašanje ni deplasirano in bi bilo prav, da kega turističnega patriota je, da mu prisluhnejo tisti, ki se jih tiče.. obiskuje in spoznava take ob- j. s. ijekte oziroma kraje. rek ob progi. Na tem mestu je že drugi primer samomora zabeležen v zadnjih tridesetih letih pri Veliki Nedelji. R. „• Ceste na področju občine Ormož je zima zopet zelo poškodovala. Asfaltirana cesta Ormož—Ptuj je precej poškodovana zaradi globoko zmrznjenega cestišča, ki se je pričelo odpuščati in sedaj povzroča to guba-nje ceste in trganje asfalta. Po tej cesti so pred kratkim zaradi zaprte borlske ceste preusmerili celoten tranzitni cestni promet med Slovenijo in Hrvatsko. Cesta Ormož—Središče ni asfaltirana in je še toliko bolj podvržena propadanju. V nižjih legah je cestišče pričelo kipeti in na njem se zaradi neprestanega preobremenjenega tovornega prometa delajo brazde, gube itd. Ta cesta prenese obremenitev 600 do 700 ton v 24 urah, sedaj pa je dnevno na njej prometa najmanj 1500 do 2000 ton. Cesta je torej trikrat preobremenjena. Zato ni čudno, da je v slabem stanju in da ne more več prenesti težkega prometa. Skozi razrito cestišče sili na površje ilovica in ilovnata brozga, ki obtežkoča promet. Tu in tam na cesti ostane tovornjak in čaka na pomoč traktorjev. Tudi vrhnji del cestišča je preslab, da bi lahko ob vremenu prenesel to težo tovora. Ta cesta bi lahko prenesla vozila do pet ton In ne kot po njej skoraj redno vozijo tovornjaki, težki do 40 ton. Cest II. reda je na območju občine Ormož 38 kilometrov, cest tretjega reda pa 71 kilometrov. Tudi na cestah tretjega in četrtega reda je povzročila zima precejšnjo škodo. Te ceste so brez gramozne podlage in na ilovnatem terenu. Zato vsako pomlad zelo propadejo. K vsemu temu še precej pripomore preobremenjenost zaradi težkih vozil, za katere niso bile grajene. Dnevna nosilnost cest III. reda je le 300 ton v suhem vremenu, ceste na področju občine Ormož pa so trikrat in nekatere celo štirikrat preobremenjene. Predvsem sta preobremenjeni cesti Središče—Ljutomer in Miklavž—Pavlovci, poleg ceste II. reda Ormož—Središče. Stanje cest je vsekakor močno povezano s stanjem vremena. Da pa bi ne prišlo tudi prihodnje leto do podobnega stanja cest v občini, je potrebno vse ceste rekonstruirati. Tudi ceste četrtega reda so v slabem stanju in je promet predvsem v spomladanskih dneh skoraj nemogoč. D. R. Zanimiv portal na Borlu. Dragocenih umetnin več ne zakriva okrasna trta kot jih je pred čiščenjem Kratke z Desternika Statut krajevne skupnosti De-sternik sestavlja 5-članska komisija, ki jo sestavljajo Janko Ma-rinič, Janez Sok, Franc Ogrinc, Jožef Zelenik in Srečko Zelenik. V letošnjem letu bo porabila krajevna skupnpst Desternik okrog 200.000 dinarjev sredstev za ureditev pokopališča. To delo slabem j bi moralo biti opravljeno že lansko leto. Na razpolago so že tudi sredstva za nabavo in vzidavo spominske plošče na domu Matije Murka v Drstelji. Na območju krajevne skupnosti Desternik je 74 km občinskih cest. Za vzdrževanje teh cest bo v letošnjem letu porabljenih okrog 600.000 dinarjev. S temi sredstvi bo mogoče vzdrževati predvsem 8 km kategoriziranih cest, ostale pa bodo morali vzdrževati s pomočjo krajevnega samoprispevka. Ureditev jarkov-hudournikov, ki ogrožajo ob plohah in nalivih občinske ceste, je v krajevni Haši delavci na delu v Siriji Pred nekaj dnevi sem srečal prijatelja — Vlada Nedeljka, ki je z gradbeno skupino podjetja za inženirsko tehnične gradnje »TEHNOGRADNJE« na delu v Siriji. To podjetje pozna mo po gradnji številnih elektrarn na Dravi in po mostu v Ptuju. To podjetje gradi v Siriji mostove na reki Evfrat in nekaj drugih manjših objektov. V glavnem so šli v Sirijo strokovnjaki, nekvalificirane delavce so dobili tudi tam. Dela so zelo mehanizirana, lopate sko- Turistični ulrintei Avstrijska štajerska v turizmu Tudi naši severni sosedje, nemški Štajerci, se ukvarjajo s problemi turizma. Ker Štajerska po naravnih pogojih zaostaja za Koroško, polno slikovitih jezer, s tradicijo in kulturo v turizmu, je na Štajerskem treba ustvariti, tako pravijo, predvsem tehnične pogoje za turistično dejavnost. Semkaj prištevajo dobre ceste in dovolj hotelov, ki pa ne morajo biti samo novi, ampak so lahko tudi taki, ki se pridobe s preureditvami in razširitvami, sploh z modernizacijo starih objektov. Dalje menijo posamezniki, da bi bilo izrabljati folkloro in vse vrste narodopisnega bogastva za snubitev tujcev. Bolj naj bi se gojila tudi topla domačnost s poudarkom na izvirnosti in ne-popačenosti; njo je najti zvečine le še v manjših objektih in odročnih krajih. Neobhodno za vsa- raj ni potrebno omenjati, razen pri kakšnih manjših izkopih in podobnem. Naši ljudje stanujejo v udobno grajenih barakah, v katerih imajo vgrajene ventilatorje za hlajenje. Peči sploh nimajo, ker jih tudi ne potrebujejo. Ko je bila tukaj zima, je bilo tam okrog + 20 C. Kraj, kjer bivajo, se imenuje RAKA DEIR EZ-ZOR. Na hrani so v menzi, kjer pripravlja obroke eden naših ljudi. Hrana je v glavnem hladna. Uživajo tudi precej zelenjave. Domačini jedo npr. solato nepripravljeno. Ko izpulijo grmiček, odrežejo korenine in nato pojedo list za listom, brez olja in soli ter kisa. Tudi kruha, kot ga mi poznamo, nimajo. Jedo neke vrste pogačo oziroma palačinki podobno pecivo iz testa. Naš kruh bi se v teh vročih krajih hitro pokvaril in ga tako ne morejo uporabljati. Naselje naših delavcev ima vodovodno napeljavo, domačini pa pijejo vodo kar iz reke in je sploh čudno, da v večjem številu ne zbolijo. Zanimivo je,-da v teh krajih ni potrebno ničesar zaklepati, ker so Sirci zelo pošteni, le za delo so bolj žilavi. Naši delajo po 10 ur dnevno, pozneje pa se zabavajo, igrajo šah in berejo časopise iz domovine. Od naših radijskih postaj slišijo edino radio Priština s Kosmeta. Z domačini se sporazumevajo v francoščini. Vlado bo kmalu odpotoval nazaj, in sicer z letalom JAT do Beiruta, od tam pa dalje s taksijem, ki je tam zelo poceni Poprosil sem ga, naj si odslej Zabeleži zanimivosti, na . katere nih agencijah v Zahodni Nem- bo naletel, in naj za naš list čiji, čeprav utegneta Španija in ooiše svoja doživetja iz te de-Italija prednjačiti pred nami. žele, Jože Bezjak Kadar gre avstrijski Stajerc zaradi rekreacije ali zdravljenja v inozemstvo, naj se nastani v prvi vrsti tam, kjer spoštujejo njegovo narodno in državno pripadnost in so tudi sicer korektni do njega. Perspektive za turistično sezono 1964 Na splošno vse dobro kaže, do večjih presenečenj najbrž ne pride. Ne pri nas ne drugod. Turizem bo obdržal svoj nomadski značaj, če ga ne bo celo okrepil, cilj glavnih turističnih tokov pa bodo po vsej verjetnosti še naprej dežele s cenejšo življenjsko ravnijo. Po poročilih z Dunaja imajo ondotne turistične agencije potrebne kapacitete za svojo klientelo, ki želi preživeti počitnice v Jugoslaviji, že v celoti naročene oziroma zagotovljene. Podoben, ako ne še Ugodnejši položaj za nas Je baje v turistič- skupnosti Desternik nujno potrebna. Tudi za ta dela je določena posebna komisija. Problemov socialnega skrbstva in zdravstva na območju krajevne skupnosti Desternik ne bo mogoče reševati brez potrebnih materialnih sredstev, zlasti kjer gre za socialno in zdravstveno ogrožene prebivalce iz te skupnosti. Krajevna skupnost bo posvečala v bodoče več skrbi otrokom, ki so v oskrbi pri drugih hišah, preužitkarjem, zlasti pa pastirčkom glede na to, kako skrbijo za nje. Kako obiskujejo učenci šolo in kakšne uspehe dosegajo, nI več samo skrb staršev in učiteljeva, ampak stanovanjske skupnosti kot celote, ki je zelo interesira-na, da bi mladi rod čim bolj napredoval in da bi dosegel v življenju uspehe, ob katerih se bo vedno rad spominjal na kraj, kjer je preživljal zgodnja leta svojega življenja. Stanovanjska skupriost se bo poskušala pomeniti s starši, ki zadržujejo šolarje doma pri raznih delih, da tega ne bodo delali, ker povzročajo šolarjem več škode kot imajo sami koristi. Skupnost bo tudi podprla akcijo za zbiranje denarja in živil za šolsko kuhinjo. Koristi kuhinje z dobro prehrano se čutijo predvsem v normalnem fizičnem in umskem razvoju učencev. Ko bo prevzela stanovanjska skupnost v upravljanje zgradbo prosvetnega društva, bo uredila ob pomoči prosvetnega društva ostrešje zgradbe pa tudi notran- jost. V urejeni zgradbi bodo imeli tudi krajevni klub. V njem se bodo sestajali odbori organizacij1 in društev. Nogometno in košarkaško igrišče sta Desterniku nujno potrebni. Ko bosta moštvi pripravljeni na tekme, bo lahko v Desterniku več športnih srečanj, ki bodo prav gotovo zanimiva za vso okolico. Kmetijska proizvodnja je tudi za območje krajevne skupnosti Desternik prednostnega pomena, zato je razumljivo, da bo nenehna skrb stanovanjske skupnosti, lo, da bodo tudi za to območje opravljene vse preventivne mere za zatiranje škodljivcev, S predavanji bo seznanjeno prebivalstvo z vsemi posebnostmi podobne kmetijske proizvodnje. Kritično stanje obrti na območju Desternika nalaga krajevni skupnosti vso skrb da bi prišlo do ustanovitve servisa za kovaš-tvo, kolarstvo, krojaštvo in šiviljsko obrt ,ki jh sedaj na tem območju pogrešajo. Malo je verjetno, da bi se dalo brez primerne skrbi stanovanjske skupnosti izboljšati nezavidno stanje glede obrtništva, brez katerega tudi Desternik ne more biti. V okviru malih asanaoij bo prišlo postopoma v krajevni skupnosti Desternik tudi do ureditve Javnih vodnjakov, iz katerih se oskrbuje z vodo večje število stanovalcev v skupnosti. Posebna komisija bo predhodno pregledala vodnjake in določila vodnjake ki bodo naprej urejeni. Humor Otroška logika t- Manica, v nedeljo se ne igraj na ulici, igraj se na vrtu! — Ali na vrtu ni nedelje? Prijetna zabava Gosti nekega hotela v San-tiagu najdejo v svoji sobi ne samo pravila hotela s cenikom, temveč tudi sledeče opozorilo: ,>V slučaju potresa izvolite takoj zapustiti hotel. Na cesti je vaše življenje bolj varno. Želimo vam orijetno zabavo!« V Soli — Pepček, ti si pa danes nisi umil obraza. Točno se vidi, kaj si včeraj jedel. — No kaj, tovarišica? — Jajčka. — Ni točno, te sem jedel predvčerajšnjim. VSotorno Kolo Pretiš Mati PRIJETNA VOŽNJA, PRIMERNA BRZINA. CENENA VOŽNJA. OOBITE GA V TRGOVINI »NOVI DOM«. ZADRUŽNI TRG TEVILKA 1. 555555555555555555555555555555555555555T5555555+55555 Nssreša nikdar ne podiva V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: Križaj Friderik, Ptuj, Na gradu 2 — pri prometni nesreči si je poškodoval obe nogi; Kos Marjan, Zetale 28, se je vrezal v desno nogo; Mašič Gašpar, Za-mlače 6, je padel s kolesa in si poškodoval glavo; Pučko Marija, Ptuj, Prešernova 18, se je opekla z grelno blazino; Kumer Drago, Zerovinci 68, si je pore-zal na pločevinasti škatli desno roko; Žitnik Rado, Rogoznica 18, si je pri streljanju s smodnikom poškodoval glavo; Turi-bak Drago, Cerje 22, je padel s kolesa in si poškodoval glavo; Zvikart Danilo, Zetale 115, se je poparil z vrelo vodo; Goričan Anton, P obrežje 84, je padel z voza in si poškodoval levo nogo; ~Krajnca Jakoba, Nova vas 76, je vgriznil konj v desno roko; Kokot Antonija, Babinec 59, je padla s kolesa in si poškodovala glavo; Jurgec Blaž, Slatina 40, je padel in si poškodoval desno nogo; Kiselak Marija, Ge-rečja vas 46, je padla s kolesa in si poškodovala glavo; Meško Ivan, Mihovci 45, si je pri delu opekel obraz; Rakuša Ivanka, Litmerk 36, je padla na cesti in si poškodovala- desno nogo; Vo-glar Jakob, Brstje 32, si je pri delu poškodoval desno nogo; Murko Franc, Zupečja vas 44, je doma padel in si poškodoval desno roko; Krivec Jakob, Sto-govce 34, je pri pretepu dobil poškodbe po glavi; Fuksu' Ivanu, Jiršovci 69, je žaga poškodovala levo roko; Zelenko Marjan, Rogoznica 55, se je vsekal v desno nogo; Veldin Ivan, Podgorci 65, se je opekel po levi nogi; Kiselak Franc, Gerečja vas 21, je pri pretepu dobil poškodbe na glavi; Tomanič Franc, Gerečja vas 8, je pri pretepu dobil poškodbe na glavi. šport šport šport šport šport DRAVA:LEIBNITZ 2:3(1:2) yg>OOOQQOOOO<>OQQOOQOQOO\ ■ H Osebna kronika NA MATIČNEM OBMOČJU PTUJ Rodile so: Elizabeta Zinko, Hardek 14 — Rudolfa; Cirila Purg, Lešje 41 — Igorja; Otilija Petek, Stojnci 43 — Mirioo; Kristina Petek, Polenci 33 — Kristino; Marija Lah, Ptujska cesta 23, Ormož — Vesno; Terezija Pristovruiik, Majšperk 11 — Matjaža; Antonija Klemenčič, Nova vas 58 — Milana; Terezija Caf, Gomila 15 — Milana; Marija Cer, Veliki vrh 10 — dečka; Marija Lovrenčič, Grajenščak 65 — dečka; Terezija Lah, Cankarjeva 9 — Jasno; Angela' Plohi, Vitam 14 — dečka; Edita Vukiče-vič, Kidričevo 7 — deklico; Vasilija Znidarič, Turški vrh 24 — Biserko; Ana Petrovič, Hrasto-vec 73 ,— dečka; Kristina Štarn-berger, Središče 111 — dečka; Marija Duh, Kicar 131 — deklico; Alojzija Prevoljšek, Nadole 43 — Olgo; Marjeta Zgeč, Dor-nava 58 — Slavico; Jožica Pevec, Ptujska cesta 18 — Kaitico; Ana Pavlinčič, Rucmanci 31 — Ireno; Antonija Matjašič, Pla-car 69 — Andrejko; Marija Lo-zrnšek, Mestni vrh 98 — Jožico; Terezija Hren, Draženci 63 — Branka; Marija Brglez, Staro-šanci 23 — dečka; Neža Zagor-šek, Pacinje 31 — dečka; Veronika Habjanič, Brebrovniik 19 — deklico; Vera Šegula, Dorna-ve 51 — dečka; Marija Topolo-vec, Biš 3 — dečka; Marija Zni-dar, Pečke 51 — deklico; Alojzija Cuček, Hvaletimci 7 — Ivana; Matilda Šterman, Sp. Kraiplje 72 — deklico. Poroke: Stanislav Pisanec, Slovenske Konjice, Mlinska 2 — Jožefa Unger, Celje, Cesta na grad 31. Umrli so: Srečko Bremec, Dornava, roj. 1959, umrl 28. marca 1964; Mairija Hotko, Na postajo 10, roj. 1885, umrla 28. marca 1964; Marjeta Zavec, Raj-čeva 13, roj. 1929, umrla 28. marca 1964; Marija Vela, Naselje braitov Reš, roj. 1876, umrla 28. marca 1964; Vinko Kocijan, Središče 31, roj. 1901, umrl 29. marca 1964; Simon Jerenec, Strarjna 43, roj. 1888, umrl 29. marca 1964; Marija Komik, | Draženci 9, roj. 1902, umrla 30. marca 1964; Ana Mlakar, Cafo-va 1, roj. 1896, umrla 30. marca 1964. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tete MARIJE H0TK3 roj. PETROVIČ iz Ptuja, Na postajo 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivoma podjetij »Surovina«, Maribor in odkupne postaje Ptuj, ter »Petovie«, Ptuj, za izraze sožalja. cvetje in vence ter spremstvo na pokojničini zadnji poti na hajdinsko poko] a-lišče. Posebna zahvala ožjemu sorodstvu za vso pomoč in pozornost. enako tudi g. duhovniku iz Hajdine za poslovilne besede ob odprtem grobu. Ptuj, 30. marca 1964. Žalujoči: sinova Edvard in Viktor z ženama in otroci ter drugo sorodstvo. . V nedeljo, 29. marca, so gostovali v Ptuju nogometaši SV Leibnitz iz sosedne Avstrije in odifrrali prijateljsko srečanje 7. domačo Dravo. Ekipa SV Leibnitz tekmuje v štajerski ligi, kjer je trenutno na 9. mestu izmed 13 sodelujočih ekip. Igralci Drave, ki se pripravljajo na start v MM ligi, tokrat niso zadovoljili maloštevilnih gledalcev — še zdaleč niso ponovili igre, s katero so premagali mladince Drave na trening tekmi (10:1). Začetek tekme je kazal, da bodo domači premagali »sosede«, saj je dosegel Ljubeč I vodilni zadetek že v 11. minuti. Pozneje pa srno opazili, da 6e igralci Drave ne trudijo, v napadu komplicirajo, nesigurna obramba le s težavo rešuje nevarne -položaje. Gostje so ize- načili iz enajstmetrovke, potem ko je igral Vidovič z roko v kazenskem prostoru, nekoliko pozneje pa so dosegli še vodstvo. V drugem delu je igra postala ostra in igralci so se vse preveč »pogovarjali« s sodnikom, ki je izključil kar tri. Do konca tekme je doseglo vsako moštvo še po en zadetek — za goste Kejkec avtogol, za Dravo pa Mlakar. Z malo več sreče bi lahko bil rezultat obraten. Pri Dravi sta dobro igrala Hadler in Jurinič, pri gostih pa srednji krilec in desno krilo. Sodnik Ljujič jz Maribora je sodil dobro. Drava je nastopila v sledeči postavi: Ivartnik (Polajžer), Cvetko, Vidovič, Hadler, Ke-kec, Jurinič, Plajnšek, Mlakar, Ljubeč I, Nežmah, Ljubeč II. O o o o o o r@skop V nedeljo, 5. aprila, start v MM ligi j — igrali bodo vsi z Emeršičem v napadu — kajti neodločen rezultat (tako vsaj trde) je enak porazu. Lestvica jesenskega dela MM lige Branik 10 8 1 1 32:8 17 Kovinar 10 7 1 2 29:12 15 Nafta 10 6 1 3 26:21 13 Drava 10 5 2 3 20:18 12 Fužinar 10 4 3 3 31:13 11 Grafičar 10 5 1 4 21:15 11 Ojstrica 10 4 3 3 17:26 11 Beltinci 10 3 3 4 12:18 9 Mejnik 10 2 2 h 12:21 6 Rače 10 1 2 7 12:23 4 Radgona 10 0 1 9 1:38 1 V nedeljo se bodo srečali: Čestitke Najlepše čestitke ob rojstnem dnevu želijo Valterju Znidariču ki sjuži vojaški rok v Zadru, njegovi domači. Mali oglasi OPREMLJENO SOBO ODDAM moškima s ■ prvim aprilom. Naslov v upravi. VELIKO SOBO v Zg. Hajdini 84, oddam. Vprašajte v libri T-12. Vprašajte v trgovini »Zv zda«, Srbski trg 8. Ptuj. PRODAM 30 m drv, 1000 kg krompirja, 1000 kg sena in lahki voz. Alojz Marin, Savci 10, p. Tomaž. KUPIM V 3LIZIN1 PTUJA KUPIM ENOSTANOVANJ^KO HIŠO ali samo stanovanje, grem tudi v večletni najem. . •>-lija Vinkler. Trnovska vas 10. MANJŠO ENOSTANOVANJ-SKO HIŠO v okolici Ptuja s 5 do 10 ari zemlje kupim. Klemenčič Franc, Rabelčja vas 10, Agencija, poslovalnica Ptuj, nujno rabi več sadnih stiskalnic (tudi hidravličnih), sodov, večjo količino malih traverz, motornih koles, mopedov in avtomobilov. Prijave ob petkih in sobotah KMEČKO DEKL^ išč službo gospodinjske p- močnice j. i dobrih ljudeh (začetnica). Naslov v upravi. IŠČEM ŽENSKO, lahko je upokojenka. ki bi pazila dopoldne na dva otroka. Naslov v upravi. IŠČEM DOBRO GOSPODINJSKO POMOCNICO. Nudim zelo dobre pogoje. Vprašajte pri Antonu Pintarju. sita--stvo. Volkmajerjeva 8. Ptuj. K TRIČLANSKI DRUŽINI, iščem gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhanja. Ivan Podlipnik, Maribor, Prežiho-va ul. 5. SPREJMEM TRI VAJENCE za soboslikarsko in pleskarsko obrt Ptuj Pogoj: popolna osemletka. Herega. Ptuj, Prešernova 4. ČESTITKA Grešnik Janez in Vidovič Franc iz VP 3124. Knjaževac, pozdravljata Marijo Vidovič in Danico Mihelač v Strojnih delavnicah, vse ostale zaposlene v tem podjetju ter svoje domače ter jim kličeta na skorajšnje veselo snidenje. Vabilo Tovarna šivalnih strojev MIRNA bo priredila v letošnjem aprilu v Ptuju šiviljski tečaj. Prijave sprejema Zavod za pospeševani)* gospodinjstva Ptuj,I Ormoška 18. 1 Medtem, ko je na sporedu v SCL že tretje kolo, bodo v MM ligi odigrali šele prvo kolo. Kandidati za prvo mesto so še vedno trije ( Branik, Kovinar, Nafta) in njihovi medsebojni obračuni bodo »poravnali« razliko v točkah. Tudi drugi tekmeci lahko prijetno zagodejo favoritom — sicer pa počaikaj-mo do 15. junija, ko bo na sporedu zadnje kolo. Igralci Drave potujejo v nedeljo v Mursko Soboto, kjer jih čaka težak nasprotnik Grafičar,, ki je pobral jeseni v Ptuju ves izkupiček (1:2). Grafičar je kandidat za eno izmed prvih štirih mest, zato bo igral na zmago. Ali so Ptujčani brez možnosti na kakršenkoli izkupiček? Iz razgovora smo slišali, da se bodo borili za obe točki Aluminij - Nova Gorica 1:1 (1:1) Aluminij: Kramberger (Skri- njar), Markovič, Muršec, Gereč-nik, Mesarič, Vodušek, Milosav-ljevič, Markovič Z., Kovač, Loboda, Špehonja. Nova Gorica: Brezavšček, Ter-pin, Arnič, Mozetič, Turlakovič, Križaj, Jug (Šušmelj), Leban, Ristič, Markič, Uršič. Sodnik: "Blekač iz Šoštanja, sodil odlično. Strelci: Turlakovič za Novo Gorico, Milasavljevič za Aluminij. V nedeljo je moštvo Alumini- je sprejelo v goste solidno moštvo Nove Gorice v tretjem nastopu spomladanskega prvenstva SNL. Gledalci, ki jih je bilo okoli 500, so pričakovali, da se bo razvila, na sicer mokrem terenu, lepa in enakovredna tekma. Začetni udarec so imeli gostje, vendar je že v prvi minuti Špehonja prodrl nevarno pred vrata in strelja iz mrtvega kota na gol, namesto da bi zaposlil svoje soigralce. Po tem začetnem tempu so se zbrali tudi gostje in v 12 minuti dosegli vodilni gol iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik brez oklevanja dosodil potem, ko je zadela žoga domačega igralca v roko. Strelec je bil Turlakovič, vendar bi lahko vratar Kram- „ , berger z malo več sreče ta strel v Predtekmi so se izkazali v sredino vrat obranil. Samo 10 mladinci Aluminija, ki so pre-minut zatem — v 22. minuti — magali sovrstnike iz Nove Go-je Milosavljevič desno krilorice z rezultatom 2:1 (0:1). Aluminija, izenačil, spretno je preigral nekaj obrambnih igral- V nedeljo gostuje Aluminij na cev in dosegel efektni zadetek.vročem terenu v Trbovljah pro-Domačini so vse do polčasa for-ti Rudartu; po slabi igri na ne_ sirali hitro igro. da' so se igralci , ,. , . Nove Gorice le branili. deljskem srečanju bi bilo pn- Drugi polčas je.1 v nasprotju sčakovati' da bo Aluminij za-prvimi 45 minutami igre, po- igral zopet bolj poletno ter bor-polnoma popustil v tempu; do- beno. VM vinar, Nafta — Ojstrica, Radgona — Fužinar, Grafičar — Drava. mači napad je zaigral brez volje in ni bil sposoben, kljub ugodnim priložnostim, doseči zmagovitega gola. To velja še posebej za levo krilo Špehonja, ki je sicer lepo prodiral po krilu, vendar namesto da bi centriral svojim soigralcem v sredino, žogo kot za šalo pošiljal vratarju v roke ali pa celo v aut Obramba Aluminija je zaigrala v drugem delu še boljše kot v prvem in je uspela napade gostov ustavljati že v sredini ter neprestano pošiljala uporabne žoge svojemu napadu, ki pa je še naprej ignoriral kolektivno igro. Gledalci so potem začeli upravičeno negodovati in šele ponovni pobegi najboljšega napadalca Aluminija Miloša vi j e-viča so jih spravili na noge — v 80. minuti je ostro streljal z razdalje 18 m na vrata gostov in le vratnica jih je rešila, da niso prejeli drugega zadetka. Zadnje minute so postale ponovno dramatične; domačini so poizkušali na vse načine doseči zmagoviti zadetek, toda to jim ni uspelo, ker so igralci Nove Gorice neprestano igro zavlačevali, saj so bili zadovoljni z delitvijo točk, ki gre na račun neresnosti igralcev domačega napada, posebej še Špehonje in Markoviča Z. Aluminij je na tej tekmi pokazal enega svojih najslabših nastopov v SNL; enajstorica Nove Gorice pa po svoji igri ni bila enakovredna domačinom. OVEN (od 21. marca do 20 aprila) Velja od petka do petka Okrog vas se radi zbirajo ljudje z raznimi željami, pri katerih jim vi lahko pomagate. Večkrat se radi spomnite ča-^ sov, ko ste še imeli pred seboj nešteto načrtov. Ne bodite \J nevoljni, ko ne morete verjeti drugim niti sebi. O ' BIK (od 21. aprila do 20. maja) Bolj vam pristaja naravna naklonjenost bližnjim kot O" pretirana vljudnost napram znancem. Iskrenosti ne more-te zahtevati od ljudi, ki je ne poznajo. Koristno bo, če se boste večkrat pogledali v ogledalo in se vprašali, če se dobro poznate. DVOJČKA (od 21. maja do 22. junija) Dvakrat radi pomagate, tretjič pa si pomoči sami želite. V Ostanite pri svojih odločitvah; vedno niso pravilne, so pa (rj vedno vaše. Vsakdo je svoje sreče kovač; mnogi mislijo, da jim manjka orodje. X RAK (od 23. junija do 22. julija) Jff Radi mnogo dajete, za vračilo vam zadošča vsaj malo uvi-\J devnosti. Denar se vas ne drži; mnogo težje ste brez prija-telja. V starih spominih boste vedno našli nekaj novega. f"'t LEV (od 23. Julija do 22. avgusta) f*"-. Lepo vam je le takrat pri srcu, ko izpolnite prostovoljno obljubo. Prvo zamero je lažje pozabiti kot zadnjo. Najbolj vas veseli nepričakovana pošta. DEVICA (od 23. avgusta do 22. septembra) Dober nasvet ne zadošča; morate najti tudi dobre ljudi, x ki so vam že dokazali, da so navajeni govoriti resnico. Zelo V cenite ljudi, ki so vaši prijatelji tudi v težavah. '■»J TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra) 4TV U/ Težave spoznate šele takrat, ko vas mučijo. Hitro se radi C"S odločite, še hitreje pa na tako odločitev tudi pozabite. Nikdar tako ne hitite naprej, da ne bi imeli časa pomisliti celo na to, kako se boste vračali. C) ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra) Škoda je vseh tistih dni v življenju, ki vam niso pustili vsaj nekaj prijetnih spominov. Pišite prijatelju, ki čaka nestrpno na vaše pismo. V družinskem življenju vas čaka srečen dan. STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra) V krogu svojih znancev nekoga posebej cenite. Nekateri ljudje z molkom odgovarjajo, le škoda, da jih vsakdo po r svoje razume. Otroci so ogledalo svojih staršev, le žal se mnogi v njem preporedkoma ogledujejo. KOZOROG (od 21. decembra do 20. januarja) V sorodstvu vas zelo upoštevajo. Ne odlašajte z odločitvami, ki so vam v korist. V gospodarstvu imate mnogo izkušenj in nič manj uspehov. Počitnice v istem kraju vam bodo tudi iT) letos zelo ugajale. Q VODNAR (od 21. Jannarja do 19. februarja) Lepo vam bo, ko se boste rešili poklicnih in finančnih težav. Največ zaupanja morate vedno imeti v svoje moči. Redko se vam primeri, da bi pozabili na dano besedo. O RIBI (od 20. februarja do 20. marca) Najraje site v družbi, ki he zabavlja temiveč se rada zabava. Vse drugo prej pozabite kot na ljudi;- ki so vam bili vedno naklonjeni. Ponuja se vam ugodna ženitna prilika, ki pa jo boste odklonili. OC>CxXXxXXXXXXXXXXX oooo Rokomet REMI, ZMAGA IN PORAZ Ze naslov pove, da so ptujski I rokometaši v treh srečanjih dosegli tri različne rezultate. Do starta spomladanskega dela j prvenstva v štajerski rokometni! coni ni več dolgo in rokometaši' ptujske »Drave« pridno trenira- ' jo, prav tako pa se tudi v prijateljskih srečanjih srečujejo na i športnem polju. , V sredo 25. marca so se na sta- | dionu Drave pomerili v prijatelj- I ski trening tekmi rokometaši Branika in Drave. Srečanje se je | končalo z neodločenim rezulta--) tom 17:17. Tekma je bila namenjena predvsem vigravanju obeh moštev, bila pa je tudi poslovil- na tekma za Rozmana, odličnega ptujskega rokometaša, ki je te dni oblekel vojaško suknjo. Tudi na tej tekmi je Rozman dosegel največ golov. V petek 27. marca so gostovali v Ptuju rokometaši mariborskega Kovinarja, ki so prav tako kot »Branik« člani republiške rokometne lige. Tekma je bila pod reflektorji v zelo slabem vremenu — ves čas je deževalo. Razumljivo je, da pod takimi pogoji ni bilo lahko igrati, vendar je kljub temu zmagala Drava z rezultatom 14:13 (6:7). Največ golov za »Dravo« so dosegli Žirovnik, Bel-šak in Cernezel. rv -J *> V :> > s ■j o o o o o -J "s- Novi dom" H /SE VRSTE POHIŠTVA, OP REMO ZA VAS DOM DOBITE V TRGOVINI »NOVI DOM«, ZADRU2NI TRG jT. L OBJAVA Lovska družina »Jože Lacko« Ptuj sprejme takoj v službo lovskega paznika. Pogoj: veselje do te službe. Pismeno prošnjo s kratkim življenjepisom o dosedanjem službovanju naj pošljejo kandidati na gornji naslov. ZAHVALA Ob očetovi vrnitvi iz bolnišnice sem dolžna izreči zahvalo predstojniku tov. dr. Dragu Praunseisu, tov. dr. Milutinu Vovku, tov. dr. Tošu ter vsemu medicinskemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Ptuju za uspešno izvedeno operacijo ter skrbno nego in vso pomoč mojemu očetu ob zdravljenju na tem oddelku. Beba Rozman V nedeljo 29. marca dopoldne sta bili na rokometnem stadionu Drave odigrani dve prijateljski rokometni tekmi. V prvi so se pomerile rokometašice »Varteksa« iz Varaždina in domačinke. Po precej nezanimivi in slabi igri se je srečanje končalo z neodločenim rezultatom 2:2 (2:1). Domačinke bi brez težav lahko zmagale, če bi igrale bolj borbeno in živahno. Za domačo ekipo je dosegla oba gola Korenjakova. V drugi tekmi so se spet srečali rokometaši »Branika« in »Drave«. Tokrat so morali domači rokometaši kloniti pred boljšim nasprotnikom z rezultatom 16:19 (10:11). Poraz s tremi goli razlike pa ni neuspeh za domačo ekipo, saj je nastopila močno pomlajena proti vrsti znanih rokometašev iz Maribora. Za »Dravo« so nastopili Podpa-dec, Kuhar, Kovač, Jurkovič, Belšak, Cernezel, Safranko in Gašperič. Največ golov za domačo ekipo Največ golov za domačo ekipo So dosegli Jurkovič, BelšsV m Cernezel. Dik Kegljanje V soboto so imeli kegljači ptujskega »Železničarja« v go-steh železničarje iz Cakovca. ki so se udeležili povratnega prijateljskega srečanja. Železničarji iz Cakovca niso prišli v Ptuj le zaradi športnega srečanja, ampak so prišli v goste kot železničarji, ki se na svojih delovnih mestih bore z ifetimi težavami kot železničarji v Ptuju, to je s popravilom železniških vozil. Po prijetnem sprejemu so se na kegljišču KK Ptuj pomerili v borbeni igri. Sam začetek srečanja je bil znak velikega prijateljstva. Po zmagi Ptujčanov v Cakovcu bi pričakovali, da bodo ptujski železničarji zanesljivo premagali svoje goste, vendar jim s pomlajeno ekipo to ni uspelo, saj so pri Ptu.iča-nih natsopili trije, ki so šele drugič nastopili v ekipi. Poraz Ptujčanov z rezultatom 299:258 je^ponoven dokaz, da je tudi v kegljaškem športu potrebno mnogo treninga. Pri domači ekipi je dosegel najlepši uspeh Alojz Samec z 42 podrtimi keglji. Po končanem kegljaškem sre-I čanju so se še strelci obeh ekip j pomerili na strelišču SD »Železničar« v disciplini z zračno ' p*'ško. Petčlanska ekipa • »Ze-j lezničarja« Ptuj je prepričljivo 1 premagala istoimensko ekipo Cakovca z rezultatom 797 639 krogov od 1000 možnih. Prvo mesto v domači ekipi je dose-j gel Peter Vrtič — 173 krogov, ■ drugo mesto pa Marjan Strmšek 1 170 krogov od 200 možnih. Po športnem srečanju so si gostje iz Cakovca, ob spremstvu direktorja Antona Valentina in domačih kegljačev, ogledali železniške delavnice. Ob koncu so gostje iz Cakovca izrazili željo, da bi se še večkrat srečali, saj ip tudi šport velika vez med delovnimi ljudmi.