stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik osebni zaimek metafora poved svobodni verz stavek vejica roman priredje oseba poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek priredje beseda Zdenka Holsedl Pertoci I Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota Obravnava Brižinskih spomenikov v srednjem strokovnem izobraževanju Addressing Freising Manuscripts in Secondary Vocational Education Izvleček Č lanek prinaša predstavitev učne ure pouka slovenščine s področja književnosti na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. Gre za izbor književne učne ure v srednjem strokovnem izobraževanju, ki je drugačna od klasičnih, saj pri spo- znavanju Brižinskih spomenikov uporabljamo drugačne metode in oblike dela. Dodana je učna priprava, po kateri je bilo besedilo obravnavano, in samostojni delovni list, ki je prinesel lažje razumevanje obravnavanega besedila. Abstract T his article presents a literature lesson from the Slovenian literature class at the Sec- ondary Vocational and Technical School in Murska Sobota. Incorporating such a lesson in secondary vocational education is novel because learning about the Freising Manuscripts necessitates alternative methods and forms of work. The lesson plan for the text discussion and a standalone worksheet to aid comprehension of the text ac- company the article. Ključne besede: srednja poklicna in tehniška šola, slovenščina, Brižinski spomeniki, književna učna ura, delovni list Keywords: secondary vocational and technical school, Slovenian, Freising Manuscripts, literature lesson, worksheet. I 32 DIDAKTIČNI IZZIVI I 33 I str. 32-39 Zdenka Holsedl Pertoci I Obravnava Brižinskih spomenikov v srednjem strokovnem izobraževanju metafora pisec svobodni verz stavek pika pravljica stavek samostalnik osebek izvor oklepaj predmet priredje osebni zaimek Uvod P ouk književnosti se v današnji sodobni šoli zelo pri- lagaja potrebam dijakov, saj učitelji pri izobraževanju nove učne snovi želimo, da bi jo dijaki osvojili v čim boljši in kakovostni meri. Trudimo se, da bi jo posredovali na najzanimivejše načine, kar lahko dosežemo z različnimi metodami in oblikami dela, pri tem pa uporabljamo različ- ne učne pripomočke. Še posebej to velja za srednje strokov- ne šole, saj se tukaj dijaki izobražujejo za strokovni poklic, kjer jih bolj kot slovenščina zanimajo strokovni predmeti. Vendar pa slovenščina še vedno predstavlja temeljni sploš- noizobraževalni predmet, kjer se dijaki usposabljajo za učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v slovenskem jeziku, zato je nujno, da jo izobražujemo na zanimiv in vzgojen način. Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota S rednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota (SPTŠ) je ustanovljena kot javni zavod za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki se opravlja kot javna služba na področju izobraževanja na podlagi izobra- ževalnih programov. Delovanje zavoda temelji na Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in lahko izvaja redno izobraževalno delo po programih: nižjem poklicnem izobraževanju za pridobitev nižje poklicne izobrazbe; sred- njih poklicnih programov za pridobitev srednje poklicne iz- obrazbe; srednjih tehniških programov za pridobitev sred- nje strokovne izobrazbe in poklicno-tehniško izobraževanje srednjih tehniških programov za pridobitev srednje stro- kovne izobrazbe. Je srednja šola s častitljivo več kot stoletno tradicijo neprekinjenega delovanja. Poslanstvo šole je vzga- jati in posredovati znanje ter strokovno izobrazbo generaci- jam mladih iz roda v rod (www.spts.si). Na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota obrav- navamo v srednjem strokovnem izobraževanju, ki traja 4 leta, vsebine književnosti po veljavnem učnem načrtu in po predmetnem izpitnem katalogu za poklicno maturo. V lite- rarnozgodovinskem sklopu srednjega veka katalog predpi- suje obravnavo Brižinskih spomenikov, kjer je izpostavljen II. Brižinski spomenik. Omenjeno vsebino sem obravnavala v 1. letniku programa elektrotehnik, kjer so dijaki na zani- miv in nekoliko drugačen način spoznali novo vsebino in jo uspešno usvojili. Brižinski spomeniki B rižinski spomenik so prvi in hkrati najstarejši zapis v slovenščini. Je najstarejše slovansko besedilo za- pisano v latinici. Gre za karolinško minuskulo, kjer beseda karolinška izhaja iz Karla Velikega in minuskula, ki pomeni male črke. Zapisan je jezik, kakršen je bil v začetku svojega razvoja (zgodnja slovenščina). Nastali so okoli leta 1000 na avstrijskem Koroškem. Zapisali so jih nemški du- hovniki, ki so med Slovenci širili krščansko vero. Našli so jih v bavarskem mestu Freising (Brižinje) leta 1803. Nato so jih prenesli v münchensko državno knjižnico, kjer jih hranijo še danes. Brižinski spomeniki so sestavljeni iz treh delov: I. spomenik je obrazec splošne spovedi, II. spomenik je pridiga o grehu in pokori in III. spomenik je spovedna molitev. Besedila niso izvirna, ampak prevedena po latin- skih in nemških predlogah. Pomen Brižinskih spomenikov se kaže v kulturnem (najstarejši ohranjeni zapis v sloven- ščini), jezikovnem (osnova za znanstveno raziskovanje slo- venskega jezika) in verskem (širjenje krščanstva) pomenu. Najpomembnejši za obravnavo je II. Brižinski spomenik, to je Pridiga o grehu in pokori, kjer dijaki spoznajo vsebino, pomen in značilnosti pridige. II. Brižinski spomenik: Pridiga o grehu in pokori J e pridiga o grehu in pokori. Pridiga je polliterarno be- sedilo, namenjeno bogoslužju in cerkvenemu pouku. Posebna vrsta pridige je homilija, ki razlaga odlomek iz Svetega pisma, kot je primer v II. Brižinskem spomeniku. V Pridigi o grehu in pokori duhovnik podaja krščanski nauk o grehu in zveličanju. Najprej razloži, zakaj je na člo- veštvo prišla vrsta nesreč. Potem razlaga, da se je treba od- povedati različnim grehom (sovraštvu, umoru, žrtvovanju, klevetanju), da bi dosegli zveličanje. Za krščanski zgled postavi mučenika in na koncu poziva h kesanju. Za lažjo ponazoritev obravnavanega besedila dodajam primer učne ure z delovnim listom. I 34 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 DIDAKTIČNI IZZIVI I 35 Zdenka Holsedl Pertoci I Obravnava Brižinskih spomenikov v srednjem strokovnem izobraževanju I str. 32-39 Primer učne ure z delovnim listom Artikulacijska stopnja Dejavnosti učitelja Dejavnosti dijakov Učne metode in oblike učne vsebine učila 1. Motivacija Dijakom predvajam posnetek, na katerem bodo brana besedila iz Brižinskega spomenika II. Poslušajo posnetek. frontalna oblika posnetek Napoved učnih ciljev Povem, da bomo danes spoznali Brižinske spomenike. Dijaki poslušajo razlago in odprejo berila na str. 177. razlaga berilo 2. Usvajanje nove učne snovi Dijakom povem, da so prvi zapisi v slovenskem jeziku Brižinski spomeniki. Pojasnim njihovo zgradbo: • I. in III: spomenik sta Obrazca splošne spovedi, • II. spomenik je Pridiga o grehu in pokori. Razložim nastanek Brižinskih spomenikov (Freisinški), da so nastali okoli leta 1000 in so shranjeni v Münchnu. Imajo kulturni, verski in jezikovni pomen. Povem, da so napisani v latinici, pisava pa se imenuje karolinška minuskula. Povem, da bomo spoznali in prebrali II. Brižinski spomenik. a) Interpretativno branje besedila Preberem odlomek. b) Čustveno-spoznavni premor c) Izpoved doživetja O prebranem odlomku jim postavljam vprašanja. Ali ste besedilo razumeli? Kakšno se vam zdi? Ali vam je bilo všeč? Ste razumeli vse besede? d) Interpretacija Povem, da bomo besedilo še enkrat prebrali po delih in ga vsebinsko razčlenili. Dijake ob vsakem prebranem delu sprašujem o vsebini. Razložim, da gre za pridigo ali homilijo. Pridiga govori o tem, kako naj bi ljudje živeli. Na začetku izpostavi grešnike, katera dela naj bi opuščali, kako naj bi živeli. Razdelim delovni list. e) Nove naloge Dam navodila za reševanje nalog od a do e. Rešitve pregledamo. Dam navodila za reševanje nalog od ena do tri. Opozorim jih na zadnjo nalogo, v kateri morajo iz besedila izpisati zahtevane besedne figure. Dijaki spoznajo prvi ohranjeni zapis v slovenskem jeziku in njegovo zgradbo. Dijaki spoznajo kdaj, kje, zakaj so Brižinski spomeniki nastali in kje jih hranijo. Spoznajo njihovo pisavo, da obsegajo tri spomenike in njihov pomen. Dijaki se seznanijo z originalnim zapisom Brižinskih spomenikov. Dijaki poslušajo in spremljajo v berilu interpretativno branje. Dijaki izrazijo svoje doživetje ob prebranem besedilu (občutja, zaznave, predstave). Dijak prebere neznane besede iz berila. Dijak glasno prebere odlomek v berilu. Dijaki razčlenjujejo literarno besedilo, dopolnjujejo prvotno doživetje s poglobljenim razumevanjem. Povzemajo tematske in sporočilne sestavine. Razumejo, da gre za pridigo, ki jo govori duhovnik. Dijaki razumejo vsebino Pridige o grehu in pokori. Dijaki individualno rešijo naloge od a do e. Z reševanjem nalog ponovijo splošne značilnosti BS. Dijaki v dvojicah rešijo naloge ena, dve in tri. Ponovijo vsebino Brižinskega spomenika II in njegovo sporočilo. razgovor frontalna oblika razlaga Brižinski spomeniki Brižinski spomeniki II razgovor frontalna oblika vsebina razlaga pridiga ali homilija delovni list individualno delo delo v dvojicah delo z besedilom I 36 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 Artikulacijska stopnja Dejavnosti učitelja Dejavnosti dijakov Učne metode in oblike učne vsebine učila Spremljam njihovo delo, jim nudim pomoč in razložim, če je še kaj potrebno. Dopolnim nejasnosti. Rešitve pregledamo. Razumejo, da je delo pridiga. Obnovijo znanje o pridigi. Iz besedila izpišejo zamenjan besedni red, stopnjevanje in naštevanje. Dijak prebere rešitve. frontalna oblika razgovor 4. Urjenje, vadba ponavljanje, utrjevanje Dijakom postavljam vprašanja. Kaj veš o nastanku, pisavi, obsegu BS? Kaj veš o II. BS (vsebina, zgradba, pridiga, slog)? Kakšen je pomen BS? Ustno odgovarjajo na vprašanja. frontalna oblika razgovor Povzetek P rogram srednjega strokovnega izobraževanja zahteva po katalogu znanja za pripravo na poklicno maturo tudi obravnavo Brižinskih spomenikov. Posebni po- udarek je na II. Brižinskem spomeniku (Pridiga o grehu in pokori), kjer dijaki spoznajo predvsem vsebino, jezik in pomen te pridige za življenje. Za lažjo ponazoritev po- učevanja te učne enote sem v okviru Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota prikazala potek učne enote z dodanim delovnim listom. Ugotovila sem, da se mora uči- telj pri takšnem umetnostnem besedilu zelo potruditi, da bo dosegel zastavljene učne cilje. Izbrati mora različne metode in oblike dela, s katerimi pridobi povratno informacijo s preverjanjem in ocenjevanjem znanja. Po končani izvede- ni uri in preverjanju sem ugotovila, da takšen izbor učnih pripomočkov, kot je samostojni delovni list, zelo pripomore k boljšemu razumevanju vsebine in potem tudi k pomenu obravnavanega besedila. Viri in literatura Brižinski spomeniki: Tisoč let slovenske pisane besede. https://365.rtvslo.si/ arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/170755535 Holsedl, Z. (2023). Individualni učni list, Murska Sobota. Lah, K., Lenaršič, B., Perko, J., Matajc, V . in Marinčič, M. (2020). Berilo 1: Umetnost besede, berilo in učbenik za prvi letnik gimnazij in štiriletnih strokovnih šol. Mladinska knjiga. SPTS. http://www.spts.si/ Srednje strokovno izobraževanje (SSI). Katalog znanja. Slovenščina. http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2017/programi/Ssi/KZ-IK/ katalog.htm Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 Primer individualnega učnega delovnega lista Brižinski spomeniki a) Brižinski spomeniki so najstarejši ohranjeni zapis slovenskega jezika in najstarejše slovanske besedilo, napisano, v latinici. Kakšna je pisava Brižinskih spomenikov? b) Kako jih še drugače imenujemo? po mestu . c) Zakaj so jih rabili nemški duhovniki? d) Nastali so na slovenskem Koroškem ob Vrbskem jezeru okoli l. 1000 in obsegajo 3 spomenike: , , . e) Kakšen je pomen Brižinskih spomenikov? , , . Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 Brižinski spomenik II: Pridiga o grehu in pokori 1. Vsebina a) Uvodne besede se nanašajo na izvirni greh. Kdo ga je prvi povzročil? b) Katere nesreče so doletele človeštvo zaradi izvirnega greha? c) Katerim delom se je treba odpovedati? d) Koga postavi za zgled? e) Katera dela so opravljali? f) Komu so se s temi deli približali? g) Kaj bo vsakega človeka dočakalo? zemeljski raj je izgubljen zaradi greha hudi duh na delu dela hudega duha, ki jih Bog sovraži priporočanje svetnikom pobuda in odločitev za dobro, telesna in duhovna dobra dela spodbujanje pobuda in odločitev za dobra dela poslednja sodba Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 h) Kako sodijo tistim, ki so opravljali slaba dela? i) Kateri ljudje bodo zveličani? j) S čim si verni pridobijo nebeški raj? 2. Zakaj je pridiga o grehu in pokori homilija? 3. Brižinski spomeniki so primer govorniško privzdignjenega srednjeveškega liturgičnega sloga. Poišči naslednje: • zamenjavo besednega reda in samostalnikov: , • stopnjevanje: , • naštevanje: . za dela hudega zadostimo s trpljenjem možnost odpovedi hudiču nebeški raj si je mogoče pridobiti s spovedjo