Kneginja in roža
gilo je pred davnim  časom.  Pod  krasnim  knežjim   dvorom,  ki  je ponosno stal na malem griču, se je razprostiral gozdič, v katerem se je na ozki ruši razcvitala žarkordeča rožica. Mlada in vitka kneginja je zapustila vsak dan  grad ter  šla v gozdič, da se naužije zdravega zraka.
Nekega dne ji ni dalo — srce preje miru, dokler ni utrgala s snežno-belo roko rožice in si ž njo okitila prsi.
Ko je položila pa roko na rožico, \o je pičila strupena kača, in kneginja se je zgrudila mrtva. Kdo bi si bil mislil, da se pod tako lepo rožico skriva strupena kača ?
Saj je tudi mnogo ljudi, ki nosijo na obrazu lepoto, mir in dobroto. v prsih pa skrivajo kačje srce.                                                   France Brzin