SAVINJSKI VESTNIK €£i.j£, 39. aprila 1933 GLASILO osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-oko lice in šoštanja LETO V., ST. 17.—18. — CENA 10 DIN Urejp, uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki B^LRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju, četrtletna naročnina 75, polletna 150, celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Današnja številka obsega s prTomajsko prilogo 20 strani in stane izvod v kolportaži 10 dinarjev Ob 1. masu 1953 Trdno neizpodbitno je dejstvo, da ne rnore, ni mogla in ne bo mogla nobena družbena ureditev obstojati brez dela; da je delo proizvodnja dobrin, tisti osnovni faktor, ki omogoča človeštvu njegov obstoj. Toda samo priznanje, mimo katerega ne more nihče, ni dovolj, je papirnato — je odločno premalo. Ce postaviš A, postavi še B. Ce pri- znavaš da delo, delavski razred — nosi na svojih ramenih družba, da ji daje življenje — potem priznaj tudi logično posledico — DELU CAST IN OBLAST. Pod to globoko in življenjsko parolo praznuje delavski razred vsega sveta, pod različnimi pogoji, že obdobja, ki dajejo temu praznovanju pečat mani- festa ali protesta — prvi maj, praznik dela — kot svoj praznik. Zato je, prvi maj manifestacija in pregled sil proletariata, ki se še bore proti okovom, katere so mu skovali eksploatatorji ne glede pod kakšno fir- mo se skrivajo ali pa veličasten pre- gled uspehov delavskega razreda, ki si je oblast vzel in tudi obdržal. Cim pa gleda delavski razred to svoje praznovanje skozi očala — delu čast in oblast — se mu pa mora ta manifesta- cija pokazati v različnih barvah. V bar- vah, ki mu vsakodnevno barvajo živ- ljenje in mu vsakodnevno pripovedu- jejo: si svoboden mož, uživaš sadove svojega dela, tvoja je oblast! Ali pa: rednik si kasti, ki sedi na tvojem til- niku in ti skopo reže kruh, ki je tvoj. Upravljaš neposredno proizvajalna sredstva ali pa služiš samo za fasado novemu izkoriščanju. To je ena izmed osnovnih vprašanj, ki se jih naš delavski razred mora za- vedati in ki ga morajo spremljati pri njegovem vsakodnevnem delu. Prvič v zgodovini borbe proletariata je ravno pri nas uresničena tista osnov- na in obenem vseobsegajoča težnja de- lavskega razreda, izpovedana na bari- kadah Pariške komune in Velikega oktobra — TOVARNE DELAVCEM! OBLAST NEPOSREDNIM PROIZVA- JALCEM! Pariško komuno je zadušila v krvi huržuazija, Veliki oktober pa z nagajko in terorjem kasta birokratov. Toda klic, težnja ni zamrla. Ostala je živa v srcu proletariata in pri nas vzklila v vsej svoji veličastnosti. Zato gleda danes proletariat vsega sveta na nas z upa- njem in ponosom, zavestjo, da obstoji na svetu dežela, kjer Marxovi nauki niso fraza, kjer je Partija resnična avantgarda delovnih ljudi, kjer je oblast tistih, ki jim pripada in upravlja pro- izvajalna sredstva tisti, ki jih je ustva- ril. Z uresničitvijo tega načela je pa na- pravljen šele prvi, če tudi ogromen in wetovno zgodovinski korak. Temu mora slediti zavest in stvarna, ne samo, pa čeprav v najmanjši meri, formalna ude- ležba. In pri tem drugem koraku čaka naše partijske in sindikalne organizacije velika in odgovorna, toda hvaležna naloga. — Usposabljati delavce da bo to upravljanje proizvajalnih sredstev res globoko zavestno, da bo udeležba v upravi demokratična in jim pri tem delu strokovno in politično pomagati. Pomagati jim k zavesti, da to zmorejo! Vsak delavec se mora na vsakem ko- raku, za vsakim strojem zavedati, da od njegovega dela, njegove udeležbe pri organizaciji dela, njegove udeležbe pri upravi podjetja, zavisi uspeh pod- jetja, katerega upravlja v imenu vseh neposrednih proizvajalcev svoje domo- vine, da od njega zavisi njegov in druž- beni življenjski standard. Zavedati se mora, da je član družbe, kjer ima oblast delavski razred, da je v tej oblasti neposredno soudeležen in da lahko samo v okviru te družbe živi, da samo razvoj te družbe daje perspek- tivo njegovi eksistenci. Breme stoletij je silno in podpludbe spon, ki so izginile ni tako lahko odpra- viti s kotičkov zavesti. Tudi klice biro- kracije so trdožive in zahtevajo nenehno borbo ter moža na svojem mestu. Poglabljajmo socialistično demokra- cijo ne samo načelno in kampanjsko, temveč v vsakodnevnem delu. Tisočletja je bila možnost izobrazbe domena vladajočega razreda. Zato je danes nujno, da delavski razred nado- knadi izgubljeno. Hitro bo pa lahko to nadoknadil le, če bo imel stalno in ne- nehno pomoč. Lahko obenem trdimo, da so dobri in zavedni strokovnjaki le tisti, ki svoje znanje nesebično pre- našajo na proizvajalca, ki je upravičen na oblast. Potrebna ekonomska podlaga, ki si jo je naš delavski razred izvojeval v svoji revoluciji in zavest, da od njegovega upravljanja zavisi procvit ekonomske osnove, ter stalno pritegovanje novih nam šele daje granitno garancijo, da bo ta edinstveni preokret v svetovni zgodovini imel trdno, jekleno podlago, hi je ne bo mogel nihče omajati. V času silnih imperialističnih trenj v svetu, ko je iz dežele, ki je nekoč bila domovina socializma postala grobar svobode narodov in nevarna proleta- fiatu in svetovnemu miru, se še tesneje strnimo okoli svoje Partije, vodstva ter tovariša Tita, ki pooseblja težnje naših delovnih ljudi. Zavedati se moramo, da samo enotni in trdnih živcev lahko očuvamo tisto, kar smo si priborili in ostanemo sve- tovnemu proletariatu tisto kar smo — svetilnik internacionalizma in svobode, živ poziv: PROLETARCI VSEH DEZEL — ZDRUŽITE SE, enakopravni in ena- kovredni, ne glede na raso ali narod- nost! Samo delo je tista vez, ki nas druži! S temi mislimi praznujemo 1. maj 1952. ENAJSTLETOSVOBODILNE FRONTE, NJENIH BORB IN ZMAG Enajst let je tega, ko so si fašistični zavojevalci, s pomočjo tedaj vladajoče reakcionarne slovenske buržoazije raz- delili našo zemljo ter pregnali del našega naroda z rodne grude. Toda sovražnik ni računal na zdrave in na- predne sile, ki so že leta in leta po- litično in moralno dozorevale v trdi borbi z domačo in tujo reakcijo pod vodstvom Komunistične partije. Ni ra- čunal, da se bo prav ta narod že prve dni uprl in se boril za svoj lastni ob- stoj na življenje in smrt. Na kar ni ra- čunal s6vražnik pijan od zmag, je ra- čunala Komunistična partija. Na njeno pobudo so se vse te napredne sile zdru- žile v enoten pokret Osvobodilne fronte, ki se je formirala 27. aprila 1941. Delo, ki ga ie opravila Osvobodilna fronta skupno z ostalimi narodi Jugoslavije za časa narodnoosvobodilne borbe, ni samo edinstven primer v naši narodni zgodovini, marveč v svetovnem merilu. Skovala je enotnost in bratstvo vsega delovnega ljudstva, ustvarila je pogoje za nov čas, nov družbeni red, novega slovenskega človeka. Osvobodilna fronta, danes sestavni del Ljudske fronte Jugoslavije, je bila od vsega početka in je še danes revo- lucionarno gibanje, ne pa stranka. Ta njen resnični pomen se včasih pozablja. Vendar ji je prav ta pomen dal in ji daje njeno vsenarodno, njeno nadstran- karsko vrednost. Prav zaradi tega je v vsakem času, v vsakem položaju, neiz- črpna zakladnica ljudskih sil, ki se bore za napredek, za boljše življenje. Naši državni ukrepi in zakoni stre- mijo za tem, da ljudsko oblast še bolj približajo ljudstvu, da proizvajalna' sredstva pridejo v last proizvajalcev, da se podjetja gospodarsko osamosvoje, da se vzporedno z ostalo socialistično gra^- ditvijo preobraža tudi naša vas. 2iv-' Ijenjski pogoji se bodo izboljšali le te- daj, če bo gospodarstvo ekonomsko in tehnično napredovalo, to je, če bomo s čim manjšo delovno silo proizvajali čimveč izdelkov. Ni dovolj, da to nuj- nost razume samo naše delavstvo, ampak jo mora v enaki meri razumeti tudi kmečko prebivalstvo. Ali bo tempo graditve socializma šel hitreje ali po- časneje. Je odvisno tudi od niih samih. Pot, za nas edino mogočo in nujno, nam je nakazala naša Partija, ko je predlo- žila našim kmetom prostovoljno zdru- ževanje v vse vrste zadrug, od splošnih kmetijskih do delovnih. Osvobodilna fronta se za časa narod- noosvobodilne borbe ni utrdila samo v slovenskih krajih bivše Jugoslavije. Njen vpliv je prodrl tudi v slovenske kraje, ki so bili že dolga leta odtrgani od svoje matične dežele — Trst, Slo- vensko Primorje, Koroško, Posledica vpliva Osvobodilne fronte v teh krajih je bila poživitev in utrditev slovenske narodne zavesti, živo osvobodilno gi- banje, dosledna in brezkompromisna borba za nacionalne pravice, ki ne mo-j re in ne bo prenehala, dokler ne bodo^ vsa nacionalna vprašanja našega rodu, rešena pravično za svoboden, pa čepravj majhen narod. Vse to omenjam zaradi' tega, ker se je prav v zadnjem častmi razvnela ostra borba za Trst in za na-i rodni obstoj Slovencev v coni A. Ta fa-j šistični teror s sedežem v Rimu je da-j nes sredi dvajsetega stoletja očitna sra-: Seja lO OF Slovenije leta 1944 v Dobliču (Bela Krajina) mota za vso Evropo in za ves svet. Tega početja združene reakcije se ve- sele in ga podpirajo le informbirojski agenti — ljudje brez vesti, brez odgo- vornosti in tudi brez časti. Neprestanega rožljanja z orožjem na naših mejah smo že vajeni, kakor tudi raznih političnih izigravanj imperialistov — fašistov. Odgovori Jugoslavije na vse to so od- ločni in jasni. Narodi Jugoslavije, ki so se v najtežjih trenutkih svoje zgo- dovine odločili, da rajši stoje umrejo, kakor kleče živijo, niso noben drobiž na svetovnem tržišču. Ljudstvo Jugoslavije želi mir in v miru graditi svojo bodoč- nost. Prav zaradi te odločnosti in enot- nosti uživamo podporo in simpatije vseh svobodoljubnih narodov, kar je med drugim tudi važen činitelj svetov- nega miru. Narodi Jugoslavije, združeni v enotni Ljudski fronti, lahko gledamo s polnim zaupanjem, s polno vero v bodočnost. Ni je sile, ki bi nas zaustavila, da ne bi v borbi za uresničenje socializma do- segli prvo in hajlepšo zmago v zgodo- vina človeštva. Bohinc Rozika, Živeli naši zavezniki, ampak tukaj je Jugoslavija ! 15.000 CeI|anoT in okoličanoT je protestiralo proti zahrbtni kupčiji t Londonu Proti barantanju za Trst, ki ga vo-j dijo predstavniki Anglije in Amerike za zaprtimi vrati v Londonu na naš ra- čun, je dvignilo tudi celjsko ljudstvo svoj glas. Tri dni zoporedoma so sel zgrinjale po celjskih ulicah več tisoč- glave množice ljudi, ki so s transpa- renti in zastavami korakali po mestu. Ob klicanju Titu, Partiji in Armiji, so izražali svoj gnev nad krivičnim me- šetarjenjem z našimi narodnimi intere- si. Enotna volja je prišla do izraza, ko so vzklikali: »Življenje damo, Trsta ne damo, brez našega privoljenja ni reH šenja, tujega nočemo — svojega ne da-| mo, Trst je" naš, Trst bomo branili, če treba tudi z orožjem v roki itd.« Demonstracije, ki so trajale kar tri dni zaporedoma, so dosegle svoj vrhu- nec v petek, 17. aprila. 2e dopoldne je okoli 2000 mladincev, dijakov srednjih šol dvignilo svoj glas ogorčenja proti krivičnemu barantanju v Londonu. Jasno in odločno so povedali: »Življe- nje damo — Trsta ne damo« in iz nji- hovih grl so se razlegale borbene pesmi. Proti šesti uri zvečer pa so ulice za- živele tako kot še Celjani ne pomnijo. Delovni kolektivi iz Celja, šolska mla- dina, uslužbenci in ostali prebivalci, so drveli iz vseh strani mesta in predme- stij s sindikalnimi in državnimi zasta- vami ter transparenti pred Mestni ljud- ski odbor. Z ramo ob rami so se premi- kali kakor ogromna in mogočna reka. Njihova srca je prevevala ljubezen do rodne grude, njihovi vzkliki so izražali ogorčenje proti vsem tistim, ki meše- tarijo na račun Jugoslavije. Med njimi so bili tudi delovni kolektivi iz Stor, Laškega, Zabukovce, Žalca in zadruž- niki in Arje vasi in Petrove. Nekaj po 18. uri je trg napolnilo okoli 15.000 ljudi. V takem razpoloženju jih je nagovo- ril organizacijski sekretar Mestnega ko- miteta tov. Lojze Trpin, nato pa je spre- govoril sekretar Okrajnega komiteta to- variš Vinko Šumrada, ki je med dru- gim dejal: »Dogodki v Italiji dokazu- jejo, da italijanski vladi ni, da bi spre- jela ponujano roko sprave, njim je za nekaj drugega — hoteli bi izkoristiti spor z Vzhodom, da bi dobili na naš račun čimveč, toda to jim ne bo uspe- lo. Naj vedo, da smo mi žilav narod, ki se zna boriti za svoje pravice. Smo mi- roljuben narod, vendar nočemo mir za vsako ceno. Kdo stega roke po Trstu? Tržaški in italijanski proletariat goto- j vo ne, saj se je boril proti fašizmu za; svojo osvoboditev. Tudi danes ima ita-! lijansko delovno ljudstvo miroljubne težnje: pane, pace e lavoro (kruh, mip in delo) — to je njegovo geslo. Le ita- lijanska buržoazija in velekapital podj vodstvom Vatikana, ki sta že morila in ropala na naši zemlji, stegujeta tudi da-: nes roke po Trstu. Toda jugoslovanski narodi s svojo Partijo in Titom na čelu' bodo znali braniti svoje pravice, če bo; potrebno. Znali se bomo braniti proti; vsakomur, ki bi skušal stegovati svojei grabežljive roke po naši zemlji. Trgovct v Londonu naj vedo, da jugoslovansko^ ozemlje ni drobiž za poravnavo tujibj računov in tujih apetitov. Tu ni več! stara Jugoslavija, tu so Titovi narodi,j enotni in svobodni, ki nikdar ne bodo. privolili v kupčijo na naš račun. Kakor so ob osvoboditvi Primorske naši borcli pisali parole na od fašistov porušene! slovenske domove, kličemo našim za-j veznikom tudi sedaj: »Živeli naši za-i vezniki, ampak tukaj je Jugoslavija!«| Strnimo svoje vrste proti vsem tistim,' Za 1. maj naravi v naročje Delavski praznik 1. maj bodo delovni ljudje proslavili na ta način, da si na- berejo svežih duševnih in telesnih moči za bodoče delovne napore. Skoraj vsi kolektivi v Celju in okolici bodo v pro- stih prvomajskih dneh pohiteli v cve- točo naravo. Prirejali bodo skupinske izlete ali pa bodo posamič v krogu svoje družine našli v naravi sebi primerno zabavo. Na predvečer 1. maja ob 7 bo pred kolodvorom koncert godbe na pihala SKUD »France Prešeren«, ob 8 pa bo v Narodnem domu koncert Mladinskega pevskega zbora »Maksim Gorki«. Dru- gih centralnih prireditev v mestu ne bo, razen v kolikor bodo kolektivi in po- samezna društva priredila samostojne proslave. Skupinske izlete pripravljata društvi »France Prešeren« in novoustanovljeno društvo »Svoboda«. Celjski železničarji pa se bodo povzpeli na Boč, kjer bodo hkrati obiskali partizanske kraje. Delavci iz celjske okolice, zlasti ru- darji iz Zabukovce in Hude jame ter delavci iz Keramike v Libojah bodo obiskali znano izletno točko Šmohor. Štorski železničarji kanijo obiskati Svetino in Celjsko kočo, kjer bodo našli dovolj zabave. Delavci iz Tekstilne to- varne Št. Pavel pri Preboldu bodo po jutranji budnici krenili na Canževčev hrib, kjer bodo priredili skupno prosla- vo, katero bo zaključilo ljudsko rajanje. Rudarji iz Zabukovce s prebivalci, bodo na predvečer praznika zažgali po bliž- njih gričih kresove, 1. maja zjutraj pa jih bo dvignila budnica. Krenili bodo v povorki v letno gledališče pri Grižah, kjer bodo poslušali besedo starih bor- cev in kjer bo kolektiv rudnika Zabu- kovca prejel kot najboljši kolektiv za- stavo Centralnega sveta Zveze sindika- tov Jugoslavije. ki bi se hoteli raztegniti preko naših meja.« Za njim je govorila sekretarka Mest- nega komiteta tov. Olga Vrabičeva, ki je med drugim dejala: »Kaj je privedlo na ulice naših mest delovne ljudi, ki že več kot 15 dni demonstrirajo? Mar to, da se bojimo tiste peščice italijanskih (Nadaljevanje na drugi strani) K prazniku delovn?ga ljudstva čestita vsem članom, mno- žičnim organizacijam, delovrAm kolektiv>om in vsemu delovnemu ljudstvu Mestni komite KPS Celje * Članstvu, delovnim kolektivom, organizacijam, zadrugam in vsem delovnim ljudem čestita k 1. maju, prazniku dela Okrajni komite KPS Celje-okolica Mestni odbor Osvobodilne fronte in sekcije AFZ ter Zveze borcev Celje, čestitata svojemu članstvu prazn\k dela. Naj živi 1. maj, praznik delovnega ljudstva. Za 11. obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za 1. maj —• praznik delovnega ljudstva — želimo frontnim organiza- cijam, članstvu in vsemu delovnemu ljudstvu še več uspeha pri delu za izgraditev svobodne socialistične domovine. ^ OO OF Celje-okolica Vsem odbornikom in vsem članom čestita k prazniku de- lovnega ljudstva Okrajni odbor Zveze borcev Celje-okolica * Mestni odbor LMS Celje ter Okrajni odbor LMS Celje-oko- lica čestitata ljudski mladini in vsemu delovnemu ljudstvu praznik dela — 1. maj. stran 2. >SAVINJSKI VESTNIKv<, dne 29. aprila 1952 Štev. 17—18 S protestnega zborovanja v Celju Nadaljevanje s prve srani reakcionarjev, ki po italijanskih me- stih kričijo, da je Trst njihov? Fašistič- nih kričačev se ne bojimo. Nekaj več je privedlo naše ljudi na ulice. In to je, da danes ne gre samo za vprašanje Trsta — mi dvigamo svoj glas proti sramotni kupčiji, ki se sklepa v Londo- nu na naš račun in proti interesom na- šega ljudstva ter proti enakopravnosti in suverenosti med narodi. Ponosni smo, da stojimo v prvi vrsti za napre- dek v svetu. V tej borbi nismo edini, po vsem svetu so z nami napredne si- le, ki jih čutijo tisti, ki bi hoteli dru- gače. To je naš delež, ki ga mi dopri- našamo za mirno sožitje in blagostanje med narodi. Tistim politikom, ki vo- dijo v Londonu to sramotno kupčijo pa kličemo: Ce hočete dokazati, da ste za enakopravnost med narodi, kar je vo- dilno načelo OZN — prekinite london- sko konferenco!« Pisatelj tovariš Fran Roš je v svo- jem govoru med drugim dejal: V Lon- donu se razgovarjajo o nagradi, ki naj jo dobi Italija za svoj pristop k Atlant- skemu paktu. Razgovarjajo se s pred- stavniki tiste Italije, ki je bila pod Mus- soliniiem v zadnji vojni glavni zaveznik Hitlerjeve Nemčije in z njo vred pora- žena. Ni pa tam predstavnikov zmago- vite zaveznice Jugoslavije, po kateri so morili. Kakšen je namen te barantije? Gotovo ta, da se italijanski agresivno- sti v zamenjavo za izgubljene italijan- ske kolonije odpre ventil na naš ra- čun — v Trst in preko njega lahko še dalje v naše ozemlje. Ali naj k vsemu temu molčimo? Ali naj privolimo, da odločajo o Trstu, o nas, brez nas? Ne, nikoli ne! Fašizma se nismo bali 1.1941, ali bomo mar danes ali jutri kapitulirali pred njim? Ne, nikoli! Vsak novi faši- stični napadalec bo doživel pri nas še sramotnejši zlom. Njegov klic po Istri, po Dalmaciji se bo kaj kmalu izpre- vrgel v znani klic: Mama mia! Zato bo- do poskrbeli naši narodi sami, če bo- do morali braniti sami sebe. Vsa svo- bodna Jugoslavija je na tisočih zboro- vanjih povedala svojo voljo. Vsi naši narodi so v tem enotni in sledijo bese- dam maršala Tita: Tujega nočemo, svo- jega ne damo!« Za govorom tov. Roša je spregovorila še predstavnica AF2 tov. Hojnikova. Govorniki so bili večkrat prekinjeni z vzkliki Partiji in Titu. S protestnega zborovanja so Celjani poslali pozdravni brzojavki maršalu Ti- tu in ministru za zunanje zadeve Ed- vardu Kardelju, v katerih je med dru- gim rečeno: Vsemu svetu odločno kli- čemo, da naj se londonsko barantanje takoj konča. To zahtevamo kot pripad- niki svobodnega naroda in državljani nove Titove Jugoslavije. Istočasno, ko obsojamo in protestiramo proti kup- čevanju z našo zemljo na tuj račun, ugotavljamo, da še nikoli nismo bili tako enotni z jugoslovanskimi narodi> Partijo in vlado in nikoli tako odločni braniti naše pravice, kot sedaj. Svečano izjavljamo, da smo tudi z življenjem, če bo treba, pripravljeni braniti naše pravice, kakor tudi to, da ne želimo, da bi za las popustili v tej naši pravični borbi. Protestne resolucije so poslali tudi ameriški ambasadi v Beograd, pred- sedniku britanske vlade Churchillu in predsedniku ZDA Trumanu. V njih so med drugim izrazili sledeče: Na današnjem zborovanju, kateremu prisostvuje 15.000 prebivalcev mesta Celja in okoliških naselij, odločno pro- testiramo proti umazanim kupčijam, ki se vršijo ta čas v Londonu na račun Trsta, na račun tržaških Slovencev in na račun naše države. Z ogorčenjem za- vračamo politiko Vaših vlad do tržaške- ga vprašanja, po kateri naj bi bil Trst in z njim slovensko ljudstvo v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja nagrada Italiji za vse fašistične zločine in gro- zodejstva nad našim ljudstvom. Mi dobro poznamo nakane in zločine imperializma in fašizma. Italijanski fa- šisti, verolomni v miru in vojni, sku- šajo izrabiti priliko in se polastiti na- šega narodnega ozemlja. Odločno pro- testiramo proti vsakemu dejanju, ki bi jih v njihovih podlih namenih podprlo, protestiramo proti potuhi, ki jo zločin- ska od zločinov krvava spaka fašizma dobiva pri vladah Atlantskega pakta. Zaradi zločinov, ki so jih storili nad našimi narodi v drugi svetovni vojni, nimajo niti pravice, da bi se oglasili, a kaj šele, da bi zahtevali naše ozemlje. Naj prej operejo svoje zločine, popra- vijo škodo, ki so nam jo povzročili, če- prav je jasno, da je v celoti nikdar ne morejo povrniti. Preveč gorja, preveč krivice je ostalo za njimi. Sramota za vse človeštvo bi bila, če bi kljub vsem vojaškim porazom, kljub svoji nemoralnosti, nezanesljivosti in verolomnemu značaju, doživljali diplo- matske uspehe nad narodi Jugoslavije, ki so častno in slavno izpolnili svojo dolžnost v boju proti sovražniku člo- veštva, fašizmu. Zahtevamo, da londonska konferenca preneha z delom, da se v Trstu priznajo vse človeške pravice Slovencem ter da se v Trstu odpravijo fašistični italijan- ski zakoni. Nikdar ne bomo pristali na nobeno rešitev tržaškega vprašanja, ki bi žalila našo čast, kratila naše pravi- ce, jemala vrednost pridobitvam krva- ve in zmagoslavne borbe, ki nas je v petih letih boja s fašizmom stala en milijon 700.000 žrtev, procentualno naj- več žrtev med vsemi narodi, ki so si skovali bojno zvezo proti ogabni zveri, ki sta jo skotila Mussolini in Hitler. Po končanem zborovanju so množice še dolgo v noč protestirale nad uma- zano in zahrbtno kupčijo v Londonu. Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem želita mnogo za- dovoljstva oh prazniku dela Uredništvo in uprava »Savinjskega vestnika« Rudnik Zabukov^ca nagrajenec svefaZv i se sindikatom) Jugoslavije Med delovnimi kolektivi, ki s svojim požrtvovalnim delom res ustvarjajo lepšo bodočnost sebi in vsemu delov- nemu ljudstvu naše nove, socialistične Jugoslavije, ne smemo prezreti rudar- jev znanega rudnika Zabukovca z nje- govo podružnico Liboje. V težki, vsako- dnevni borbi, marsikdaj pod izredno težkimi okoliščinami, rudarji omenje- nih obratov izpolnjujejo dolžnosti, ka- tere jim je naložila potreba po čim hi- trejšem gospodarskem dvigu naše do- movine. Ce govorimo o zavednih sinovih, o prvoboriteljih za boljši jutrišnji dan, o ljudeh, ki ne štedijo svojih sil, kadar gre za korist skupnosti, potem lahko v prvi vrsti omenimo proizvajalce črnih diamantov, čijih mastnosajasti sij od- seva iz vseh tvornic naše industrije. Nedelje brez počitka, marsikateri praznik prebit v rovu, vsakodnevne ne- varnosti, kaplje znoja, polzeče po sko- raj golih telesih, pričajo, da je temu tako. Toda napori niso brez uspehov. Svoj letošnji praznik dela bodo zabukovški in libojski rudarji pričakovali zaveda- joč se svoje zmage. Saj so za dosežene uspehe želi veliko priznanje. Dobili so drugo Zvezno nagradno-prehodno za- stavo z denarnim zneskom 156.000 din. Oboje so si zaslužili! Kljub velikim težavam, ki so nastale v drugem polletju zaradi velikega pri- tiska zemeljskih plasti na rove ter tem v zvezi nevarnosti pojava ognja, jc rudarjem premogovnika Zabukovca uspelo izpolniti osnovni, kakor tudi operativni plan proizvodnje s 101,2%. Uspeha jim niso mogle preprečiti te- žave pri transportu klasiranega pre- moga iz Liboj na železniško postajo / Petrovče, niti vdor vode, ki jim je v znatni meri ovirala normalno rudarsko delo. Zahvaljujoč se dobri organizaciji dela, polnem izkoriščanju delovnega časa in primerni disciplini vseh članov kolektiva, so bile vse planske naloge v celoti izpolnjene. Rezultat tega se je pokazal v zvišanju proizvodnje asorti- menta debelejših vrst za 7,6%, k če- mer je v glavnem pripomogla postavi- tev nove, suhe mehanične separacije na obratu v Libojah. Delovni kolektiv jo je postavil z lastnimi silami in sredstvi. Popoln, mehaniziran dovoz premoga iz jam na separacijo, kakor tudi iz- boljšan proces klasiranja, je znižal de- lovno silo separacije za 70%. Prav tako so zaradi racionalnejše porabe eksplo- zivnih sredstev znižali njih količino za 75%. Poleg tega so zmanjšali porabo glavnega materiala (jamski les, kraj- niki i. si.). Vse to je v celoti vplivalo na znižanje polne lastne cene. Podjetje je z dobro organizacijo dela preseglo predpisane storitve, tako je bil jamski učinek presežen za 6%, a rud- niški za 14%. Zaradi racionalizatorskega predloga zunanjega obratovodje, so izboljšali pranje drobnih vrst premoga, kar je imelo za posledico povečanje vsebin- skega in težinskega izplena separira- nja, kvaliteta drobnih vrst pa se je s tem izboljšala za 4%. Vsi obrati so vodili stalno borbo za zmanjšanje nesreč pri deju. Vršili so kratka predavanja v HTZ predpisih vsem rudarjem. Nesreč ni bilo. V cilju dviganja strokovnega kadra so imeli tečaje za kopače in učne ko- pače. Podjetje se je pobrigalo tudi za ma- terialno preskrbo delavcev, zaradi če- sar se je dokaj izboljšala prehrana in ostala oskrba. Iz tega je razvidno, da si je delovni kolektiv rudnika Zabukovca nagrado vsekakor zaslužil, kar hoče dokazati tudi s svojim bodočim delom. Saj so prav rudarji pred kratkim sprožili vprašanje dograditve dosedanjega Za- družnega doma, sklenili so na svoji partijski konferenci poživeti kulturno- prosvetno delo in povečati svoje udej- stvovanje v raznih organizacijah. Prav posebno pa se bodo pripravili na pro- slavo svojega praznika, ki jim bo po- leg ostalega prinesel vsaj nekaj po- čitka. V ITALIJI IMAJO KRATEK SPOMIN prav gotovo pa še niso pozabili tegale Prego, prego gentlemen, pravico: Reko, Zader, Boko, Trst Gorico! Dio buono, saj smo zaslužili saj smo jih dovolj po ... dobili. (Po Pavlihi) Tudi Laščani so ogorčeno protestirali V imenu mestnega komiteta KP La- ško je pozdravil demonstrante sekretar tov. Rudi Groser. Komunistična partija, ki je v preteklosti vedno iznova doka- zala svojo borbenost in prezir do za- hrbtnega mešetarjenja z ljudstvom in narodi, bo znala tudi tokrat vzdigniti glas in svojo pest za svobodo in pra- vico. Vsi kot en mož stojimo monolitno za Partijo in Titom. Ganjen nad iskreno in prisrčno ma- nifestacijo, se je Laščanom zahvalil za njihova globoka čustva do njegovih ro- jakov sin sončne, a danes tužne Gorice tov. M. Bratuš. Klene in silne so bile njegove besede. Mi smo tisti, ki lahko obtožujemo, je dejal govornik. Obto- žujemo ne z demagoškimi izmišljotina- mi fašističnih italijanskih pohlepnežev, mi obtožujemo s tisoči in tisoči v črni- no ovitih žena, sester in mater. Mi ob- tožujemo za grozodejstva izvršena v času okupacije, mi obtožujemo z zgo- dovino! Njegove besede so se dvigale iz njegovega srca v imenu tistih stotisočev naših neosvobojenih bratov, dvigale v imenu pravičnosti na svetu. Vedno iz- nova so vreli iz množice vzkliki in pri- trjevanja z jekleno voljo, da si ne pu- stimo vzeti, kar je našega. Mi vsi da- mo življenje za našo prelepo slovensko zemljo, za naše socialistične pridobitve^ za našo svobodo. Mi vsi smo eno in pod vodstvom v borbi preizkušenega dra- gega maršala Tita, je naša zmaga izbo- jevana. Zgodovina ne bo dopustila, da bi tako hraber, iskren in požrtvovalen narod bil oropan od fašistične nena- sitne zveri. Vero v osvobojen je naših bratov je potrdil naš Goriški slavček pesnik Simon Gregorčič. Pesem »Soči^< je prisega naroda, ki vedno z nova vre iz globine njegove duše, je neusahljiv vir borbenosti, kot valovi temnozelene Soče — je dejal govornik. Iz zborovanja so poslali resolucijo maršalu Titu in zunanjemu ministru to- varišu Kardelju, zagotavljajoč, da smo za naš Trst in našo Gorico pripravljeni darovati svoje življenje, če bo to po- trebno. Ko je pevski zbor zapel nekaj bor- benih pesmi in je godba zaigrala »Hej, Slovani«, ki je zadonela iz grl ogorče- nih demonstrantov, se je ponovno raz- vila po Laškem povorka ljudi, ki so no- sili številne zastave in transparente. Tako je Laško dostojno manifestiralo za svobodo naših bratov in bo to na- daljevalo, dokler se ne bo v Londonu razšla konferenca, ki bi naj Italiji kri- vično prisodila to. kar ni njeno. V nedeljo zjutraj so Laščani in prebi- valci okolice vdrugič množično mani- festirali proti klerofašističnemu pohle- pu po naši zemlji in zahrbtni kupčiji v Londonu. Množice ljudstva so v povor- ki vzklikale našim voditeljem in ostro obsojali krivične in neosnovane zahteve požrešne Italije po naši zemlji in naše- mu rodu. Z balkona hotela »Savinje« je okoli dvatisočglavo množico pozdravil pred- sednik Osvobodilne fronte in član mest- nega komiteja KP tov. Pernovšek. Za njim je govoril množici tovariš Marko Manfreda. predsednik Zveze borcev in član mestnega komiteta KP. V jedrna- tih besedah je razgalil in ožigosal kle- rofašistično drhal, ki bi na račun svo- jega licemerstva, zahrbtnosti in podlo- sti, rada segala po naši že tolikokrat okrvavljeni sveti slovenski zemlji. Kot jeklo so padale njegove besede, ki jih je množica z glasnim odobravanjem po- trjevala z globokim čustvom do zati- ranih bratov onkraj krivičnih meja. Manifestante je pozdravil tudi tov. Miha Prosen, predsednik mladinske or- ganizacije v Laškem. Naša mladina, je dejal, je prepojena z globokim rodo- Ijubljem in bo znala udariti tja — od koder ji grozi osvajalec. Tujega noče- mo, svojega ne damo! Obletnica OF 27. april V Celju in okolici V četrtek 24. aprila je bila slavnostna seja Izvršnega odbora OF Celje-okolica ob 11. obletnici OF. Seji so prisostvovali tudi predsedniki občinskih odborov OF. Po slavnostnem govoru tov. Vinka Šumrade, so podelili frontna odlikovanja 69 zaslužnim fron- tovcem v okraju. V delavnem delu seje so se pogovo- rili tudi o aktualnih vprašanjih politične in organizacijske dejavnosti v frontnih organizacijah. Z ozirom na združitev pretežnega dela okraja Poljčane z okra- jem Celje-okolica, so izvolili tudi nov okrajni Izvršni odbor OF, ki se je po- večal na 35 članov. Novoizvoljeni od- bor je sestavljen iz vrst dosedanjih čla- nov Izvršnega odbora. V petek 25. aprila ob 8. uri zvečer pa je imel v dvorani Mestnega gledališča slavnostno sejo MO OF. Slavnostni go- vor je imel sekretar MO OF tov. Flor- jan Pelko, nakar so podelili 20 odli- kovanj zaslužnim frontovcem. Tudi kolektiv Cinkarne /e prejel priBnanfe Ba uspešno delo Od devet metalurških podjetij v Slo- veniji je Cinkarna v Celju eno izmed najtežjih, v pogledu delovnih pogojev. Spričo tega je bila v prejšnjih letih fluktuacija delovne sile takšna, da je bila večkrat ogrožena produkcija. Da se je pa od leta 1949 produkcija dvignila na takšno višino, pa ni vplival samo gospodarski razvoj, ampak tudi spretna in zavestna organizacija dela v podjetju samem. Doseganje oziroma preseganje plana pod še težjimi pogoji kot pred leti, nam dokazuje dejstvo, da je Cin- karna postala gigant v Celju po svojem obsegu in organizaciji dela ter daje da- nes visoko število milijonov čistega do- bička skupnosti. Brez dvoma je odigral tukaj delavski svet svojo vodilno vlogo, premagoval vse težave ter se usposobil za pravega gospodarja podjetja. Za uspešno gospodarstvo in izredne zasluge o izvršeni planski nalogi v drugi polovici leta 1951 je temu kolektivu zvezna vlada FLRJ podelila diplomo, prehodno zastavo in 220.000 dinarjev nagrade. Sindihaii Imajo ods\e\ odločujočo besedo prt odpušcan\tt delavcev Novi gospodarski ukrepi so močno po- segli tudi v področje pravilne zaposlit- ve delavcev, utrdili so delovno discipli- no ter prisilili podjetja na skrajno var- čevanje delovne sile. To so torej njih pozitivne strani in vsakdo jih pozdrav- lja. Mnoga podjetja so pa v borbi za svojo rentabilnost šla včasih predaleč ter odpuščala razne delavce, ki sicer niso po lastni krivdi postali za delo manj sposobni in tudi odpuščanje žen iz proizvodnje, je v zadnjem času do- kaj udomačen pojav. Premeščeni ozi- roma odpuščeni delavec ali uslužbenec je imel zoper odločbo direktorja pra- vico pritožbe na upravni odbor in v mnogih primerih je tudi upravni odbor pritožbo rešil v korist delavca. Toda pravilna zaposlitev delovne sile ni samo problem poedinega kolektiva, temveč je to problem skupnosti. Zato je zvezna vlada pravkar izdala uredbo, da nobe- no podjetje, gospodarska ustanova in zasebni delodajalec, ne sme odpovedati službe svojim delavcem in uslužben- cem toliko časa, dokler ne dobi pri- stanka za odpust od Okrajnega sindi- kalnega sveta. Ce sindikalni svet na od- pust ne pristane, mora prizadeti delo- dajalec obvezno vložiti postopek pri republiški, odnosno okrajni arbitraži- za delovne odnose, ki dokončno odloči. Arbitražo sestavljajo predsedniki ob-i lasti, sindikatov in gospodarstveniki, in je po svoji obliki in vsebini družben organ, ki bo odslej urejeval zelo važno gospodarsko in socialno vprašanje. Uredba je stopila s 1. aprilom 1952 v veljavo, delodajalci so dolžni od tega dne v tem smislu postopati. NAŠEL JE PRAVEGA MECENA Pisatelj začetnik: Pravite, da bi mo- ral vreči v moje romane več ognja? Založnik: Nisem mislil tako. Menim, da bi morali vreči več vaših romanov v ogenj. lemična tovarna v Celju Je doseglai lepe uspelie Kemična tovarna v Celju je slavila dne 26. aprila 1952 velik praznik, to je praznik 11. obletnice ustanovitve OF. združen s proslavo, na kateri je prejel kolektiv tovarne prehodno zastavo zvez- nene vlade za uspehe v izršenju plana v drugem polletju 1951. Da vlada med kolektivom borbeni duh za izvršenje planskih nalog, doka- zuje to, da si je kolektiv kljub velikim težavam nabavil surovine in drugo. Letos prejme že v tretje zvezno pre- hodno zastavo. Da je bil plan proizvod- nje v letu 1951 izvršen s 130% po koli- čini, po vrednosti pa 118%, je zasluga delovnega kolektiva, dobre organizacije dela ter dobra povezava in enotno vod- stvo podjetja. Ni bilo lahko v letu 1951 pod težki- mi pogoji pri nabavi raznega materiala, postaviti novo rotacijsko Na-sulfidno peč, katera je bila stavljena v pogon meseca septembra in s katero se je produkcija zvišala za 100% ter kvaliteta izboljšala za okrog 20%. Tudi pri dru- gih produktih je kolektiv dosegel lepe uspehe pri dvigu kvalitete, saj se je in se v polni meri zaveda, da je dobil upravljanje podjetja v svoje roke. Uspehi, ki jih slavi delovni kolektiv Kemične tovarne v Celju, naj bodo nov udarec v obraz informbiroja. Naloga kolektiva je, da se še dalje bori za za- dane planske naloge z zavestjo, da s tem ustvarjamo našemu delovnemu človeku boljši življenjski standard. Vsi enotni, trdni, pod zastavo naše Partije, našega velikega učitelja tov. Tita, hočemo in bomo vodili še nadalj- njo borbo za priborjeno zastavo zvezne ' vlade. R. A. gtev. 17-18 .SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952 Stran 3. KULTURNI PREGLED »SAVINJSKEGA VESTNIKA CELJSKI ZBORNIK 1951 IZDAL SVET ZA PROSVETO IN KULTURO MESTA CELJA Uredili Gustav Grobelnik, dr. France Kotnik in Vlado Novak Ne bom ponavljal, zakaj se je celjski) prosvetni svet odločil, da izda za 500-* letnico našega mesta svoj zbornik. Oi tem je lepo in pregledno v uvodni be-' sedi k Zborniku napisa,! predsednik^ Sveta prof. Anton Aškerc. Tudi ne mo-; rem pisati strokovne ocene, kajti raz-j prave, ki so v Zborniku izšle, posegajo^ V različna znanstvena področja: v zgo-^ dovino, folkloro, literaturo in umet-j nostno zgodovino, geologijo, arheologijaj in narodno gospodarstvo. Največ raz-« prav je zgodovinske narave, kar j^ spričo pomembnega jubileja, ki ga zbor-i nik proslavlja, popolnoma v redu. Na-: pisali so jih Franjo Baš, Janko Orožen,, jVIodest Golia, Stane Terčak, Konradi Turk in Vlado Novak. Vse te razprave bodo izvrstno služile tako imenovane- mu ožjemu domoznanstvu, ki je v vseh šolskih stopnjah upoštevanja vreden vzgojni činitelj. So ljudje, ki zgodo- vino odklanjajo in se celo posmehujejo staremu reku historia-magistra. Pa imajo napak. Zgodovinar raziskuje pre- teklost, trdno stoječ v sedanjosti, v ka- teri diha, živi. V zgodovini čestokrat najdemo potrdilo za naše dobre seda- nje odločitve, večkrat pa nam zgodo- vina odkrije tudi naše napake. Zato zgodovino človek rad izrablja za oporo sedanjosti in pri tem večkrat brez ozira na resnico. Tako ravnanje z resnico smo v naši kulturni zgodovini večkrat opazili ravno pri Celjskih (grofih). Ba- ševa razprava, pisana spretno, zgoščeno in z veliko erudicijo, je marsikakšno stvar postavila na pravo mesto. Kritični pretres nasprotujočih si virov, sistema- tična razdelitev rasti in propada Celj- skih, geopolitični pomen njihove pose- sti, njihov kozmopolitizem, njihova go- spodarska in zunanja politika, označba; najvidnejših oblastnikov in sijajno po- dana označba dobe, v kateri so nek- danji gospodarji našega mesta živeli, vse to je predmet te tehtne razprave. Neutrudni celjski zgodovinar Orožen je prispeval kar tri zanimive zgodovinske razprave, eno iz srednjega veka o »Fev- dalnem omrežju v srednjem in spod- njem Posavinju«, dve pa iz najbližje' zgodovine »O nastanku rudarstva in industrije v Celju in njegovem zaled- ju« ter »O delavskih stavkah v naših glavnih premogovnih revirjih«. Prva sloni na virih in obširni literaturi; pi- sec je avtor znane Zgodovine Celja, ki je že dvajset let in več standardno de- lo za lokalno zgodovino. Tudi ta raz- prava je pisana pregledno in sistema- tično. Ostali dve orjeta ledino: redke so razprave iz naše politične ekonomije, pa tudi zgodovina našega delavskega giba- nja nima še zbranega gradiva, kje pa je še sistematična obravnava! Golieva razprava »O obrtniškem življenju v preteklosti« je simpatično pisano delce o predmetu, ki nam spričo odtujenosti in nepopularnosti po zmagoviti eri manchestrstva ni kaj pri srcu. Prijeten uvod nas pripravi na zu- nanje in notranje vzročnosti, iz kate- rih je cehovski obrtnik postal glavni nosilec gospodarske dejavnosti. Za izpo- polnitev podobe srednjega veka, n. pr. pri pouku ali pri kakršnikoli zgodovin- ski reprodukciji je to nadvse dobro- došla razprava. Pisana je s pravim smislom za zgodovino, bolje za filozofijo zgodovine, za notranji smisel dogajanja, za življenje človeške kreature v sred- njem veku. Terčak nam osvetljuje zgo- dovino partizanstva v letu 1941 na sa- vinjskem in kozjanskem terenu. Za po- litično zgodovino Slovencev izredno po- membna razpravica, pisana v lapidar- nem slogu, brez prizvoka epopeje, ki je tako rad zapeljal velike buržoazne zgo- dovinarje. Vrednost razprave povišuje skrbna dokumentacija, pogrešam pa bi- bliografsko navedbo virov. Novak je s svojim osnutkom »Delež celjskega oko- liša v razvoju slovenskega slovstva« naredil neštetim ljudem pomembno uslugo. Razprava je opremljena z znan- stvenim aparatom, pregledno, sistema- tično, a kljub temu temperamentno pi- sana. Fink nam je podobo dr. Svaba, zdravnika, šahista in glasbenika z zve- stim izborom vseh razpoložljivih virov lepo oživil. Dr. Sijanec, Gerlanc in Stu- pica pa nam plastično predstavljajo dva pomembna slovenska umetnika: pok. Alberta Sirka in Ivana Napotnika. Oba sta pomembna ne samo za lokalno umetnostno zgodovino, marveč zavze- mata dostojno mesto v slovenski umet- nosti. Dr. Kotnik priobča dve zanimivi folklorki, eno o letnicah, drugo o po- tošnici. Razgledani folklorist nam ne- prisiljeno pokaže bogastvo ljudske sta- rine, njeno družbenozgodovinsko vred- nost, čudovito zgodovinsko vsebino »le- teče« besede. Taka beseda preleti tisoč let, pa ji znanstvenik razbere njen pra- vi smisel, pokaže njeno in našo pot. Tudi folklora današnjemu človeku, po- sebno fanatičnemu »realistu« utegne marsikaj povedati. Za domoznanstvo zelo pomembni sta razpravi Lojzeta Kača in Dušana Bega. Prva nam izčrp- no govori o zgodovini in kulturi hme- ljarstva v Savinjski dolini, druga pa na poljuden, a vendarle znanstveno podprt način razlaga »Postanek in zgradbo Celjske kotline«. Kdor gleda v svet z odprtimi očmi, se bo z vese- ljem, da, z naslado pomudil ob obeh. V daljno zgodovino našega okoliša po- sega razpravica arheologa Alojzija Bol- te, ki s pravo poklicno vnemo razisku- je arheološko bogastvo Savinjske doli- ne, ki pa žal niti Celjanom niti tujcem ni pristopno v urejenem muzeju. Ob Boltovi razpravi bi najraje zapisal, da Celje ni storilo svoje dolžnosti, ki jo ima sleherno staro mesto do svojega lokalnega muzeja. To ni samo vpraša- nje prestiža, pač pa še bolj kulturne vzgoje, čuta za hitoricizem in še bolj, za politično in moralno vrednost mu- zeja. Mislim, da noben ocenjevalec ne more mimo vzorne opreme Zbornika, kar je delo domačina Krofliča, dalje mimo vestnega tiska in tehnično dobro izvr- šenih prilog. Malenkostno je število na- pak — Zbornik v vsakem pogledu lepo reprezentira lokalno kulturo. O lepo- slovnem delu in zapiskih, to je o dveh petinah Zbornika pa bi bilo treba spre- govoriti posebej. T. O. Celjska arheološka dejavnost v tisku Slovenska arheologija se je po osvo- boditvi silno razmahnila. Njene števil- fie publikacije in znanstvena izkopa- vanja, potrjujejo našo ugotovitev. Tudi Celje še ni bilo nikoli poprej pod tako močnim arheološkim žarometom. Kar štiri razprave iz celjskega območja prinaša zadnji snopič Arheološkega vestnika, saj je bila arheološka dejav- nost, kar se tiče izkopavanja, vsa leta tudi v Celju živa. Prof. Klemene je razvozljal troje rimskih napisov iz Ce- lja in okolice. Celjsko aro boga Seda- ta pa je posebej publiciral v univerzi- tetnem, zborniku. Zanimivo je poro- čilo Fr. Stareta o prazgodovinskem grobišču na Rifniku pri Celju. Priznati ie treba mlademu znanstveniku, da je prvi tvegal poizkus jasnejše kronolo- gije in etnične pripadnosti staroselni- kov. Rimske najdbe v obdobju 1941 do ^951 opisuje Celjanka Bernarda Pere, kar je prejela Prešernovo nagrado ^aše univerze. Opisala je kamnite na- pise, fragmente ter reliefe. Alojz Bolta, Asistent našega muzeja, poroča o novo- odkritem staroslovanskem grobišču v Gotovljah pri Žalcu, opisuje le en grob ■^ed tiskom pa je odkril daljnje. Bi- lanca celjske arheologije je že doslej Presenetljivo bogata, vsako leto se ko- Pičijo nove najdbe in vrše nova izko- pavanja. Rezultat triletnega dela na Sadni- '^ovem vrtu v Celju, bo publikacija Prof. Klemenca o antičnem templju, l^atero bo tiskala še letos Akademija Znanosti in umetnosti. Letošnji Arheo- loški vestnik bo prinesel obsežno po- fo<5ilo o rimski vili v Prešernovi ulici, ^Pod peresa asistenta Bolte. O letoš- njem odkritju rimskega templja v St. Petru v Sav. dolini, je naš tednik že obvestil javnost. Ze doslej znano gra- divo je izredno bogato, ko bodo arheo- loška izkopavan.ia dokončana m bodo znanstveni pogledi dozoreli za publi- kacijo, za katero bodo interesenti kla- sični arheologi v svetu. Celjski zbornik, ki je dotiskan in je že na trgu, prinaša dvoje arheoloških razprav: Začasno poročilo o izkopava- njih v Prešernovi ulici (A. Bolta, Mestni muzej) ter poučno razmotrivanje o dveh srebrnih lampicah iz Rifnika pri Celju, ki jih hrani naš muzej. Ce pregledamo dosedanje celjske raznrave, jih moremo razdeliti na pod- ročja klasične, srednjeveške in prahi- storične arheologije. Napori naših znan- stvenikov in pomembnost že zbranega gradiva, terjajo od nas, da se z vso res- nostjo potrudimo za pravilno rešitev glavne naloge celjskega muzeja t. j. adaptacije lapidarija pod streho mu- zejske zgradbe. Iz dveh razlogov je ta naloga prvenstveno nujna: prvič, da zaščitimo kulturne spomenike, drugič, da jih pregledno razmestimo za ljubi- telje starin zaradi znanstvene reputaci- je pred nami in pred svetom. A. S. IVAN CANKAR: HLAPCI na celjskem odru Ce bi pisal o Cankarju, tem književ- nem velikanu slovenskega naroda, bi spričo njegovega slovesa med sloven- skim ljudstvom in mnoštva razprav na- ših vidnih literarnih in gledaliških kri- tikov, ponavljal to, kar je že povedano. »Hlapci« so eno izmed najrevolucio- narnejših Cankarjevih dram. Moč nje- govega peresa se odraža v tem, da reak- cionarni in vplivni kler ni mogel za- braniti igranja te drame v času, ko je očitno škodovala njegovi oblastnosti. »Hlapce« v Celju gledamo že četrtič. Dvakrat v predvojni, dvakrat v po- vojni dobi. Vsakokrat, v preteklosti in sedanjosti, je Cankarjeva beseda za- dela živo v človeško srce in rodila obilo sadov. Celjsko gledališko občinstvo je umetniškemu vodstvu za tako interpre- tacijo hvaležno. Zadnjo uprizoritev v letošnji gledali- ški sezoni so postavili na oder marljivi' člani poklicnega gledališkega ansambla s pomočjo najmočnejših amaterjev. »Hlapce« je tokrat že v drugič režiral upravnik Mestnega gledališča Fedor Gradišnik. Prav je, da je težišče svo- jega prizadevanja usmeril v zaostritev Cankarjeve revolucionarne misli, kajti le tako igrano delo lahko doseže svoj smoter: — Ob vaših plečih bo slonelo življenje... — je resume, je nadalje- vanje Cankarjeve drame, v samem na- rodnem življenju. Slišal sem mimogrede pripombe: — Jerman je v petem dejanju preveč skrušen. Pridružil bi se jim, če v četr- tem dejanju ne bi bilo prizora z na- stopom kovača Kalandra. Vendar je ravno v tem kratkem prizoru združena vsa dalekovidnost Cankarjeva. Brez te- ga prizora bi zaključek (če bi vzeli Jer- mana za nosilca ideje) izgledal takole: — Brez pomena je boriti se zoper izko- riščanje in hinavščino. — Tako pa .,. Morda je prav to ost prezrla bivša ne- Ijudska cenzura? Vloge so bile večidel zadovoljivo po- dane. Grohelnik je bil prepričljiv. Znal je najti svoji vlogi odgovarjajočo barvo; teološki karakret, pretirano umirjenost, samozavest oblastnika in sodnika. Mo- gel bi biti starejši. Temu je deloma kri- va maska, deloma pa preživahen govor v daljših dialogih. Tak prevejen lisjak kot je Cankarjev župnik, je po mojem stvar dolgoletne »župniške prakse.« Gomhačev Jerman je bil ponekod že kar preveč goreč in zanešenjaški. Sicer pa je to zanesen j aštvo s poznejšim zlo- mom kar tipično. Priznati je treba, da je bila njegova vloga z župnikovo vred najtežja. Komar Janeza Škofa je z groteskino smešnostjo dosegel svoj namen. Pod- repnike te vrste ni dovolj samo raz- kriti, treba jih je osmešiti. Človeku je kar toplo pri srcu, ko ga njegov sta- novski drug, Hvastja, prisili na kolena. Naš narod že od nekdaj zavrača kame- leonstvo, a Cankar jih je za vse čase portretiral v svojih »Hlapcih«. Učiteljice so v kreaciji Bogdane Vreč- kove, Nade Božičeve in Marije Gorši- čeve vsaka zase dobro rešile svoje vlo- ge. Morda je Goršičeva, vsaj po oblek sodeč, storila kar prevelik skok. Je ogle- dalo Komarja, samo da s tem nikomui ni škodovala. Tridesetletnico gledališkega udejstvo- vanja je z vlogo Kalandra v »Hlapcih" proslavil naš stari znanec Avgust Se- dej. Svojo vlogo je podal neprisiljeno in močno. Vloga je že sama po sebi zelo hvaležna, a Sedej jo je z vso toplino še bolj dvignil. (Iskreno čestitamo! Ured- ništvo.) Prostor mi žal ne dopušča, da bi ome- nil tudi ostale vloge. Toda, če povem, da je igra strnjena v celoto dobro uspela ne glede na amaterja ali po- klicnega igralca, je to znak, da so se res vsi potrudili in pokazali kaj zmo- rejo. »Hlapci« so jezikovno in scensko zelo zahtevni. Tudi tokrat ni bilo ničesar, kar bi se lahko pripisalo na škodo in- terpretacije. Vloge so bile vigrane tudi situacijsko, tako da je oder zares živel in občinstvo z njim. Ob koncu še to: Zal sem mogel videti šele eno od zadnjih repriz, ki je bila namenjena učencem v gospodarstvu. Dobršnemu delu te mladine je treba zameriti neresnost in »pobalinstvo«, ki so ga s svojim ponašanjem pokazali. K. J. Desetnica Alenčica v rojstem kraju Ne bi bilo prav, če bi naše lokalno glasilo šlo mimo takšnega kulturnega dogodka, kot ga za Celje predstav- lja uprizoritev Boševe »Desetnice A- lenčice« v soavtorstvu z Danilom Go- rinškom. Iz različnih vzrokov le-to poročilo zamuja svoj čas, saj je šte- vilo predstav doslej že precej visoko. Naj nam avtor, požrtvovalni igralci in bralci našega lista oproste to za- mudo, ki pa končno ni povzročena po naši krivdi. (Op. ured.) Mladinska igra »Desetnica Alenčica« po vsej pravici zasluži dostojno mesto v naši literarno gledališki kroniki. Tej pozornosti je bilo to delo deloma de^ ležno, dočim je pretežni del pisanja v časopisnih stolpičih zastopal popolnoH ma drugi smoter, zavit v plašč gledali- ške kritike ali ocene. (O tem morda kdaj drugič.) Pisatelj in pedagog Fran Roš, poleg svoje naporne vzgojiteljske dolžnosti prav pridno suče svoje pero. Po osvo- boditvi se z njim že v tretjič srečuje-! mo na odru. V dveh delih (Mokrodolci. Desetnica Alenčica) se je pisatelj Roš poslužil domače tematike. V »Mokro- dolcih« revolucionarno razkriva pravi obraz reakcionarnemu strankarstvu v predvojni dobi, medtem ko v »Desetni- ci« uvršča staro ljudsko legendo tudi v zbirko gledališke književnosti. Ze iz tega stališča ima mladinska igre »Desetnica Alenčica« za nas poseber pomen, vsekakor pa je omembe vredne tudi pisateljeva ideja, ki dovolj jasnr spremlja dogajanje na odru od prvegt pa do zadnjega prizora. Ta vzgojna nit tako je moje mišljenje, je po predelav. Danila Gorinška malo zamešana. Za- kaj? Pisatelj Roš je igro zgradil tako. da je ostro ločil resnično dogajanje od pravljičnosti. Roševa Desetnica stopi \ pravljični svet šele takrat, ko zapust dom svoje matere. Iz pravljičnega sve ta, v katerem nastopajo zajčki in med ved se vrača zopet v četrtem dejanju ko se povrne zopet na svoj dom. Pisa- telj Roš je svoje pero obrnil tudi zoper vražarstvo in ljudsko lahkovernost, kar se mu je docela posrečilo, ne da bi igra izgubila svoj pravljični čar. Nekateri bodo morda prišli do pomislekov (taka mišljenja so se že pojavila), zakaj igro take vrste ločiti na »realistični« in »pravljični« del. Le-ti so mnenja, da bi naj vsa vsebina igre bila pravljična. Res je, da je fabula glede desetega bra- ta ali desete sestre več ali manj legen- da, vendar je zgrajena na osnovi so- cialnega in društvenega razvoja druž- be. Oba, deseti brat in deseta sestra sta odraz težke dobe tlačenega človeka v fevdalni dobi: — Vse kar je desetega je last gospoščine. — Ce bi danes z realističnimi pogledi sodili srbsko narodno pesem, potem bi jo morali nujno oceniti kot pravljično, kot sad domišljije, ne pa kot živo na- rodno željo za velikim osvoboditeljem, kot neusahljivo žejo po svobodi. Vse- obče ljudsko hotenje je od vazala Mar- ka naredila junaka kraljeviča Marka. Da niso srbski goslarji poveličevali Marka, bi se Srbom ne ohranila tako bogata epska pesnitev o junaškem boju srbskega naroda zoper stoletne sovraž- nike. S tega stališča se »Desetnica Alenči- ca« močno razlikuje n. pr. od »Snegulj- čice«, ki nosi v sebi izrazito pravljični navdih, brez trohice realizma, dasirav- no vzgojno deluje na otroke, in to ne v mali meri. * »Desetnico Alenčico« so pred tem igrali že v Krškem, Trstu in Mariboru. Zadnji dve uprizoritvi sta bili postav- ljeni na oder v soavtorstvu z Danilom Gorinškom. Uprizoritev Roš-Gorinškove »Deset- nice Alenčice« je v Celju zelo dobro uspela. Režiser Gombač je igro zopet precej približal originalu, to je prvotni Roševi »Desetnici«, kar je bilo potreb- no, saj je ponekod igra zaradi verzov trpela časovno in situacijsko. Vloge so poklicni igralci in amaterji odlično po- dali. Posebno se je odlikovala Gošičeva v vlogi Kačurke, kajti ta vloga je zelo zahtevna in terja duševnega in fizič- nega napora. Presenetila nas je, ker si je od »Stuartove« obdržala sloves klasičnega lika in bi si je v vlogi Ka- čurke, ne da bi jo videli, težko pred- stavili. Ni pa nas presenetila, ker jo poznamo kot dobro igralko in kot tak- šno sposobno za vsako vlogo, hvalež- no in nehvaležno. Franc Mirnik in Na- da Božičeva, sta vlogi Alenčicinih star- šev podala toplo, skratka prave sloven- ske roditelje. Staro in mlado je razve- selil Janez Skof s svojim Zabkom, ki ni osmešil vnuka Kačurke, temveč vse, ki jim je samo do spanja in jela. Bil je »Škofovsko« originalen. Alenčico je igrala mala Marjana Flaj- sova, ki je pokazala vso pridnost in vzdržljivost, saj njena vloga po obsegu ni manjša od običajnih glavnih vlog. Bila je ljubka in prepričljiva, a kar se deklamatorstva tiče ni njena krivda. Temu je glavni vzrok dejstvo, da je vsa igra v verzih. Igra v verzih je moj- strstvo, ni pa povsem posrečeno za otroško igro (predvsem, če sodelujejo otroci), posebno še, če vse nastopajoče osebe »pojo«. Veliko boljše bi bilo, če bi besedilo v verzih imele le pravljič- ne osebe (Rdeča Kapica), a resnične osebe samo takrat, kadar pridejo z nji- mi v stik. Med devetimi sestrami, ki so jih po- dale: Silva Cvahte, Ela Veselak, Sla- vica Volčič, Vesna Godler, Sonja Za- dravec, Erika Pristovšek, Hermina Kračun, Lidija Kenda in Martina De- želak, se je posebno odlikovala prva, a tudi ostale so bile dobro vigrane. Hlapca Matjaža je kreiral Rudolf Leš- nik, ki je pokazal, da ima Mestno gle- dališče dobro zaledje v celjskih gleda- liških družinah. Medveda je dal Peter Božič, zajčka pa naš mladi — a stari znanec iz mladinskih iger Lojze Golob. Kaj več o igri bodo vedeli povedati otroci, katerim je pisatelj Roš delo po- klonil. S slednjim pa se bomo kmalu srečali pri Ljudskem odru ob veseli spe- voigri »Se ptički so veseli«. H koncu še to: »Alenčica« se je z de- setine vrnila v rojstni kraj, kjer se je verjetno najbolje »počutila«. J. K. stran 4. »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952 Stev. 17—18 Nekai o preskrbi mleka v Celju Podjetje »Mlekopromet« v Celju ima pri odkupu mleka precejšnje težave. Naloga podjetja je, preskrbeti celjsko prebivalstvo z zdravim mlekom in to še posebno dojenčke in bolnike. Odkup- ni teren podjetja je ves okraj Celje- mesto, Celje-okolica in del poljčanske- ga okraja. Ko je odpadla obvezna od- daja mleka, je podjetje naletelo na te- žave pri odkupu. Vzrok temu je največ nerazumevanje večjih kmetov, ki niso hoteli več oddajati mleka odkupnemu podjetju, temveč so ga prodajali na- ravnost potrošnikom, kar delajo še da- nes, nekateri pa krmijo z njim tudi prašiče. Največ mleka odkupi podjetje od malih gospodarstev. Ob minulih ve- likonočnih praznikih je podjetje odku- pilo le 900 litrov mleka dnevno, name- sto okrog 4500 litrov. S to količino je komaj krilo potrebe za preskrbo do- jenčkov. Problem, s katerim se podjetje bori, pa ni samo odkup, temveč tudi pre- vozni in ostali stroški. Mleko se pla- čuje kmetovalcem po 16 din za liter, prodajna cena je 23 do 24 din za liter; skalkulirana prodajna cena pa je 28,10 dinarjev za liter. Razliko mora podjetje kriti iz sredstev, ki jih dobi s prodajo jajc, masla, meda in voska. Večkrat se kritizira kvaliteta mleka. Mleko ni predmet, ki se ne pokvari v enem dnevu kakor sadje ali krompir. Podjetje ne more prodajati dobrega mleka, ker kmetovalci dostikrat oddajo slabo, potvorjeno in nakisano mleko. Pokvari pa se mleko dostikrat tudi v slabo umitih steklenicah, s katerimi prihajajo gospodinje ponj. Zato kupujte mleko z vrči in lonci. Podjetje bo tudi letos poskrbelo za to, da se bo s 1. majem začelo izdajati mleko za dojenčke v steklenicah, ki je odkupljeno od kmetovalcev, ki imajo pregledane krave in oddajajo samo ju- tranje mleko. Kmetovalce, ki bi prišli za oddajo prednostnega mleka v poštev, napro- šamo, da dajo svojo živino pregledati veterinarju in da oddajo samo jutranje mleko, ki se naj takoj po molži ohladi v mrzli vodi. TATVINE V TKALNICI HLAČEVINE 20. aprila je bila t Celju aretirana Vikto- rija Dimec iz Zagreba, ki je prenašala od znanih tatic v Tkalnici hlačevine v Celju bombažno prejo na Hrvatsko, kjer jo je ho- tela prodati. Po zaslugri požrtvovalnega mi- ličnika Ludvika šijanca, je bila ta »odje- malka« izsledena, z njo pa tudi že pred- kaznovane tatice: Justina Kuhar, Sonja Žvi- žaj, Marica Kočnik in Danica Pečar, vse za- poslene v Tkalnici hlačevine. Med odjemalci ukradene robe je tudi Antonija Kočnik. Pod- jetje je oškodovano za čez 170.000 din. V zaporu čakajo navedene na besedo sodišča. M. Č. OkRlJNI LJUDII ODBOR CELJE-OKOLICA čestita vsemu delovnemu ljudstvu na območju okraja praznik dela l.maj z zeljo, da tudi v bodoče sodeluje pri nadaljnji graditvi našega gospodar- stva ter krepitvi politične zavesti in našega ugleda v svetu , MESTNI LJUDSKI ODBOR • CELJE čestita delovnemu ljudstvu mesta Celja k prazniku dela in želi tudi v bodoče mnogo uspehov pri izgradnji socializma Koncert gimnazijskega pevskega zbora MAKSIM GORKr v proslavo praznika dela priredi mla- dinski pevski zbor I. gimnazije svoj vsakoletni koncert v Celju in to v sredo 30. aprila. Spored obsega dva dela, ve- činoma slovenske narodne pesmi. Za uvod zapoje zbor »Prvomajsko«, nato 12 ljudskih pesmi, v drugem delu pa 4 pesmi iz Istre Srbije in Bosne poleg osmih slovenskih, predvsem koroških. Zbor dirigira prof. Kune j, nekaj pesmi pa sedmošolec Ciril Vrtačnik. Zbor se je pravkar vrnil s turneje, na kateri je pel v Puli, na Reki v radiu za Hrvatsko Primorje in v Postojni. Tur- neja je zelo lepo uspela v vsakem pogledu. Zbor je odlično zastopal slo- vensko in posebej celjsko pevsko kul- turo. Poslušalci so bili izredno zado- voljni s programom in izvedbo. Zbor šteje 100 pevcev in je lani tret- jič dosegel prvenstvo v republiki. Spri- čo dejstva, da je v Sloveniji 600 najraz- ličnejših zborov, da so zadnje čase kljub temu resno razpravlja o zagati, v kateri se je znašlo zborovsko E>etje pri nas (prim. Vlado Golob, Naši Razgledi, 19. aprila 1952), zasluži solidno in kvalitetno delo tega mladinskega zbora, ki traja že sedem let, tem večjo pozornost. Prav bi bilo, da doživi tudi javno strokovno oceno, ki je pri nas zadnje čase tudi naj glasbenem področju redka prikazen. Saj se v programu in izvedbi kaže, da sku- ša zbor — po svojih močeh seveda — dati »znanstveno in umetniško pople- meniteno narodno pesem«. \ Hekdo si po sobanah žvižga, a drugi se na podstrešiiti stisl(a Sitar Bojan je trgovski pomočnik, borec NOB in sin borca, ki je za svojo revolucionarno delo v predvojni dobi izgubil leta 1941 življenje kot talec. S svojo ženo se stiskata v mali podstrešni sobici, pravzaprav kabinetu. Vse proš- nje in pritožbe na stanovanjsko komi- sijo in višji stanovanjski komisiji so bile zaman. V tem primeru stanovanj- ska komisija ni našla takega razumeva- nja, kot ga je našla za Šket Leona, biv- šega trgovca, sedanjega poslovodjo. Ta ima v Jenkovi ulici vilo, kjer sta- nuje z ženo in 4 otroci, od katerih še nobeden nima čez 20 let. Uporablja ku- hinjo, štiri sobe in zidano verando kot- kabinet. Sedaj zahteva izpraznitev še ene preostale sobe, da bo lahko vstf udobnost v hiši sam uporabljal. Poleg« tega ima na Vranskem še eno hišo,- kjer »stanuje« le njegovo pohištvoi Zgoditi se zna, da mu bo stanovanjska: komisija izpraznila poleg omenjene so-^ be še to hišo na Vranskem, pa bo go-' spod Šket postal pravi Cankarjev Kan- tor »Kralj na Betajnovi«. Leon Šket je zelo masten pod pal-j cem, a ker dvomim, da se stanovanj ska^ komisija da podkupiti, je tak primer šei bolj čuden. M. J,^ 20 LET STROGEGA ZAPORA ZA UMOR V LIBOJAH PRI PETROVČAH Pred okrožnim sodiščem v Celju je bila razprava proti 22-letni Zofiji Miholjanec iz škaliča, KLO Desinič na Hrvatskem, stanu- joči v Žalcu. V noči na 8. marec 1952 je bila v Libojah na grozovit način umorjena gospo- dinja Frančiška Nahberger. S sekačem ji je bilo prizadejanih 14 usekanin. Našim čita- teljem je ta umor gotovo še v spominu, ker smo o njem pred dobrim mesecem obširno poročali. Po storjenem dejanju so ugotovili v stanovanju Nahbergerjeve tudi tatvino ob- leke. Sum je padel na Zofijo Miholjanec in so v njej res tudi izsledili morilko. Okrožno sodišče jo je obsodilo na 20 let strogega za- pora. Miholjančeva je bila v času dejanja noseča in je 28. marca v zaporu porodila ne- zakonsko hčerko. Miholjančeva bo kazen pre- stajala določeni čas v posebnem kazensko po- boljševalnem zavodu v Indjiji, ki je usta- novljen za kaznjenke z novorojenčki. Ob- sojenka je bila od doma slabo vzgojena. Oče je bil vdan -pijači, rodbino je že pred leti za- pustil, odšel v svet in se za njo ni več bri- gal. M. č. Nekaj besed o gospodinjskem tečaju v Celju Prostori nekdanje gospodinjske šole na prvi osnovni šoli v Celju, so dne 16. januarja t. i. ponovno oživeli, kajti ta dan se je pričel tretji gospodinjski tečaj v Celju, ki se je bil doslej vršil v prostorih telovadnega društva Toneta Kosa v Gaberju. Potreba čim večje izobrazbe žena danes, ki si isto žele tudi pridobiti, je razvidna iz šte- vila prijav za tečaj, ki je znašalo skupno 280 in to deklet in žena iz raznih poklicev in različne starosti. V tečaj je bilo spreje- tih 62 deklet, ker jih več nismo mogli in je od teh redno obiskovalo tečaj in prejelo ob zaključku, dne 18. t. m. potrdilo o obisku 51 deklet, in to: 21 delavk, 12 nameščenk, 12 kmečkih deklet, 2 hčerki delavskih dru- žin in 4 hčerke obrtnikov. Gojenke tečaja so bile razdeljene v dve skupini ter je imela vsaka skupina redno tri dni v tednu pouk. Učni program je bil se- stavljen tako, da so si tečajnice pridobile, odnosno izpopolnile splošno izobrazbo. Dne- vno sta bili namenjeni dve uri teoretičnemu pouku, kateremu je sledilo praktično delo v kuhinji, pri šivanju in krojenju. Za lažje udejstvovanje žene v današnjem družbenem redu, je tečajnice seznanjal pred- met družbene vede; ker pa je žena poklicana vršiti nalogo vzgojiteljice in voditeljice na- šega mladega rodu, so poslušale tudi pre- davanja iz pedagogike in zdravstva. Utrditev praktičnega znanja so jim izpopolnjevali pred- meti: nauk o prehrani, stanovanjska kul- tura in krojno risanje. Do vseh predmetov so pokazale tečajnice veliko zanimanje, posebno pa še za kuho in razne načine narodnega vezenja. Omeniti pa je potrebno, da so za teoretični pouk imele več veselja in volje do osvojitve znanja te- čajnice z nižjo šolsko izobrazbo (delavke in kmečka dekleta), kot one z višjo (name- ščenke. Pri vsem pouku so se upoštevale želje te- čajnic in ker so se zavedale, da jim je te- čaj v korist, je tudi v redu uspel. Ob zaključku so priredile malo slavnost, na katero so povabile vse predavatelje in zastopnike množičnih organizacij, ter se jim ob tej priliki zahvalile za njihov trud. y svojih govorih so poedini zastopniki pouda- rili, da je dolžnost sleherne tečajnice širiti v tečaju pridobljeno znanje med ostala de- kleta in žene, ter jim dali priznanje za njih delo pri učenju. Za seznanjanje z našim naprednim kme- tijstvom in življenjem naše mladine po do- movih so priredile 20. aprila poučno eks- kurzijo v Maribor, kjer so si ogledale vzorna urejen internat Kmetijskega tehnikuma tel državno posestvo in gospodarska poslopja. Z željo, da usposobimo čim več naše ženH ske mladine za njih bodoči poklic, s«? bo v; začetku maja t. I. pričel ponovno tečaj. i Akademija gojencev pomožne šole v dneh 19., 20. in 21. t. m. so pri- redili gojenci državne pomožne šole v Celju prav posrečeno akademijo, na kateri so prikazali sadove svojega vztrajnega šolskega in izvenšolskega dela. V Sloveniji imamo tri samostojne pomožne šole in na posameznih večjih šolah tu in tam pomožne oddelke. Celj- ska pomožna šola je bila ustanovljena pred šestimi leti. Pomožna šola je spe- cialna šola za tiste učence, ki zahteva- jo individualni postopek po načelih zdravstvene pedagogike s smotrom, pripraviti slehernega svojega učenca za praktično življenje. Mnogi pomožno- fekcijske bolezni, ki so zapustile na šolskih gojencev so preboleli težje in- otrocih to ali ono okvaro, zaradi,česar bi v osnovni šoli ob osnovnošolskih me- todah dela teže uspevali. Delo na teh specialnih šolah zahteva strokovno po- sebno pripravljene učne moči — de- fektologe. Lepe uspehe dela pomožnošolskih otrok v Celju nam je pokazala njih akademija. Spored je obsegal pevske in telovadne točke, primerno spevoigro in deklamacije. Posamezne točke so bile dobro uvežbane in je bilo izvajanje otrok naravnost odlično. Samozavesten nastop učencev, njih veseli obrazi in zadovoljstvo v srcu so številne gledal- ce, posebno pa njih starše, ganile do solz. Čutili smo, da je bil skupni na- por vzgojiteljev in gojencev z uspelo prireditvijo obilno poplačan. Vzgojna vrednost akademije je bila brez dvo- ma zelo pomembna, zato k uspehu vsem skupaj iskreno čestitamo! Akademijo so posetili med drugimi tudi predsednik Sveta za kulturo in prosveto MLO Celje tov. A. Aškerc, ki kaže živo zanimanje za tovrstno vzgoj- no delo, pisatelj Fran Roš, šol. upra- vitelja Jerše in Pogačnik, učiteljstvo celjskih šol, opazili smo med gosti tudi nekatere defektologe iz drugih krajev. veletrgovina z vinom, žganjem, li- kerji, pivom in mineralnimi vodami, Celje, Levstikova 6, telefon štev. 6 Pri nas dobite domača vina vseh vrst, ki slove daleč na okrog, desertna vina pa so sploh zelo znana. Nudimo izvrstne likerje, domače slivovke, Laško pivo in mineralne vode - Radensko in Rogaško. Cenjenim odjemalcem se priporočamo. Zahtevajte povsod naše alkoholne in brezalkoholne pijače. „CELEA' Celje Okrajni sindikalni svet • Celje čestita vsem toz>arnam, ustanovam in podjetjem, vsem delavskim svetom, upravnim odborom kakor tudi sindi- kalnim podružnicam PRAZNIK DELA 1. MAJ Vsem skupaj želi OSS tudi v bodoče pri izgradnji socia- lizma mnogo sijajnih uspehov za procvit naše domovine, da bi bili naši delovni ljudje srečni in s zaupanjem gle- dali na razvoj naše stvarnosti NAJ ŽIVI 1. MAJ PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA! Protiletalska vajai v Vojniku v nedeljo je bila pri nas protiletalska vaja,- prirejena od PLZ. Sodelovalo je okrog 90i članov vaških enot, gasilstvo Vojnika in pred-' vojaška vzgoja. Predvojaška je avione takoji napadla z mitraljezom, ki je bil nameščen: V zvoniku cerkve na griču. Avioni so odvrgli^ bombe in padalce. Predvojaška je na drugij strani Vojnika padalce zajela. Zrušenih jej bilo od avionskih bomb nekaj stavb, enot©: tehnične službe PLZ so odstranjevale ruše-" vine in reševale ljudi. Ljudi so prevzele sa-i nitetne enote, ki so jim nudile prvo pomoč in jih spravile v ambulanto. Tehnična enota; je izsledila neeksplodirane bombe in označila mesto njih ležanja. Odvržena je bila bomba s strupenim plinom »Iperit«. To ozemlje j» degazirala kemična enota PLZ in na diver-j zacijski postaji nudila pomoč dvema zastrup-; Ijencema. Veterinarska enota je nudila poJ moč živini v porušenih hlevih. Gasilci so ga-< sili goreče stavbe. Hišna zaščita PLZ je nu-j dila pomoč enotam. Prebivalci so se ob časa, vaje, ki je v vseh ozirih uspela, zadržali di- sciplinirano. M. C: Žalostna zgodba nesrečne „vdove" Ce se napotiš iz dobjanske vasice po cesti, ki pelje na glavno cesto, vidiš na levi strani ob gozd prislonjeno, bor- no in zapuščeno hišico, v kateri živi s petimi otroci prav tako zapuščena »vdova«, Skoberne Angela. Ta ženska, po svojem značaju mirna in skrbna za svojo družinico, živi bedno življenje, kajti nima nobenega premoženja, tudi svoje hiše ne. Vsa oskrba petih otrok je odvisna od njenih pridnih rok, nje- nih žuljev. Mož Skoberne Anton, s ka- terim se je omožila 1937. leta, je bil v bivši Jugoslaviji žandarmerijski pod- narednik. Ko je prišel okupator, ga je mobiliziral v nemško policijsko službo in ga pozneje premestil v Kapfenberg v Avstrijo. V tem kraju, Kapfenbergu se je baje drugič oženil, dasi prva že- na še živi in čeprav nima od nje raz- ločitve, ki bi bila osnova za sklenitev druge zakonske zveze. Od leta 1944, odkar je v Avstriji, ni ženi popolnoma nič pomagal, čeprav ima z njo petero otrok. Da bi se ta zadeva uredila, je Sko- berne Angela že večkrat pri pristojnih organih prosila, da bi ji pomagali. Ven- dar se še do danes ni nihče zmenil za ureditev te zadeve. Potrebno bi bilo, da bi tej zapuščeni ženski pristojni organi pomagali, po- iskali moža in poskrbeli, da bi se ji plačeval primeren znesek, ki bi deloma olajšal oskrbovanje peterih otrok. gtev. 17-18 »SAVINJSKI VESTNIK.<, dne 29. aprila 1952 Stran 5. Žalostna smrt na Dobrovljah Pri Matevžak Frančiški na Dobrovljah pri Braslovčah je dolgo vrsto let slu- žila za pastirico 42-letna Pocajt An- gela. Bila je malenkostno slaboumna, kar je domačim le koristilo, da so jo laže izkoriščali. Angela je opravljala težka dela na polju, a nikoli ni sedla 2 njimi skupaj k mizi. Jesti je morala v veži ali na hišnem pragu. Včasih je dobila le krompir iz svinjskega kotla. Spala je za jasli v hlevu na tleh. V letošnji zimi je dvakrat nosila tako težko v mlin, da je na poti v visokem snegu omagala in so jo drugi ljudje itiorali spraviti na varno. Ko je nekega dne Pocajtova zbolela, se ji je trpljenje še povečalo. Tri ted- ne je ležala v hlevu, kjer skozi troja vrata piha veter in mraz. Ležala je tam brez odeje. Ce je hotela jesti, je morala z muko priti v kuhinjo, a zad- nja dva dni od slabosti ni mogla več v hišo, zato je ostala brez hrane v hlevu do smrti. Posebno človekoljubnost je pokazala gruntarična svakinja Jerčka. Ta je 23. marca šla zjutraj v hlev in poklicala angelo. Ker se iznemogla pastirica ni mogla oglasiti se je vrnila v hišo in (jelala mirno dalje. Šele opoldne je po- slala dva fanta v hlev, naj pogledata, če je pastirica umrla. Fanta nista upa- la v bližino, zato sta s koli suvala bol- nico. Ker se le-ta ni zganila sta bila prepričana, da je umrla. Fanta sta nato sporočila daljnji sosedi Kakovnik Ani, ki je prišla in preoblekla nesreč- nico. Tudi tej ženi niso domači hoteli pomagati, zato je Kokovnikova pokli- cala še neko ženo, s katero sta ugoto- vili, da je Pocajtova še pri življenju. Kljub nasprotovanju »dobrosrčnem Jerčke sta pastirico odnesli v hišo, kjer je še istega dne umrla. Domači svoji pastirici niso hoteli pomagati k zdravju. Zdravnika niso hoteli pokli- cati, pač pa so poklicali župnika in s tem mislili, da so se spravili z bogom in ljudmi. Ce so se s prvim se s sled- njim niso, ker bo gruntarico Matev- žakovo učil krščanske ljubezni sodnik. P. J. Kozjanski kvartopirti so ob adute Vah Jože, Rupret Jože, Horvatič, Pre-] skar Jože, Rupret Anton in Požek Kari ter še nekateri drugi so zadnja leta veH Ijali za največje kvartaške ase na Koz4 janskem. Včasih so prekvartali po cel^ noči in zapravili težke tisočake. Najbolj; strasten kvartač med njimi je Vah Jože^ ki ima komaj 19 let. Poglejmo koliko^ je kdo zakvartal ali prikvartal, pa bo- mo videli kam človeka pripelje igra za denar. Vah Jože je v začetku svoje kvarta- ške kariere imel smolo. Zgubil je ne- kajkrat visoke vsote od 10 do 32.000 din. Denar je dobival na ta način, da je iz kleti svoje matere prodajal večje količine vina in žganja. Pozneje se je uvežbal in oskubil svoje nesrečnejše sokvartaše. Februarja istega leta je za- družnika Rupret Antona spravil ob 12.300 din, ki jih je le-ta dobil za pro- danega prašiča. Rupret se ni spameto- val temveč je istega večera spravil v />promet« še pet svinjskih pečenk, za-] litih z mastjo. \ Nekaj dni pozneje je Vah priigra! kravo in tele, ter 90.000 din čistega de- narja. Kravo in tele je zaigral Požek Kari iz Lastnica. V Št. Petru pod sv. Gorami je priigral zopet 19.000 din. Nekdo je takrat zastavil 8000 din za- družnega denarja. Zadnje čase so se kvartopirci začeli skrivati po zakotnih gostilnah, ker so jim miličniki vedno za petami. Toda kljub temu bodo vsi skupaj povabljeni na kvartanje k sodniku, a tokrat bo kljub vsej njihovi prekajenosti držal adute v rokah le sodniki,......... _____G.-V.. NA AVTOMOBILSKI IZLOŽBI — Letos imam pa res uspeh. Podelil sem še enkrat več prospektov kot lani — sporoča prodajalec telefonsko svoji firmi. — Dopolnitev k zadevi župnika Grila v »Savinjskem vestniku« z dne 12. aprila je izšel na drugi strani članek z naslovom »Zakaj je bil župnik Gril na zatožni klopi?«. V tem članku se na dveh krajih navajata tudi dva moja primera, ki pa sta zelo pomanjkljivo obdelana in sem resnici na ljubo pri- moran dopolniti naslednje: Župnik Gril se je v strokovni šoli v! Šoštanju bavil predvsem s politiko,] Politika je bila pri njegovi uri pretež-i na snov pouka. Del učencev in učenk,^ kot Pavla Remic in Majda iz Zgornjej Savinjske doline ter še nekateri, se takimi političnimi urami niso strinjalij Med temi sem bil tudi jaz sam. Stalno* smo mu ugovarjali in postavljali pri- pombe. Najbolj se je župnik Gril zme- del, ko sem ga ob taki priliki, ko je hvalil in poveličeval španskega dikta- torja Franca, vprašal: zakaj papež kot božji namestnik na zemlji blagoslavlja Francovo orožje in se vtika v vojaške in politične zadeve španskega naroda? Gril se je takrat zmedel in dejal, da bo drugo uro odgovoril. Ker pa tega ni storil, sem ta dogodek opisal v maribor- skem delavskem časopisu. Ta list je stvari dodal še poseben komentar. Po tem dogodku je Gril prepovedal po- stavljanje ustmenih vprašanj in dovo- lil samo pismena vprašanja. Na taka vprašanja se je lažje pripravil v stra- hu, da zopet ne pride v zagato. Imel pa je trajno zapisane v črno knjigo vse,j ki se niso strinjali z njegovimi klero- fašističnimi spletkami. Drugi primer je še bolj pomanjkljiv, ker izzveni, da so bili šoštanjski prvo- borci in komunisti zaradi mene pre- ganjani, zaprti itd. Zgodilo se je takole: Ko sem se sep- tembra 1938 izučil trgovskega poklica pri trgovcu, ki je bil zaradi napredne miselnosti preganjan, sem ostal brez službe na cesti. Začel sem delati v les- nem podjetju. Kmalu za tem se je pri- peljal na moj dom v Pesje župnik Gril, kjer me je zasliševal. Zanimalo ga je, kdo mi je dal leta 1937 rdeče črn papir, če sem res v Natekovi podružnici v Pes jem izdeloval komunistični znak (srp in kladivo) za proslavo 1. maja. Dalje ga je.zanimalo, kje se sestajajo šoštanjski komunisti Ivan Ročk, Kari Destovnik, Dušan in Božo Mravijak, Janko in Olga Vrabič in še drugi. Žup- nik Gril se bo gotovo spominjal, da so takrat bila vsa njegova prizadevanja, da bi spreobrnil »grešno dušo«, zaman. Spominjal se bo tudi, da mi je za ceno izdaje obljubljal dobro službo v krščan- ski trgovski hiši. Vsi pa vedo, da sem še nadalje ostal lesni delavec. Župnik mi je pošiljal agitatorje na dom, da bi stopil v fantovski odsek, za njim pa kar dve orožniški patrulji. Orožniki Emaršič in ostali trije so me trdo pri- jemali, a odšli so s prav tako dolgim nosom kot župnik Gril sam. Orožniki so izvršili hišno preiskavo, a deležen^ sem bil tudi večih telesnih preiskav nai moji poti iz Šoštanja domov. To prav dobro ve tov. Vrabič Jože iz Pes j a. Ze ta dva primera, ki sem ju skusil na lastni koži, dokazujeta, da Grilova pritožba, češ, da je bil kaznovan za de- janja, ki niso kazniva, brez podlage. Ne more tajiti, da ni preganjal revolucio- narjev, in ker je to storil, je določeno kazen popolnoma zaslužil. Toliko v natančnejše pojasnilo. Lihteneger Franc Suhja lastne sestre v Breznu pri Vitanju se je pri posest- niku Pungartnik Alojzu zgodila krivi- ca, ki je vredna Cankarjevega peresa. Marija je po smrti svojega očeta ostala pri svoji sestri Luciji poročeni Pungartnik. Izgovorjena ji je bila do- smrtna preživnina. Vse je bilo dobro do leta 1951, ko je bila Marija še zmožna za vsako delo. Ko pa je istega leta zbolela in ni mogla več delati kot živina, so jo iz sobe po- gnali v hlev. Tam je ležala v prahu, poleg pet glav goved in prašiča. Hlev je bil poln golazni in vlage. Pod »po- steljo« so bile cele mlake gnojnice. V taki nesnagi je kmalu dobila tudi uši. Bolezen se je Mariji večala, ali gospo- dar ji ni poklical zdravnika, čeprav ji je obljubil. Tri mesece se je mučila v hlevu, kjer je pri zamašenih oknih skoraj izgubila vid, a revma ji je kolena zvlekla do brade. Bila je večkrat tudi tepena s pasom in šibo. Medtem ima Pungartnik v stanovanjski zgradbi popolnoma praz- no sobo, v katero so bolnico po pregle- du morali preseliti. M. A. Pot v svofoodo___ [Ob sedmi obletnici osvoboditve Dacliaua] 29. aprila 1945., je važen datum v življenju za vsakega »dahavca«. Tega! dne, nekako ob pol 6 zvečer je napoči^ največji, nepozaben trenutek našega življenja za nas politične pripornike,; ki smo bili na milost in nemilost pre^ dani pobesnelim krvolokom nacisti- čnega t^orja in vrženi za bodljikavtf žico ter med visoke, sive zidove —. daleč od tako ljubljene domovine. Bil- je to kraj zločinov, trpljenja in smrti:; koncentracijsko taborišče, mučilnica,! velegrobnica, ki se ji pravi Dachaul Tu je bila znanost v rokah zločina in smrti, kajti nacistični učenjaki so sej zvezali s SS-morilci in jim nudili vsa sredstva ter pripomočke za ubijanj^ nedolžnih ljudi. Spomnimo se samo na Prostor za mučenje, plinsko strupeno- sobo, strupene injekcije, prisilne ope-j racije na zdravih pripornikih, raznej Medicinske poizkuse glede na izdržlji- vost človeškega organizma, ki so jih yršili na priporniških telesih, umira-^ jočih pod največjimi, nadčloveškim^ mukami... i Na ta dan, proti večeru, nepozabni; 29. april, smo postali iz sužnjev, trpin-i čenih, oslabelih, izmučenih, izbeganihj — zopet svobodni ljudje. Nasmehnila se nam je toliko zaželjena zarja svo-; bode. Tam daleč v koncentracijsko ta-J borišče Dachau — kraj tisočkrat pre-^ kletega imena, nahajajočega se na Močvirnati dahavski planoti, kjer celaj Poleti neprestano vejejo strupenei '^rzle sape — je vkorakala svoboda^ ^lata svoboda, katero so nam prinašale^ ^ ljubeznijo in ponosom zavezniške ^^iske. Vsa srca pripornikov so bila ^krat polna prekipevajoče se radosti.! ■^^Vdušenje, ki je prevzelo tisočere! ^ložice pripornikov, je bilo velikanr| ^•^0, nepopisno. Marsikaterim so pri-; ^^ele solze veselja in hvaležnosti i^ ^^udnih, na pol ugaslih oči ter spolzeld ^ okostenelih obrazih. j Stresli so se temelji te po celem sve-j ^ zloglasne hitlerjevske ustanove, v\ kateri so bili mučeni in uničevani; JUdje po takozvanih nosilcih »novega^ ^da.« Povsod po Nemčiji se je šepe-1 ^^lo o strašnih grozodejstvih SS-od-l jelkov. Početje nacistične stranke jej ^^0 znano skoro vsakemu Nemcu. ' .Jetnikom najrazličnejših narodnosti' v. Vseh strani sveta, je bila dahavska; j^ica in grozno trpljenje za njo, — ono,; , nas je družilo, medsebojno vzpod-*] 2rn"^^°' krepilo. Pravica mora; j5^agati in svoboda, tako težko priča-; ^^na, bo prišla! Iznemogli, nekateri; že izmučeni, opešani okostnjaki, smo se tolažili in bodrili drug drugega. Bili smo si^tovariši v najglobljem pomenu te besede. In vendar ni bilo malodušja med nami! Bil si samo številka in psov- ka: »Bandit, verdammter Partisane^ Komunist - Schweinhund ...«; te težko prenašane psovke za prekaljene borce ter zavestne komuniste, so bile poleg batin, udarcev in brc s strani podivja- nih, okrutnih SS-ovcev in njih priga- njačev »kapov« na dnevnem redu. Bod- Ijikava žica je bodla očesne zenice, trudne od neprestanega iskanja onega, kar ima vsako, še tako nizko živo bit- je v izobilju; sonce, zelenje, prostost.. V duhu smo vsak čas spremljali težke borbe naših hrabrih partizanov v do-J movini, — mi sužnji za dahavsko žico.^ brez moči, brez orožja, teptani in oro- pani vseh pravic! Gledali smo prezir- ljivo smrti v oči in topo molčali. Uši so lezle po nas. Uvideli smo, kako iz^ dneva v dan slabimo, propadamo, kake pešajo naše moči, kako obrazi marsi- koga dobivajo tisto sivo-pepelnato bar- vo, za katero se skriva bližnja smrt, ki je kosila in se režala s širokimi čelju- stmi. Krematorij, tam pod starimi, vi- sokimi smrekami v bližini barak, ki je, kakor Moloh požiral in žgal na tisoče izmučenih priporniških trupel, je priča grozodejstev, ki so »zaslovela« po vsem svetu in večen spomenik nacistično- fašistične »kulture«. Za slehernega izmed nas je bila osvo- boditev koncentracijskega taborišča Dachau nekako neznano, neverjetno do- živetje. Prisluhnili smo že nekaj dni prej. Opazovali smo živčno obnašanje in kretanje rej enih, nadutih, brezsrčnih SS-ovcev, — zveri v človeški podobi. Še prav zadnje dneve so masovno uni- čevali, pretepali, mučili in streljali pri- pornike. Del dachauskega taborišča z električno ograjo. (Risal Stiplovšek) Grmenje topov na fronti pa se j^ culo vse bliže in bliže. Slutili smo, dai se z nami, ki smo bili brez moči in prepuščeni sami sebi, lahko nekaj zgo- di. Težka, temna slutnja in moreča skrb nas je obdajala in legla na nas:i kaj, če se uresniči ukaz Himmlerja« poglavarja vseh koncentracijskih ta-j borišč, izdan v začetku aprila 1945.,; — namreč pobiti brezpogojno vse in-! ternirance za dahavsko žico, čim sel bo nasprotnik približeval taborišču. Noben poljtični pripornik ne sme ži\r pasti v roke sovražniku, kajti oni hi se (po mnenju krvoloka Himlerja), po-i kazali okrutni napram civilnemu nem-i škemu prebivalstvu. Mučen je bil ta^ občutek negotovosti za življenje. Usoda pa je hotela drugače. Pospe-« šen, iznenaden, napadalen pohod oklop-^ nih kolon naših osvoboditeljev je pre-^ prečil, da se nam ob slovesu trpljenja! in na pragu svobode ni zgodilo najhuj-; še. Okoli 6. ure zvečer so se odprlaj vrata — taborišče je bilo rešeno. V tehj radostnih trenutkih, ko se nam je pri-] bliževala prostost, so bile dan prej V; noči zamenjane straže na stražarskihj stolpičih s starimi, preizkušenimi; SS-ovci, ki naj bi ob danem poveljuj dokončno likvidirali taborišče. Toda ni^ bilo časa, ni bilo treba krogel, ki so! nam jih pripravili SS-ovski rablji. Pre-; senetil jih je zavezniški tank in osvo-j bodilni, vojaški motorizirani oddelki,' ki so se bliskovito pojavili sredi tabo- rišča. Nič ni pomagala nacističnim ti- ranom SS-ovcem, ki so vse do zadnjega! uporno in zvesto vršili stražarsko služ- bo, — bela zastava, — kot znak pre-, daje. Zaregljale so brzostrelke osvo-; boditeljev in pod rafali so izginili zad-1 nji ostanki SS-ovske divjadi. \ Dovolj kapelj krvi in znoja iz iz-; črpanih teles pripornikov je močilo to- nemško, nenasitno, peščeno zemljo.j Nismo pa imeli drugega greha na sebi,] kakor, da smo ljubili svojo domovinol in se borili za njeno svobodo, da smo! bili napredni, revolucionarni in nismo; hoteli trobiti v fašistični rog. : Na zbornem trgu in na vseh barakah^ so drugi dan po osvoboditvi v sončnem' jutru zaplapolale neštete nacionalne inj rdeče zastave pripadnikov vseh narod-j nosti, ki so jih zastopali interniranci' v taborišču. Najlepša pa je bila modro-' bela-rdeča, z rdečo zlato obrobljeno, petokrako zvezdo v sredini na belem polju, ponosna in zmagovita zastava Titove Jugoslavije, — simbol junaških borb in zmag, trpljenja in vstajenja. Ze 1. maja 1945 smo priredili v ta- borišču velik jugoslovanski miting. Bilo je tu govorov, deklamacij, nastopov, sklepov in veselja. Vsi Jugoslovani, okrog 2500 po številu, smo nosili nove titovke, katere so nam skrojili naši kro- jači-priporniki in pa za razpoznavanje med priporniki drugih narodnosti, ju- goslovanske trobojke na prsih. In ve- liko, s slovensko priporniško roko, umetniško ustvarjeno sliko maršala Tita, prvoboritelja za svobodo, smo si oskrbeli ter jo s spoštovanjem in lju- beznijo v srcu izobesili, okrašeno s prvim spomladanskim cvetjem in ze- lenjem na vidno, dostojno mesto tam, kjer so še pred malo dnevi kruto go- spodarili SS-oddelki. V teh radostnih dneh osvolojenja izpod jarma fašizma smo stisnili še tesneje vrste okrog našega voditelja maršala Tita, v zavesti, da smo sinovi naroda, ki se mu divi ves svet, ker se ni vdal nasilju. Med vsemi junaškimi narodi na svetu, v borbi za svobodo, pa se je pojavil en sam Tito. In ta Tito je naš!... Solze so zablestele v naših očeh od veselja in radosti, ob slovesu iz tega tolikokrat prekletega kraja, — Dachau imenovanem. Tisoči naših tovarišev so bili do smrti strpljeni, zažgani v krematoriju, tisoči počivajo izmučeni v pusti, peščeni nemški zemlji, — v tu- jini mrzli, brezčutni. Zdi se mi, da sli- šim njih krik iz tisočerih izsušenih, trudnih grl, — njih glasen krik po osveti in resen opomin, kako je treba čuvati in braniti svobodo, pribor j eno z 1,700.000 žrtvami, najboljišimi sinovi in hčerami našega naroda. Nikdar ne sme- mo pozabiti teh nesmrtnih žrtev, ka- tere je premogla s krvjo prepojena in izmučena, naša mila, ljubljena, junaška domovina in se postaviti krepko v bran vsak čas in proti vsakomur, ki bi nam samo skušal kratiti tako težko, s to- likimi herojskimi žrtvami priborjeno svobodo. Naj se razni Dachaui, Mathausni, Auschwitzi, Buhenwaldi, Rawensbrucki, Natzweilerji in še stotera druga po- dobna taborišča smrti za politične pri- pornike, ki so bila na gosto posejana po vsej nacistični Nemčiji, — nikdar, nikjer in nikoli več ne povrnejo...! Fran j o Kincl stran 6. »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952 Stev. 17—18 iz RUDNIKA velenje Človeku mora biti delo v veselje... S tem ni sicer nič novega povedano. Vsak si z delom služi kruh — le malo je izjem. Končno je tudi malo med nami takih, ki jim delo ne bi delalo veselja, toda ta delovna radost ne zavisi samo od človeka, temveč tudi od okoliščin, V katerih dela. Za te okoliščine se je kapitalistična preteklost presneto malo brigala. Nehigienski prostori, slaba de- lovna in zdravstvena zaščita... to je dejstvo, ki ga vsak pozna. Ce hočemo verjeti v današnjo stvar- nost, ni dovolj, da verjamemo samo pi- sani besedi. Treba je videti na licu mesta... Ni prvič, da sem stopil med rudarje Rudarje poznam odkar živim. Obšel sem že pred vojno marsikateri obrat, toda povsod je bilo isto. Umazanija, siva tes- nobnost, bledi obrazi in pridušena kle- tev. V velenjskem rudniku stojita dve do- bi ena ob drugi, stena ob steni. Se ne- kaj dni bodo rudarji hodili v staro ob- lačilnico. Le-ta je nizka, temna, zaduš- Ijiva in neprostorna. Se vode, ki je za- stonj, niso bivši mogotci privoščili svo- jim izkoriščanim žrtvam. Doslej so mo- rali mnogi delavci čakati po celo uro, da so se lahko umili in preoblekli. Mno- gi so zapuščali rudnik takšni, kakršni so bili globoko doli v »oknu«. Popolnoma zraven se revščine drži nova stavba. Prostrane slačilnice, vi- soke in svetle. Obložene z umetnim kamnom. Opremljene z najnovejšimi pripravami za dviganje oblek. Poleg teh slačilnic so kopalnice s tuši, umivalnice s hladno in toplo vodo, agleška stra- nišča. Skratka urejeno, da bi v marsi- kateri bolnici bili veseli take ureditve. Po širokih stopniščih navkreber nas pot pripelje v pravcato bolnico. To je obratna ambulanta. Rentgen, čakalnica, zasilna operacijska soba, laboratorij itd. (Tu bi moral človek biti medicinec). Teh prostorov se drži reševalna posta- ja z vsemi pripravami za hitro pomoč in reševanje v jami. Pod takimi pogoji delavec res brez skrbi stopa v dvigalo, ker si je svest dejstva, da je za njegovo varnost vsa poskrbljeno. j Kmalu v tem rudniku ne bomo vei^ srečali bledega lica. V novi stavbi ja poskrbljeno tudi za umetno obsevanjeJ Ko človek vse to vidi, potem lahkd razume, kaj za nas predstavlja druŽH beni plan. Vsa pota vodijo v lepše živ- ljenje. 1 HELIKOPTER-ELEKTRICAR V Angliji so prvikrat uporabili heli- kopter v elektro-gradbene svrhe. Na zapadni strani planine Melvern Hills, ki je široka 375 m in je gosto porasla z gozdovi je bilo.treba napeljati električni vod. Pri dosedanjih delih so morali po- ložiti med nosilce žico po tleh in jo šele potem zategniti. Zaradi tega bi bilo tre- ba posekati nekaj sto debel. Tokrat bo žico napeljal helikopter. Žica bo visela z enega brega na drugega, brez vmesnih nosilcev. Ko jo bodo zategnili bo visoko nad kronami drevja. — Pet let dela slikarskega podjetja MLO v Celju V začetku leta 1947 so pričeli organi- zirati obrat Slikarstvo pod upravo go- spodarskih podjetij MLO. Vsa obrtna in industrijska podjetja so bila takrat združena pod direktorjem tovarišem Ri- kom Jermanom, sedanjim predsednikom MLO. To podjetje je bilo iz temelja na novo organizirano. Podjetje se je iz leta v leto lepše razvijalo, dasiravno je moralo premostiti marsikatero težkočo. Z delom so pričeli v slabih delovnih prostorih, imeli so na razpolago le del nekega skladišča, sčasoma pa so z do- bro organizacijo prišli do lepe delav- nice. V petih letih so poslikali površino 482.005 kv. m., prepleskali pa površino 102.336 kv. m. v vrednosti 22,267.625 di- narjev, kar je podjetju vrglo 2,715.727 dinarjev dobička. Za lažje razumevanje, oziroma oceno vrednosti tega dela je treba pojasniti, da ako bi spremenili navedeno kvadra- turo slikanja in pleskanja v dvosobno stanovanje z vsemi pomožnimi prostori, bi ugotovili, da je bilo v teku petih let preslikanih 2008, prepleskanih pa 1569 stanovanj. V petih letih je bilo izučenih 9 učen- cev, sedaj jih je v uku 5. Zaposlenih je 22 pomočnikov, vseh uslužbencev pa je 31. Dela je vedno dovolj. Pretežno izvr- šujejo dela na mestnem področju. Kolektiv se bori za dviganje kvali- tete, nastajajo pa pri tem velike teža- ve, ker nikjer ne dobi garancije za brez- hibni material. Podjetje vodi od 1. apri- la 1951 državni obrtni mojster tov. Slav- ko Dobrave. Delavskega sveta ni, funkcijo delav- skega sveta vodi v podjetju sindikalna podružnica. Pri težnji za izboljšanje kvalitete de- la bi bilo nujno, nabaviti v inozemstvu novo specialno orodje, katerega tukaj ni dobiti. Cene ne bi bile previsoke. M. C.! Pravična kazen za nevestno gospodarsko poslovanje Pri okrožnem sodišču v Celju je bila pred kratkim razprava proti ravnatelju Združenj« gostinskih podjetij v Celju Jelu Peršinu, mi^ zarju Radivoju Todorici in nižjem kmetij- skem tehniku Juriju Kostanjšku. Peršin Jelo je kot ravnatelj Združenja dr|^ gostinskih podjetij Celje-mesto, v časitf svojega službovanja od 6. januarja 1951 d« konca septembra 1951 brezvestno in očitna' namerno opravljal poverjene mu posle, vršil na lastno pest važne gospodarske ukrepe ii^ pomembne nabave brez vsakega odnosa d« kolektivnega vodstva in brez slehernega po- sveta z upravnim odborom Združenja; opu- ščal je nadzor nad delom nakupovalcev, ka- terim ni dal potrebnih in konkretnih nalo- gov in navodil, opuščal je dalje nadzor nad kroženjem in uporabo visokih denarnih zne- skov, ki jih je v posameznih primerih raz- sipno, neodgovorno in brez zadostnega jam- stva izročil nakupovalcem. Ti so zaradi ta- kega obtoženCevega odnosa vršili svoje posle samovoljno in nekontrolirano, kar je ustvar- jalo možnosti nedopustnih manipulacij. Pri nabavah blaga se ni oziral na dejanske po- trebe podjetja in trga, tako glede vrste, ka- kor ludi glede količin blaga, ki ga je na- bavljal bodisi sam neposredno, bodisi preko raznih nakupovalcev. Večkrat je potoval med delovnim časom brez prave službene potrebe in tako očitno nemarno opravljal svoje dolž- nosti, čeprav je vedel, da lahko zaradi ta^ kega poslovanja nastane premoženjska ško- da za podjetje, ki je dejansko v posameznih primerih tudi nastopila. Todorica Radivoj je kot nakupovalec Zdru- ženja državnih gostinskih podjetij Celje-me- sto, torej kot zastopnik drž. podjetja, skle- pal za Združenje pogodbe, o katerih je ve- del, da so za podjetje škodljive, pri čemer je to storil z namenom, da bi dobil čim več provizij od dobavljenega blaga. Pridržal si je razen tega znesek 169.329 din, katerega je od Peršina dobil za nakup blaga in to go- tovino porabil za lastne svrhe. Kostajnšek Jurij je kot upravnik ekonomi- je Združenja drž. gostinskih podjetij Celje- mesto v prvih poletnih mesecih 1951 opuščal na ekonomiji potrebna gospodarska dela, zlasti obdelovanje njiv in nego perutnine ta- ko, da je poginilo 230 piščancev in je zaradi njegovega nemarnega ravnanja nastala pri ekonomiji občutna izguba. Jelo Peršin in Todorica Radivoj sta Zdro. ženju povzročila škodo v znesku 338.905 di^ in za to škodo solidarno odgovarjata, Juri| Kostajnšek pa je ekonomiji Združenja po, vzročil škodo v znesku 65.827 din. ' Peršin Jelo je zakrivil kaznivo dejanje ne- vestnega gospodarskega poslovanja in kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in je bil zaradi tčga obsojen na 1 leto in 10 mesecev zapora. Todorica Radivoj je bil zaradi kaznivega dejanja sklenitve škodljive pogodbe in kazni, vega dejanja zatajitve obsojen na 2 leti in 1 mesec zapora. Kostajnšek Jurij je pa dobil zaradi nevest- nega gospodarskega poslovanja 6 mesecev za- pora, M. C. Za zabavo bolnikov v Zdravilišču Topolšica je dobro poskrbljeno Daleč od mestnega vrveža, v tihi in s smrekovimi gozdovi obdani dolini imajo pacienti zdravilišča Topolšica vse, kar jim je za hitro okrevanje potrebno. Na dobrem zraku, v miru in zabavi, a hkrati ob skrbni negi medicinskega osebja si bolniki ne morejo misliti bolj- še oskrbe, ki jim jo je omogočila ljud- ska oblast. Pacient, ki zaradi zahrbtne bolezni najde zatočišče v prostorih nekdanjega letovišča bogatih ljudi, se v nobenem primeru ne more počutiti osamljen. S svetom je povezan po časo- pisih in revijah, radio jih obvešča o vsaki novosti, a istočasno jih redno obiskujejo člani SKUD iz Celja. Vča- sih pride godba, potem zopet recitatorji in gledališke družine itd. Poleg tega se uslužbenci zdravilišča trudijo, da svoje negovance ob vsaki priliki razvedrijo in jim olajšajo težko bolezen z ljubez- nivostjo. Oni izkoristijo vsak prosti čas za svoje goste. Tako na primer v zdra- vilišču Topolšica uspešno deluje gle- dališka družina. Predpreteklo soboto so v novourejeni dvorani igrali »Maturo«. Do prvega maja bo končno urejena tudi kino aparatura, ki so jo naročili iz Kranja. Tako bodo vsaj dvakrat, če že ne večkrat na teden predvajali filme|» ki teko po ostalih kinodvoranah. Pridobitev, ki so jo deležni pacienti zdravilišča pa ni namenjena samo njim. Uprava bo poskrbela, da bodo tudi va- ščani iz okoliških vasi imeli priliko ogledati si to ali ono gledališko ali! filmsko zgodbo. ' Res je. Najlepše je, če je človek zdrav.j Toda če človeška usoda udari nekoga' z boleznijo, potem so ti nesrečniki pri! nas toliko na boljšem, ker so deležni vsd skrbi in ljubezni naroda, ki preko svoje^ oblasti skuša vsakemu olajšati trpljenje^ in ga po najboljših močeh ozdraviti. '• VESELJE MOJE PREC JE PREČ ... [ Oh zdaj, pa nikdar več, priložnost; preč je preč ... j Tako si lahko zapoje upravnik kra-^ jevnih podjetij na Gomilskem, ki se je| na račun krajevnih podjetij zelo zde-i belil in spočil na foteljih v poročni sobij na KLO. Tu si je upravnik Francekj zdravil neprestanega mačka. S prvim: majem pa bo v njegovem življenju na-i stal preobrat, ker bo s tem dnem od-' puščen. R. T.; IZOBRAŽENA... \ Sinoči sem prečital Vojno in Mir; od Tolstoja. Kolosalno. Kako se je ta; knjiga tebi dopadla? — j — Ih kako? Vojno sem prebrala, miru; pa še nisem mogla dobiti v knjižnici. — A tako?? Gogoljeve ženitve si pa| sigurno videla? — — Zal ne. Toda ali se je tudi ta: oženil? — ; Kmetje - gospodinje! Olje raste na njivah zato zasadite vsak košček zemlje, po- sebno pa še med krompir in koruzo čim več bučnic in sončnic Tovarna olja Slov. Bistrica V Ameriki se zanimajo za šaiešl(e lesne izdelice Zadnje čase se je kvaliteta Šaleške lesne galanterije tako dvignila, da jih bodo v kratkem pričeli izvažati v za- mejstvo. Zelo zainteresirani za izdelke te vrste so v Združenih državah Ame- rike. Tam se predvsem zanimajo za gumbe, skodelice za denar, sklede za sadje, servisne mizice in še mnoge dru- ge izdelke. Taki uspehi so plod požrtvovalnega dela in discipliniranosti delavstva, med katerim so najboljši Uranjek Franc, Jože Voden, Jakob Osar, Viktor Hoje, Franc Kugonič, Franc Zajamšek in mnogi drugi. Podjetje je bilo 1. 1948 nacionalizira- no, a prejšnji lastnik Horvat dela še sedaj v podjetju v mehanični delav- nici. L. F. Zaslužena kazen nepoštenemu poslovodji Kmetijske zadruge v Slivnici Pred okrajnim sodiščem v Celju sta se za- govarjala 38-letni poslovodja Kmetijske za- druge v Slivnici pri Celju Ivan Intihar in 28-letni čevljarski pomočnik, predsednik KZ v Slivnici Anton Vodeb. Ivan Intihar je kot poslovodja KZ Slivnica pri Celju v jeseni 1951 v imenu KZ nakupo- val sadje v okolici Slivnice z zadružnim de- narjem in ga prodajal pretežno v Ljubljano podjetju Sadje-zelenjava ter pri tem opuščal knjigovodsko blagajniške izkaze poslovanja in v svojem nerednem poslovanju povzročil ne- preglednost in tudi verjeten primanjkljaj v izgubi zaslužka zadruge v višini okrog 76.000 din. V septembru 1951 pa je vzel od zadruž- neu^a denarja 55.000 din za nakup lastnega pohištva. Anton Vodeb je v oktobru 1951 nakupil pri kmetu Arzenšek Jožetu v Turnem okrog 1200 kg jabolk, katere je zamenjal za zimska jabolka, ki so bila last Kmetijske zadruge. Jabolka je vskladiščil z namenom, da bi jih pozneje dražje prodal. Sicer je bil Vodeb znan prekupčevalec in je tako tudi Intiharju po- magal pri špekulantskem početju. Obtoženca sta s tem zagrešila, in sicer Ivan Intihar kaznivo dejanje zlorabe urad- nega položaja in uradnih pravic in neupra- vičene uporabe zaupanega denarja, Anton Vodeb pa kaznivo dejanje nedovoljene špe- kulacije. Obsojena sta bila Ivan Intihar na 2 leti in 10 mesecev zapora, Anton Vodeb pa na 1 leto in 4 mesece zapora. M. č. 29-letni Ivan Vočanec in 27-letni Franc Vočanec sta v Železarni v Štorah, kjer sta opravljala delo za »Beton«, ukradla prvi 42, drugi 48 kg železa za okove. Okrajno sodišče v Celju je prisodilo vsakemu 6 mesecev za- pora. — 28-letni pivovarski delavec Kari Pušnik je februarja 1947 izpred neke mesnice v Laškem ukradel žensko kolo, last Godler Dominika, spomladi leta 1950 pa je v Ljub- ljani svojemu sostanovalcu iz nočne omarice vzel ročno uro. Sedel bo 6 mesecev. — Na- ročila za povečavo slik je pobirala na pod- lagi pooblastila Irme Prosenc iz Celja, v Trbovljah 21-letna Blanka Petrovič. Pri tem je denar, ki ga je dobivala kot akontacijo v znesku 10.200 din porabila zase. Da bo v bodoče poštena, se bo pokorila 3 mesece za rešetkami. — 29-letni šofer Viljem Vrusnik je 24. oktobra 1951 v Arciinu pri Vojniku v vinjenem stanju med vožnjo zadel v tovor- njak, last Franca Sodina. Povzročil je pri trčenju 21.216 din škode. Kazen 3 mesece za- pora. — 27-letna Stanka Perko si je v To- varni emajlirane posode v Celju postopoma prisvojila razno posodo v skupni vrednosti 10.185 din. Obsojena je bila na 3 mesece za- pora. — 37-letni Stanko Mauer je v letu 1951' iz Železarne v Štorah odnesel 6 litih štedil- niških plošč, 20 kg železa v palicah — od- padkov in eno lito zobno kolo. Kazen 1 me- sec in 15 dni zapora. — Žepno uro je ukradla 54-letna Frančiška Marela Antoniji Ozis v Prekopi na Vranskem. Sedela bo 21 dni. — 47-letni Franc Podgoršek je v Bodrišni vasi pri št. Vidu — Grobelno, iz maščevanja ob- sejal 65 arov veliko njivo Karla Jazbeca s plevelom. Pokoril se bo 1 mesec. 26-letni Franc Rudaš iz Celja je bil na obisku pri Malic Kristini. Ob tej priliki je ukradel ročno uro. 1 mesec in 20 dni zapora mu je plačilo. 27-letni Štefan Rabuzin je 1. januarja 1952 ponoči v gostilni »Branibor« v Celju z nožem sunil v hrbet Ivana Malca. Kazen 2 meseca in 15 dni zapora. 47-letni Avgust Orel je svojemu stanodajalcu Mirku Legvartn na Bregu pri Celju ukradel obleke in raznih drugih stvari v skupni vrednosti 50.250 din, Francu Zajku na Bregu je ukradel tudi raznO: obleko in druge predmete v vrednosti 16.306 din. Dobil je 1 leto strogega zapora. 57-letni1 posestnik Emil Perdih v Laškem je od leta 1950 do začetka septembra 1951 brez predpi- sanega obrtnega dovoljenja odnosno poobla- stila, neupravičeno trgoval z govejo živino in konji. Obsojen je bil na 9 mesecev zapora ČASOPISNA... Časopis priobčuje podlistek: V enenj nadaljevanju se končuje takole: — Ne srečnik vzame samokres, ga nasloni ni senca, da bi končno končal svoje živ Ijenje ... (strel in konec prihodnjič). Gibanje prablvalstva v preteklem tednu v Celiu Od 13. aprila 1952 do 21. aprila 1952 je bilo rojenih 25 dečkov in 24 deklic. Poročili so se: Vulkanizer Križnic Ivan in delavka Zupane Silva. Posestnik Arnšek Štefan in posestni- ška hči Polavder Jožefa, Delavec Senica Ju- rij in trafikantinja Stanič Hedvika. Delavec Vočanec Ivan in kuharica Einspiler Alojzija. Šofer Blaschke Rudolf in šivilja Kuzma Ma- rija. Pleskar Šarlah Vinko in kuharica Av- gustinčič Ana. Delavec Ravnak Štefan in de- lavka Založnik Ana. Monter centralne kur- jave Pelko Janez in bolniška strežnica Bo- gomila Strelec. Tovarniški delavec Kores An- ton in gospodinja Lah Matilda. Zlatar Lončar Mihael in nameščenka Mulej Angela. Umrli so: Pemič Dragica, stara 1 leto iz Brezja, Slom; Vodovšek Fanika, stara 45 let iz Velenja; Le- skovšek Franc, star 73 let iz Celja; Zupan(% Jakob, star 92 let iz Celja; Koštomaj Franc,; star 52 let iz Lipovca pri Ljubečni; Golob' Angela, stara 21 let iz Radmirja; Jošt Te- rezija, stara 77 let iz Vojnik-okol. ter Grmek Jožef, star 53 let iz Vodenega. v celjski okolici v času od 14. do 19. aprila se je rodilo 7 deklic in 3 dečki. Poročili so se: Brilej Kari, poljedelec iz Sv. Vida pri Pla- nini in Centrih Cilka, poljedelka iz Bistrice, KLO Zagorje; Mastnak Janez, kovač iz Be- zovja, KLO Sv. Jurij pri Celju in Vodeb Alojzija, poljedelka, stanujoča istotam; Flis Ladislav, poljedelec iz Šibenika, KLO Bifnik in Ocvirk Štefanija, poljedelka iz Prožinske vasi, KLO Vrbno; Škrabl — Križanec Franc, nameščenec iz Štor in Jezernik Terezija, na- meščenka iz štor; Zupane Rudolf, tov. de- lavec iz Štor in Zajtl Jožefa iz Lipe, tovar- niška delavka; Zupanek Jožef, tov. delavec iz Višnje vasi in Kotnik Katarina, tov. de- lavka iz Globoč, KLO Višnja vas; Steblovnik Edvard, krojač iz Zg. Ložnice pri Žalcu in Hostnik Hedvika, šivilja iz Žalca; Dobriha Avgust, ind. nadzornik iz Kaplje, KLO Sv. Pavel in Zagožen Jedert, tov. delavka U Dolenje vasi 48, KLO Sv. Pavel; Lavrinc Sta- nislav, šofer iz Kasaz, KLO Liboje in Brglei Ivana, servirka iz Ljubljane; Cilenšek Stani-i slav, železostrugar iz Sv. Pavla pri Preb. ini Dobnik Marija, tov. delavka iz Sv. Matevža,! KLO Gomilsko; Krebs Alojz, rudar iz Šešč, KIjO Sv. Lovrenc pri Preb. in Zagoričnik Marija, tov. delavka iz Šešč, KLO Sv. Lo- vrenc; Kotar Alojz, rudar iz Sedraža, KLO Sv. Jedert in Krašek Marija, poljedelka, sta- nujoča v Trnov hribu, KLO Sv. Jedert; Haiuptman Vladislav, rudar iz Sv. Štefana, KLO Dol pri Hrastniko in Selič Vida, kuha- rica iz Brezna, KLO Sv. Jedert. Umrli so: Bevc Milena, otrok iz Zagorja, stara 5 dnil Kok Ivan, preužitkar iz Zakla 3, KLO Go milsko, star 76 let; Jazbec Antonija, star* 88 let v Domu onemoglih v Vojniku in GeriH Mihael, preužitkar, star 71 let iz Lipe, KLO Frankolovo. VEČERNA CELJSKA IDILA.. Dva prijatelja prideta nedavno iz ka- varne. Ker je med tem padel dež, se j^ asfalt na Titovem trgu svetil, kot vod' na površina mirnega ribnika. — Cuj Franci. Meni je tako vroČ^ pojdiva se kopat. — — Pa pojdiva. — Slečeta se in Pepe stopi na reklam^! zid pred kinom »Metropol« ter sko<5^ v »vodo«. — Cuj! — pravi Pepe, ko se stežK^ pobere: — Skoči malo v desno. Jaz seii* priletel naravnost na skalo??? ... stev. 17—18 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952 Stran 7. Tovarna usnja Šoštanj ki izdeluje prvorazredno podplatno usnje, vse vrste gornjega usnja — vegetabil in krom, tehnično usnje ter svetovno znani likanec Železarna Štore čestita svojemu delovnemu lioleQtivu in vsem ostalim delovnim HoleHtivom naše J^judsfie republifie 0. pra- zniku dela in želi čim več uspefiov pri izvršitvi družbenega plana! Vse sile za izgradnjo socializma! KOLEKTIVI GOSPODARSKIH PODJETIJ MLOLAŠKO MLO Gostinstvo, Pekarna, Krojastvo, Šiviljski obrat, Kovinski obrat, Kovastvo, Čevljarstvo, Kino, Komunalna podjetja pozdravljajo de- lovno ljudstvo- in čestitajo k prazniku L maj stran 8. »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952 Stev. 17—18 NESOPROHET CELJE-OKOLICA čestita vsem svojim odjemalcem k U maju prazniku dela PODJ ETJE CELJE čestita svojim odjemalcem ob prazniku delovnega ljudstva 1. MAJU ODKUPHO IN TRGOVSKO PODJETJE CELJE ZIDANŠKOVA ULICA ŠTEV.1 nudi vsem cenjenim odjemalcem: vino belo - rdeče in v buteljkah žganje sadno slivovko rum likerje konjak malinovec klekovačo pelinkovec vermut dobavljamo odprto In vstekleničeno Postrežba solidna - Po želji dostavljamo blago odjemalcem. Priporočamo se za cenjena naročila. Vršimo direkten odkup od proizvajalcev na teritoriju okraja Celje-okolica in okraja Poljčane Cenjene odjemalce obveščamo, da imamo založno klet v Slo- venj Gradcu za teritorij Koroške ter lahko nabavljajo blago zara- di manjših stroškov direktno iz naše založne kleti v Slov. Gradcu Našim odjemalcem in delovnemu ljudstvu čestitamo k prazniku dela ! Okrajna ekonomija Založe čestita delovnemu ljudstvu k prazniku dela 1, maju in zeli še mnogo uspeha pri nadaljnji izgradnji naše vasi KOVINSKO nri ir PODJETJE UtLUt z obrati: STROJNA FINOMEHANIKA STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO INŠTALACIJE - KLEPARSTVO IZDELUJEMO: povečalne in kopirne aparate ter razne foto potrebščine, razne strojne naprave, mizarske brusil- ne stroje, kaloriferje vseh vrst IZVRŠUJEMO: stavbna kleparska dela, strelovod- ne naprave, inštalacije mrzle in , tople vode, montažo centralne kurjave, sušilne naprave itd. CELJE - VODNIKOVA ULICA 6 - TELEFON 56 TELEFON 238 IN 559 - POŠTNI PREDAL 45 Nudimo po najnižjih dnevnih cenah: Marmelado vseh vrst - sadne sirupe - džeme vseh vrst - sadni žele - jabolčni in grozdni sok - paradižnikovo mezgo - vermut - slivovko - sadno žganje Cene konkurenčne! Kvaliteta priznana! Embalaža okusna/ Zahtevajte cenike in vzorce! Naročila izvršimo takoj! Delovnemu ljudstvu čestitamo k prazniku dela! OKRAJNA EKONOMIJA RIMSKE TOPLICE želi vsem svojim odjemalcem in ostalim delovnim ljudem ob prazniku dela veliko uspehov v naporih za boljšo bodočnost naših narodov OKRAJNO GOSTINSKO PODJETJE S termalnim kopališčem RIMSKE TOPLIC E solidna postrežba nizke cene se priporočamo čestita ysem gostom !(1. maju SteV. 17—18 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952 Stran 9. DELOVNI KOLEKTIV Lesno industrij- skega podjeijo Celje čestita vsem delovnim ko- lektivom k delavskem u p r a z n I k u MAJ TEKSTILNA O V A R N A se ob pravniku dela pridružuje mem ostalim delovnim kolektivom ter pošilja vsemu delovnemu ljudstvu plamteče pozdrave in čestitke SV. PETER V SAV. DOLINI HMEZAD' hmeljarska zadruga z 0. j. ŽALEC Dobavlja svojim članom : hmeijevke, umetna gno- jila, zaščitna sredstva, železne dele za sušilnice, stroje in priključne dele Popravlja v svojih delavnicah: traktorje, motorne in navadne škropilnice Vodi načrtno mehanizacijo del v hmeljiščih Vrši regulacijska in melioracijska dela na hmelj- skem področju Odkupuje in prodaja v tu- in inozemstvu ves pride- lek slovenskega hmelja Ob delovnem pravniku selijo upravni in nadzorni od- bor ter delovni kolektiv HMEZAD vsem članom, doba- viteljem in kupcem obilo delovnih uspehov, da bodo tudi v bodoče 3 vsemi svojimi močmi pomagali dvigati proizvodnjo hmelja in tako najbolj koristili skupnosti VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM OB miim DELI TOPILNICA IN VALJARNA CINKA Vsenn poslovnim pri- jateljem in ostalim delovnim kolektivom čestitamo k prazniku delovnega ljudstva! (Cinkarna, Celje) RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZABUKOVCA iskreno čestita in pozdravlja ob pra- zniku dela vse de- lovno ljudstvo in mu želi v borbi za boljše življenje še mnogo bleščečih uspehov Brzojov: Rudnik Zabukovco • Telefon: Žalec U LESNA INDUSTRIJA ŠENTPETER V SAV. DOLINI nudi: vse vrste pohištva do najfinejše iz- delave, razne kolarske izdelke in lesno galanterijo po konkurenčnih cenah. Sprejema specialna naročila stran 10. »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952 Stev. 17—18 Čestita vsem dobaviteljem in odjemalcem ter vsem delovnim kolektivom praznik dela 1. M A J KOLEK TIV TOVARNE EMAJLIRANE POSODE CELJE K de- lavskem u prazniku - 1. maju - čestita vsem delovnim ljudem, posebno pa članom KDZ - KZ ter jim želi še nadaljnjih plodonosnih uspehov pri razvoju in utrjevanju kmetijskega z a d r u ž - ništva OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA CELJE - OKOLICA Razširjamo naš delokrog še na okraje: Šoštanj, Poljčane in Krško ter zalagamo z žitom in mlevskimi izdelki vse državne trgovine, kmetijske zadruge, pekarne, kakor tudi druge večje potrošnike Priporočamo se za naročila, katera bo- mo vedno hitro izvrševali in jamčimo za solidno postrežbo - Koristite priliko in poslužujte se našega avtoparka, s katerim na željo dostavljamo blago na- ročnikom v hišo Brzojavni naslov: Pismeni naslov: ŽITOFOND CELJE Pisarne imamo 2IT0F0ND CELJE — v CEUU ■ Mariborska 13 poštni predat 50 Telefon int. št. 272 (bivši Mestni mlin) stev. 17—18 .SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952 Stran 11. TOVARNA KERAMIČNIH IZDELKOV LIBOJE čestita vsem delovnim ljudem praznik dela 1. MAJ Tovarna nudi trgovski mreži gospodarsko, sanitarno in luk- suzno keramiko Kmetijska zadruga želi vsem svojim članom ter ostalim odjemalcem ob priliki praznika dela veliko uspehov pri bodočem delu! Priporočamo se za nadaljnji obisk v naši zadružni trgovini, kier Vam bomo postregli točno in solidno Tudi v bodoče bomo sfctišali nuditi našim obiakovalcem veliko izbiro lepih in zabavnih filmov Vulkanizacija CELJE, Ljubljanska 15 Vulkaniziranje in popravila vseh vrst avtogum in gumijeve obutve. Izidelujlemo gumijaste izdelke pp vzorcu in modelu. Delovnemu ljudstvu čestitamo k prazniku 1. maja Finomehonika Celje, Stanetova ulica Popravljamo pisalne, računske, razmnoževalne, kopirne in podobne stroje- — Naše usluge so temeljito opravljene, cene nizke, postrežba solidna in hitra! — Se vljudno priporočamo! — Vsem svojim strankam čestitamo ob I. majit, prazniku delal Kemična tovarna Celje Telefon 27 in 284 Delovnemu ljud- stvu čestitamo k prazniku delal PROIZVODI: Kromov galun Natrijev hidrosulfid Silikofluorid Natrijev sulfid Barium sulfid Glauberjeva sol Cink sulfat Metalit Litopon Ultramarin Svinčeni minij Svinčeva glajenka Superfosfat Jadran kroglice KMETIJSKA ZADRUGA Celje, Mariborska 10 želi vsem svojim cenjenim stran- kam mnogo veselega razpoloženja k prazniku dela. — Želimo, da bi odliajali iznaše trgovine zadovoljni in dobro postreženi. — Posebej če- stitamo članom Kmetijske zadruge! Posetite našo novo odprto točilnico! Telefon 397 — Telegrami: KeZ-Celje Naj živi 1. maj, proznik delovnega ljudstva! Poštni preda! 32 Telefon 121 Opozarjamo na svoje izdelke: AERO akvarelne šolske barvice, AERO plakatno tempera barvo, AERO umetniške oljnate barve, AERO karbon papir, AERO indigo papir, AERO pisalni trakovi, AERO matrice za razmnoževanje, AERO diazo-amoniak-Jasnit papir, AERO črnila, AERO barve za obleko, AERO lužila za les, AERO guminol lepilo za gume, AERO esence za živil, industrijo, AERO optarome za kandite, AERO eterična olja. — Zahtevajte naše izdelke v vseh trgovinah! stran 12. »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952 Stev. 17—18 TOVARNA ORGANSKIH BARVIL CELJE ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K PRAZNIKU DELA 1. MAJ IN ŽELI MNO- GO USPEHOV PRI NADALJ- išlJI GRADITVI SOCIALIZMA CELJSKE OPEKARNE S SVOJIMI OBRATI: CELJE ŽALEC_ LJUBEČNA BUKOVŽLAK BREŽICE_ čestitajo delovnim ljudem praznik delal KMETIJSKA DELOVNA ZADRUGA V ŽALCU »HMELJAR« ZELI OB 1. IS/IAJU VSEIVI DELOVNIlVI LJUDEIVI VELIKO USPEHOV IN ZIVIAG PRI SKUPNIH NAPORIH ZA IZGRADNJO LEPŠEGA ŽIVLJENJA Na zalogi imamo bogato izbiro raznovrstnega blaga: Poiivinil, tekstil, galanterijo, športne predmete In drugo Obiščite našo posiovainico! KOLEKTIV POTROŠNIK TRGOVSKO PODJETJE (BIVŠA POTROŠNIŠKA ZADRUGA) ŠOŠTANJ - Telefon 10 Cenjenim odjemalcem se še v naprej priporočamo in Čestitamo 1. maj! s sedežem v Celju, Tomšičev trg 9 TELEFONI: Direktor 368 - Komercialni oddeieic 139 - Glavno skladišče 279 Distribucijsko skladišče 390 zLATARNA Celje pozdravlja ožji in šir- ši l