SAVINJSKI VESTNIK
€£i.j£, 39. aprila 1933
GLASILO osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-oko lice in šoštanja
LETO V., ST. 17.—18. — CENA 10 DIN
Urejp, uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni
račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
B^LRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju, četrtletna naročnina 75, polletna 150,
celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja
vsako soboto.
Današnja številka obsega
s prTomajsko prilogo
20 strani in stane izvod
v kolportaži 10 dinarjev
Ob 1. masu 1953
Trdno neizpodbitno je dejstvo, da ne
rnore, ni mogla in ne bo mogla nobena
družbena ureditev obstojati brez dela;
da je delo proizvodnja dobrin, tisti
osnovni faktor, ki omogoča človeštvu
njegov obstoj.
Toda samo priznanje, mimo katerega
ne more nihče, ni dovolj, je papirnato
— je odločno premalo.
Ce postaviš A, postavi še B. Ce pri-
znavaš da delo, delavski razred — nosi
na svojih ramenih družba, da ji daje
življenje — potem priznaj tudi logično
posledico — DELU CAST IN OBLAST.
Pod to globoko in življenjsko parolo
praznuje delavski razred vsega sveta,
pod različnimi pogoji, že obdobja, ki
dajejo temu praznovanju pečat mani-
festa ali protesta — prvi maj, praznik
dela — kot svoj praznik.
Zato je, prvi maj manifestacija in
pregled sil proletariata, ki se še bore
proti okovom, katere so mu skovali
eksploatatorji ne glede pod kakšno fir-
mo se skrivajo ali pa veličasten pre-
gled uspehov delavskega razreda, ki si
je oblast vzel in tudi obdržal.
Cim pa gleda delavski razred to svoje
praznovanje skozi očala — delu čast in
oblast — se mu pa mora ta manifesta-
cija pokazati v različnih barvah. V bar-
vah, ki mu vsakodnevno barvajo živ-
ljenje in mu vsakodnevno pripovedu-
jejo: si svoboden mož, uživaš sadove
svojega dela, tvoja je oblast! Ali pa:
rednik si kasti, ki sedi na tvojem til-
niku in ti skopo reže kruh, ki je tvoj.
Upravljaš neposredno proizvajalna
sredstva ali pa služiš samo za fasado
novemu izkoriščanju.
To je ena izmed osnovnih vprašanj,
ki se jih naš delavski razred mora za-
vedati in ki ga morajo spremljati pri
njegovem vsakodnevnem delu.
Prvič v zgodovini borbe proletariata
je ravno pri nas uresničena tista osnov-
na in obenem vseobsegajoča težnja de-
lavskega razreda, izpovedana na bari-
kadah Pariške komune in Velikega
oktobra — TOVARNE DELAVCEM!
OBLAST NEPOSREDNIM PROIZVA-
JALCEM!
Pariško komuno je zadušila v krvi
huržuazija, Veliki oktober pa z nagajko
in terorjem kasta birokratov. Toda klic,
težnja ni zamrla. Ostala je živa v srcu
proletariata in pri nas vzklila v vsej
svoji veličastnosti. Zato gleda danes
proletariat vsega sveta na nas z upa-
njem in ponosom, zavestjo, da obstoji
na svetu dežela, kjer Marxovi nauki
niso fraza, kjer je Partija resnična
avantgarda delovnih ljudi, kjer je oblast
tistih, ki jim pripada in upravlja pro-
izvajalna sredstva tisti, ki jih je ustva-
ril.
Z uresničitvijo tega načela je pa na-
pravljen šele prvi, če tudi ogromen in
wetovno zgodovinski korak. Temu mora
slediti zavest in stvarna, ne samo, pa
čeprav v najmanjši meri, formalna ude-
ležba.
In pri tem drugem koraku čaka naše
partijske in sindikalne organizacije
velika in odgovorna, toda hvaležna
naloga. — Usposabljati delavce da bo to
upravljanje proizvajalnih sredstev res
globoko zavestno, da bo udeležba v
upravi demokratična in jim pri tem
delu strokovno in politično pomagati.
Pomagati jim k zavesti, da to zmorejo!
Vsak delavec se mora na vsakem ko-
raku, za vsakim strojem zavedati, da
od njegovega dela, njegove udeležbe
pri organizaciji dela, njegove udeležbe
pri upravi podjetja, zavisi uspeh pod-
jetja, katerega upravlja v imenu vseh
neposrednih proizvajalcev svoje domo-
vine, da od njega zavisi njegov in druž-
beni življenjski standard.
Zavedati se mora, da je član družbe,
kjer ima oblast delavski razred, da je
v tej oblasti neposredno soudeležen in
da lahko samo v okviru te družbe živi,
da samo razvoj te družbe daje perspek-
tivo njegovi eksistenci.
Breme stoletij je silno in podpludbe
spon, ki so izginile ni tako lahko odpra-
viti s kotičkov zavesti. Tudi klice biro-
kracije so trdožive in zahtevajo nenehno
borbo ter moža na svojem mestu.
Poglabljajmo socialistično demokra-
cijo ne samo načelno in kampanjsko,
temveč v vsakodnevnem delu.
Tisočletja je bila možnost izobrazbe
domena vladajočega razreda. Zato je
danes nujno, da delavski razred nado-
knadi izgubljeno. Hitro bo pa lahko to
nadoknadil le, če bo imel stalno in ne-
nehno pomoč. Lahko obenem trdimo,
da so dobri in zavedni strokovnjaki
le tisti, ki svoje znanje nesebično pre-
našajo na proizvajalca, ki je upravičen
na oblast.
Potrebna ekonomska podlaga, ki si jo
je naš delavski razred izvojeval v svoji
revoluciji in zavest, da od njegovega
upravljanja zavisi procvit ekonomske
osnove, ter stalno pritegovanje novih
nam šele daje granitno garancijo,
da bo ta edinstveni preokret v svetovni
zgodovini imel trdno, jekleno podlago,
hi je ne bo mogel nihče omajati.
V času silnih imperialističnih trenj v
svetu, ko je iz dežele, ki je nekoč bila
domovina socializma postala grobar
svobode narodov in nevarna proleta-
fiatu in svetovnemu miru, se še tesneje
strnimo okoli svoje Partije, vodstva ter
tovariša Tita, ki pooseblja težnje naših
delovnih ljudi.
Zavedati se moramo, da samo enotni
in trdnih živcev lahko očuvamo tisto,
kar smo si priborili in ostanemo sve-
tovnemu proletariatu tisto kar smo —
svetilnik internacionalizma in svobode,
živ poziv: PROLETARCI VSEH DEZEL
— ZDRUŽITE SE, enakopravni in ena-
kovredni, ne glede na raso ali narod-
nost! Samo delo je tista vez, ki nas
druži!
S temi mislimi praznujemo 1. maj 1952.
ENAJSTLETOSVOBODILNE FRONTE, NJENIH BORB IN ZMAG
Enajst let je tega, ko so si fašistični
zavojevalci, s pomočjo tedaj vladajoče
reakcionarne slovenske buržoazije raz-
delili našo zemljo ter pregnali del
našega naroda z rodne grude. Toda
sovražnik ni računal na zdrave in na-
predne sile, ki so že leta in leta po-
litično in moralno dozorevale v trdi
borbi z domačo in tujo reakcijo pod
vodstvom Komunistične partije. Ni ra-
čunal, da se bo prav ta narod že prve
dni uprl in se boril za svoj lastni ob-
stoj na življenje in smrt. Na kar ni ra-
čunal s6vražnik pijan od zmag, je ra-
čunala Komunistična partija. Na njeno
pobudo so se vse te napredne sile zdru-
žile v enoten pokret Osvobodilne fronte,
ki se je formirala 27. aprila 1941. Delo,
ki ga ie opravila Osvobodilna fronta
skupno z ostalimi narodi Jugoslavije
za časa narodnoosvobodilne borbe, ni
samo edinstven primer v naši narodni
zgodovini, marveč v svetovnem merilu.
Skovala je enotnost in bratstvo vsega
delovnega ljudstva, ustvarila je pogoje
za nov čas, nov družbeni red, novega
slovenskega človeka.
Osvobodilna fronta, danes sestavni
del Ljudske fronte Jugoslavije, je bila
od vsega početka in je še danes revo-
lucionarno gibanje, ne pa stranka. Ta
njen resnični pomen se včasih pozablja.
Vendar ji je prav ta pomen dal in ji
daje njeno vsenarodno, njeno nadstran-
karsko vrednost. Prav zaradi tega je v
vsakem času, v vsakem položaju, neiz-
črpna zakladnica ljudskih sil, ki se bore
za napredek, za boljše življenje.
Naši državni ukrepi in zakoni stre-
mijo za tem, da ljudsko oblast še bolj
približajo ljudstvu, da proizvajalna'
sredstva pridejo v last proizvajalcev, da
se podjetja gospodarsko osamosvoje, da
se vzporedno z ostalo socialistično gra^-
ditvijo preobraža tudi naša vas. 2iv-'
Ijenjski pogoji se bodo izboljšali le te-
daj, če bo gospodarstvo ekonomsko in
tehnično napredovalo, to je, če bomo s
čim  manjšo delovno  silo  proizvajali
čimveč izdelkov. Ni dovolj, da to nuj-
nost razume samo naše delavstvo,
ampak jo mora v enaki meri razumeti
tudi kmečko prebivalstvo. Ali bo tempo
graditve socializma šel hitreje ali po-
časneje. Je odvisno tudi od niih samih.
Pot, za nas edino mogočo in nujno, nam
je nakazala naša Partija, ko je predlo-
žila našim kmetom prostovoljno zdru-
ževanje v vse vrste zadrug, od splošnih
kmetijskih do delovnih.
Osvobodilna fronta se za časa narod-
noosvobodilne borbe ni utrdila samo v
slovenskih krajih bivše Jugoslavije.
Njen vpliv je prodrl tudi v slovenske
kraje, ki so bili že dolga leta odtrgani
od svoje matične dežele — Trst, Slo-
vensko Primorje, Koroško, Posledica
vpliva Osvobodilne fronte v teh krajih
je bila poživitev in utrditev slovenske
narodne zavesti, živo osvobodilno gi-
banje, dosledna in brezkompromisna
borba za nacionalne pravice, ki ne mo-j
re in ne bo prenehala, dokler ne bodo^
vsa nacionalna vprašanja našega rodu,
rešena pravično za svoboden, pa čepravj
majhen narod. Vse to omenjam zaradi'
tega, ker se je prav v zadnjem častmi
razvnela ostra borba za Trst in za na-i
rodni obstoj Slovencev v coni A. Ta fa-j
šistični teror s sedežem v Rimu je da-j
nes sredi dvajsetega stoletja očitna sra-:
Seja lO OF Slovenije leta 1944 v Dobliču (Bela Krajina)
mota za vso Evropo in za ves svet.
Tega početja združene reakcije se ve-
sele in ga podpirajo le informbirojski
agenti — ljudje brez vesti, brez odgo-
vornosti in tudi brez časti. Neprestanega
rožljanja z orožjem na naših mejah smo
že vajeni, kakor tudi raznih političnih
izigravanj imperialistov — fašistov.
Odgovori Jugoslavije na vse to so od-
ločni in jasni. Narodi Jugoslavije, ki
so se v najtežjih trenutkih svoje zgo-
dovine odločili, da rajši stoje umrejo,
kakor kleče živijo, niso noben drobiž na
svetovnem tržišču. Ljudstvo Jugoslavije
želi mir in v miru graditi svojo bodoč-
nost. Prav zaradi te odločnosti in enot-
nosti uživamo podporo in simpatije
vseh svobodoljubnih narodov, kar je
med drugim tudi važen činitelj svetov-
nega miru.
Narodi Jugoslavije, združeni v enotni
Ljudski fronti, lahko gledamo s polnim
zaupanjem, s polno vero v bodočnost.
Ni je sile, ki bi nas zaustavila, da ne
bi v borbi za uresničenje socializma do-
segli prvo in hajlepšo zmago v zgodo-
vina človeštva. Bohinc Rozika,
Živeli naši zavezniki,
ampak tukaj je Jugoslavija !
15.000 CeI|anoT in okoličanoT je protestiralo
proti zahrbtni kupčiji t Londonu
Proti barantanju za Trst, ki ga vo-j
dijo predstavniki Anglije in Amerike
za zaprtimi vrati v Londonu na naš ra-
čun, je dvignilo tudi celjsko ljudstvo
svoj glas. Tri dni zoporedoma so sel
zgrinjale po celjskih ulicah več tisoč-
glave množice ljudi, ki so s transpa-
renti in zastavami korakali po mestu.
Ob klicanju Titu, Partiji in Armiji, so
izražali svoj gnev nad krivičnim me-
šetarjenjem z našimi narodnimi intere-
si. Enotna volja je prišla do izraza, ko
so vzklikali: »Življenje damo, Trsta ne
damo, brez našega privoljenja ni reH
šenja, tujega nočemo — svojega ne da-|
mo, Trst je" naš, Trst bomo branili, če
treba tudi z orožjem v roki itd.«
Demonstracije, ki so trajale kar tri
dni zaporedoma, so dosegle svoj vrhu-
nec v petek, 17. aprila. 2e dopoldne je
okoli 2000 mladincev, dijakov srednjih
šol dvignilo svoj glas ogorčenja proti
krivičnemu barantanju v Londonu.
Jasno in odločno so povedali: »Življe-
nje damo — Trsta ne damo« in iz nji-
hovih grl so se razlegale borbene pesmi.
Proti šesti uri zvečer pa so ulice za-
živele tako kot še Celjani ne pomnijo.
Delovni kolektivi iz Celja, šolska mla-
dina, uslužbenci in ostali prebivalci, so
drveli iz vseh strani mesta in predme-
stij s sindikalnimi in državnimi zasta-
vami ter transparenti pred Mestni ljud-
ski odbor. Z ramo ob rami so se premi-
kali kakor ogromna in mogočna reka.
Njihova srca je prevevala ljubezen do
rodne grude, njihovi vzkliki so izražali
ogorčenje proti vsem tistim, ki meše-
tarijo na račun Jugoslavije. Med njimi
so bili tudi delovni kolektivi iz Stor,
Laškega, Zabukovce, Žalca in zadruž-
niki in Arje vasi in Petrove. Nekaj po
18. uri je trg napolnilo okoli 15.000
ljudi.
V takem razpoloženju jih je nagovo-
ril organizacijski sekretar Mestnega ko-
miteta tov. Lojze Trpin, nato pa je spre-
govoril sekretar Okrajnega komiteta to-
variš Vinko Šumrada, ki je med dru-
gim dejal: »Dogodki v Italiji dokazu-
jejo, da italijanski vladi ni, da bi spre-
jela ponujano roko sprave, njim je za
nekaj drugega — hoteli bi izkoristiti
spor z Vzhodom, da bi dobili na naš
račun čimveč, toda to jim ne bo uspe-
lo. Naj vedo, da smo mi žilav narod, ki
se zna boriti za svoje pravice. Smo mi-
roljuben narod, vendar nočemo mir za
vsako ceno. Kdo stega roke po Trstu?
Tržaški in italijanski proletariat goto- j
vo ne, saj se je boril proti fašizmu za;
svojo osvoboditev. Tudi danes ima ita-!
lijansko delovno ljudstvo miroljubne
težnje: pane, pace e lavoro (kruh, mip
in delo) — to je njegovo geslo. Le ita-
lijanska buržoazija in velekapital podj
vodstvom Vatikana, ki sta že morila in
ropala na naši zemlji, stegujeta tudi da-:
nes roke po Trstu. Toda jugoslovanski
narodi s svojo Partijo in Titom na čelu'
bodo znali braniti svoje pravice, če bo;
potrebno. Znali se bomo braniti proti;
vsakomur, ki bi skušal stegovati svojei
grabežljive roke po naši zemlji. Trgovct
v Londonu naj vedo, da jugoslovansko^
ozemlje ni drobiž za poravnavo tujibj
računov in tujih apetitov. Tu ni več!
stara Jugoslavija, tu so Titovi narodi,j
enotni in svobodni, ki nikdar ne bodo.
privolili v kupčijo na naš račun. Kakor
so ob osvoboditvi Primorske naši borcli
pisali parole na od fašistov porušene!
slovenske domove, kličemo našim za-j
veznikom tudi sedaj: »Živeli naši za-i
vezniki, ampak tukaj je Jugoslavija!«|
Strnimo svoje vrste proti vsem tistim,'
Za 1. maj
naravi v naročje
Delavski praznik 1. maj bodo delovni
ljudje proslavili na ta način, da si na-
berejo svežih duševnih in telesnih moči
za bodoče delovne napore. Skoraj vsi
kolektivi v Celju in okolici bodo v pro-
stih prvomajskih dneh pohiteli v cve-
točo naravo. Prirejali bodo skupinske
izlete ali pa bodo posamič v krogu svoje
družine našli v naravi sebi primerno
zabavo.
Na predvečer 1. maja ob 7 bo pred
kolodvorom koncert godbe na pihala
SKUD »France Prešeren«, ob 8 pa bo
v Narodnem domu koncert Mladinskega
pevskega zbora »Maksim Gorki«. Dru-
gih centralnih prireditev v mestu ne bo,
razen v kolikor bodo kolektivi in po-
samezna društva priredila samostojne
proslave.
Skupinske izlete pripravljata društvi
»France Prešeren« in novoustanovljeno
društvo »Svoboda«. Celjski železničarji
pa se bodo povzpeli na Boč, kjer bodo
hkrati obiskali partizanske kraje.
Delavci iz celjske okolice, zlasti ru-
darji iz Zabukovce in Hude jame ter
delavci iz Keramike v Libojah bodo
obiskali znano izletno točko Šmohor.
Štorski železničarji kanijo obiskati
Svetino in Celjsko kočo, kjer bodo našli
dovolj zabave. Delavci iz Tekstilne to-
varne Št. Pavel pri Preboldu bodo po
jutranji budnici krenili na Canževčev
hrib, kjer bodo priredili skupno prosla-
vo, katero bo zaključilo ljudsko rajanje.
Rudarji iz Zabukovce s prebivalci, bodo
na predvečer praznika zažgali po bliž-
njih gričih kresove, 1. maja zjutraj pa
jih bo dvignila budnica. Krenili bodo v
povorki v letno gledališče pri Grižah,
kjer bodo poslušali besedo starih bor-
cev in kjer bo kolektiv rudnika Zabu-
kovca prejel kot najboljši kolektiv za-
stavo Centralnega sveta Zveze sindika-
tov Jugoslavije.
ki bi se hoteli raztegniti preko naših
meja.«
Za njim je govorila sekretarka Mest-
nega komiteta tov. Olga Vrabičeva, ki
je med drugim dejala: »Kaj je privedlo
na ulice naših mest delovne ljudi, ki že
več kot 15 dni demonstrirajo? Mar to,
da se bojimo tiste peščice italijanskih
(Nadaljevanje na drugi strani)
K prazniku delovn?ga ljudstva čestita vsem članom, mno-
žičnim organizacijam, delovrAm kolektiv>om in vsemu delovnemu
ljudstvu Mestni komite KPS Celje
*
Članstvu, delovnim kolektivom, organizacijam, zadrugam in
vsem delovnim ljudem čestita k 1. maju, prazniku dela
Okrajni komite KPS Celje-okolica
Mestni odbor Osvobodilne fronte in sekcije AFZ ter Zveze
borcev Celje, čestitata svojemu članstvu prazn\k dela. Naj živi
1. maj, praznik delovnega ljudstva.
Za 11. obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za
1. maj —• praznik delovnega ljudstva — želimo frontnim organiza-
cijam, članstvu in vsemu delovnemu ljudstvu še več uspeha pri
delu za izgraditev svobodne socialistične domovine.
^ OO OF Celje-okolica
Vsem odbornikom in vsem članom čestita k prazniku de-
lovnega ljudstva Okrajni odbor Zveze borcev Celje-okolica
*
Mestni odbor LMS Celje ter Okrajni odbor LMS Celje-oko-
lica čestitata ljudski mladini in vsemu delovnemu ljudstvu praznik
dela — 1. maj.
stran 2.
>SAVINJSKI VESTNIKv<, dne 29. aprila 1952
Štev. 17—18
S protestnega zborovanja v Celju
Nadaljevanje s prve srani
reakcionarjev, ki po italijanskih me-
stih kričijo, da je Trst njihov? Fašistič-
nih kričačev se ne bojimo. Nekaj več
je privedlo naše ljudi na ulice. In to
je, da danes ne gre samo za vprašanje
Trsta — mi dvigamo svoj glas proti
sramotni kupčiji, ki se sklepa v Londo-
nu na naš račun in proti interesom na-
šega ljudstva ter proti enakopravnosti
in suverenosti med narodi. Ponosni
smo, da stojimo v prvi vrsti za napre-
dek v svetu. V tej borbi nismo edini,
po vsem svetu so z nami napredne si-
le, ki jih čutijo tisti, ki bi hoteli dru-
gače. To je naš delež, ki ga mi dopri-
našamo za mirno sožitje in blagostanje
med narodi. Tistim politikom, ki vo-
dijo v Londonu to sramotno kupčijo pa
kličemo: Ce hočete dokazati, da ste za
enakopravnost med narodi, kar je vo-
dilno načelo OZN — prekinite london-
sko konferenco!«
Pisatelj tovariš Fran Roš je v svo-
jem govoru med drugim dejal: V Lon-
donu se razgovarjajo o nagradi, ki naj
jo dobi Italija za svoj pristop k Atlant-
skemu paktu. Razgovarjajo se s pred-
stavniki tiste Italije, ki je bila pod Mus-
soliniiem v zadnji vojni glavni zaveznik
Hitlerjeve Nemčije in z njo vred pora-
žena. Ni pa tam predstavnikov zmago-
vite zaveznice Jugoslavije, po kateri so
morili. Kakšen je namen te barantije?
Gotovo ta, da se italijanski agresivno-
sti v zamenjavo za izgubljene italijan-
ske kolonije odpre ventil na naš ra-
čun — v Trst in preko njega lahko še
dalje v naše ozemlje. Ali naj k vsemu
temu molčimo? Ali naj privolimo, da
odločajo o Trstu, o nas, brez nas? Ne,
nikoli ne! Fašizma se nismo bali 1.1941,
ali bomo mar danes ali jutri kapitulirali
pred njim? Ne, nikoli! Vsak novi faši-
stični napadalec bo doživel pri nas še
sramotnejši zlom. Njegov klic po Istri,
po Dalmaciji se bo kaj kmalu izpre-
vrgel v znani klic: Mama mia! Zato bo-
do poskrbeli naši narodi sami, če bo-
do morali braniti sami sebe. Vsa svo-
bodna Jugoslavija je na tisočih zboro-
vanjih povedala svojo voljo. Vsi naši
narodi so v tem enotni in sledijo bese-
dam maršala Tita: Tujega nočemo, svo-
jega ne damo!«
Za govorom tov. Roša je spregovorila
še predstavnica AF2 tov. Hojnikova.
Govorniki so bili večkrat prekinjeni z
vzkliki Partiji in Titu.
S protestnega zborovanja so Celjani
poslali pozdravni brzojavki maršalu Ti-
tu in ministru za zunanje zadeve Ed-
vardu Kardelju, v katerih je med dru-
gim rečeno: Vsemu svetu odločno kli-
čemo, da naj se londonsko barantanje
takoj konča. To zahtevamo kot pripad-
niki svobodnega naroda in državljani
nove Titove Jugoslavije. Istočasno, ko
obsojamo in protestiramo proti kup-
čevanju z našo zemljo na tuj račun,
ugotavljamo, da še nikoli nismo bili
tako enotni z jugoslovanskimi narodi>
Partijo in vlado in nikoli tako odločni
braniti naše pravice, kot sedaj. Svečano
izjavljamo, da smo tudi z življenjem,
če bo treba, pripravljeni braniti naše
pravice, kakor tudi to, da ne želimo, da
bi za las popustili v tej naši pravični
borbi.
Protestne resolucije so poslali tudi
ameriški ambasadi v Beograd, pred-
sedniku britanske vlade Churchillu in
predsedniku ZDA Trumanu. V njih so
med drugim izrazili sledeče:
Na današnjem zborovanju, kateremu
prisostvuje 15.000 prebivalcev mesta
Celja in okoliških naselij, odločno pro-
testiramo proti umazanim kupčijam, ki
se vršijo ta čas v Londonu na račun
Trsta, na račun tržaških Slovencev in
na račun naše države. Z ogorčenjem za-
vračamo politiko Vaših vlad do tržaške-
ga vprašanja, po kateri naj bi bil Trst
in z njim slovensko ljudstvo v coni A
Svobodnega tržaškega ozemlja nagrada
Italiji za vse fašistične zločine in gro-
zodejstva nad našim ljudstvom.
Mi dobro poznamo nakane in zločine
imperializma in fašizma. Italijanski fa-
šisti, verolomni v miru in vojni, sku-
šajo izrabiti priliko in se polastiti na-
šega narodnega ozemlja. Odločno pro-
testiramo proti vsakemu dejanju, ki bi
jih v njihovih podlih namenih podprlo,
protestiramo proti potuhi, ki jo zločin-
ska od zločinov krvava spaka fašizma
dobiva pri vladah Atlantskega pakta.
Zaradi zločinov, ki so jih storili nad
našimi narodi v drugi svetovni vojni,
nimajo niti pravice, da bi se oglasili, a
kaj šele, da bi zahtevali naše ozemlje.
Naj prej operejo svoje zločine, popra-
vijo škodo, ki so nam jo povzročili, če-
prav je jasno, da je v celoti nikdar ne
morejo povrniti. Preveč gorja, preveč
krivice je ostalo za njimi.
Sramota za vse človeštvo bi bila, če
bi kljub vsem vojaškim porazom, kljub
svoji nemoralnosti, nezanesljivosti in
verolomnemu značaju, doživljali diplo-
matske uspehe nad narodi Jugoslavije,
ki so častno in slavno izpolnili svojo
dolžnost v boju proti sovražniku člo-
veštva, fašizmu.
Zahtevamo, da londonska konferenca
preneha z delom, da se v Trstu priznajo
vse človeške pravice Slovencem ter da
se v Trstu odpravijo fašistični italijan-
ski zakoni. Nikdar ne bomo pristali na
nobeno rešitev tržaškega vprašanja, ki
bi žalila našo čast, kratila naše pravi-
ce, jemala vrednost pridobitvam krva-
ve in zmagoslavne borbe, ki nas je v
petih letih boja s fašizmom stala en
milijon 700.000 žrtev, procentualno naj-
več žrtev med vsemi narodi, ki so si
skovali bojno zvezo proti ogabni zveri,
ki sta jo skotila Mussolini in Hitler.
Po končanem zborovanju so množice
še dolgo v noč protestirale nad uma-
zano in zahrbtno kupčijo v Londonu.
Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem želita mnogo za-
dovoljstva oh prazniku dela
Uredništvo in uprava »Savinjskega vestnika«
Rudnik Zabukov^ca
nagrajenec svefaZv i se sindikatom) Jugoslavije
Med delovnimi kolektivi, ki s svojim
požrtvovalnim delom res ustvarjajo
lepšo bodočnost sebi in vsemu delov-
nemu ljudstvu naše nove, socialistične
Jugoslavije, ne smemo prezreti rudar-
jev znanega rudnika Zabukovca z nje-
govo podružnico Liboje. V težki, vsako-
dnevni borbi, marsikdaj pod izredno
težkimi okoliščinami, rudarji omenje-
nih obratov izpolnjujejo dolžnosti, ka-
tere jim je naložila potreba po čim hi-
trejšem gospodarskem dvigu naše do-
movine.
Ce govorimo o zavednih sinovih, o
prvoboriteljih za boljši jutrišnji dan, o
ljudeh, ki ne štedijo svojih sil, kadar
gre za korist skupnosti, potem lahko v
prvi vrsti omenimo proizvajalce črnih
diamantov, čijih mastnosajasti sij od-
seva iz vseh tvornic naše industrije.
Nedelje brez počitka, marsikateri
praznik prebit v rovu, vsakodnevne ne-
varnosti, kaplje znoja, polzeče po sko-
raj golih telesih, pričajo, da je temu
tako.
Toda napori niso brez uspehov. Svoj
letošnji praznik dela bodo zabukovški
in libojski rudarji pričakovali zaveda-
joč se svoje zmage. Saj so za dosežene
uspehe želi veliko priznanje. Dobili so
drugo Zvezno nagradno-prehodno za-
stavo z denarnim zneskom 156.000 din.
Oboje so si zaslužili!
Kljub velikim težavam, ki so nastale
v drugem polletju zaradi velikega pri-
tiska zemeljskih plasti na rove ter
tem v zvezi nevarnosti pojava ognja, jc
rudarjem premogovnika Zabukovca
uspelo izpolniti osnovni, kakor tudi
operativni plan proizvodnje s 101,2%.
Uspeha jim niso mogle preprečiti te-
žave pri transportu klasiranega pre-
moga iz Liboj na železniško postajo /
Petrovče, niti vdor vode, ki jim je v
znatni meri ovirala normalno rudarsko
delo. Zahvaljujoč se dobri organizaciji
dela, polnem izkoriščanju delovnega
časa in primerni disciplini vseh članov
kolektiva, so bile vse planske naloge
v celoti izpolnjene. Rezultat tega se je
pokazal v zvišanju proizvodnje asorti-
menta debelejših vrst za 7,6%, k če-
mer je v glavnem pripomogla postavi-
tev nove, suhe mehanične separacije na
obratu v Libojah. Delovni kolektiv jo
je postavil z lastnimi silami in sredstvi.
Popoln, mehaniziran dovoz premoga
iz jam na separacijo, kakor tudi iz-
boljšan proces klasiranja, je znižal de-
lovno silo separacije za 70%. Prav tako
so zaradi racionalnejše porabe eksplo-
zivnih sredstev znižali njih količino za
75%. Poleg tega so zmanjšali porabo
glavnega materiala (jamski les, kraj-
niki i. si.). Vse to je v celoti vplivalo
na znižanje polne lastne cene.
Podjetje je z dobro organizacijo dela
preseglo predpisane storitve, tako je bil
jamski učinek presežen za 6%, a rud-
niški za 14%.
Zaradi racionalizatorskega predloga
zunanjega obratovodje, so izboljšali
pranje drobnih vrst premoga, kar je
imelo za posledico povečanje vsebin-
skega in težinskega izplena separira-
nja, kvaliteta drobnih vrst pa se je s
tem izboljšala za 4%.
Vsi obrati so vodili stalno borbo za
zmanjšanje nesreč pri deju. Vršili so
kratka predavanja v HTZ predpisih
vsem rudarjem. Nesreč ni bilo.
V cilju dviganja strokovnega kadra
so imeli tečaje za kopače in učne ko-
pače.
Podjetje se je pobrigalo tudi za ma-
terialno preskrbo delavcev, zaradi če-
sar se je dokaj izboljšala prehrana in
ostala oskrba.
Iz tega je razvidno, da si je delovni
kolektiv rudnika Zabukovca nagrado
vsekakor zaslužil, kar hoče dokazati
tudi s svojim bodočim delom. Saj so
prav rudarji pred kratkim sprožili
vprašanje dograditve dosedanjega Za-
družnega doma, sklenili so na svoji
partijski konferenci poživeti kulturno-
prosvetno delo in povečati svoje udej-
stvovanje v raznih organizacijah. Prav
posebno pa se bodo pripravili na pro-
slavo svojega praznika, ki jim bo po-
leg ostalega prinesel vsaj nekaj po-
čitka.
V ITALIJI IMAJO KRATEK
SPOMIN
prav gotovo pa še niso pozabili
tegale
Prego, prego gentlemen,
pravico: Reko, Zader,
Boko, Trst Gorico! Dio
buono, saj smo zaslužili
saj smo jih dovolj po ...
dobili.
(Po Pavlihi)
Tudi Laščani so ogorčeno protestirali
V imenu mestnega komiteta KP La-
ško je pozdravil demonstrante sekretar
tov. Rudi Groser. Komunistična partija,
ki je v preteklosti vedno iznova doka-
zala svojo borbenost in prezir do za-
hrbtnega mešetarjenja z ljudstvom in
narodi, bo znala tudi tokrat vzdigniti
glas in svojo pest za svobodo in pra-
vico. Vsi kot en mož stojimo monolitno
za Partijo in Titom.
Ganjen nad iskreno in prisrčno ma-
nifestacijo, se je Laščanom zahvalil za
njihova globoka čustva do njegovih ro-
jakov sin sončne, a danes tužne Gorice
tov. M. Bratuš. Klene in silne so bile
njegove besede. Mi smo tisti, ki lahko
obtožujemo, je dejal govornik. Obto-
žujemo ne z demagoškimi izmišljotina-
mi fašističnih italijanskih pohlepnežev,
mi obtožujemo s tisoči in tisoči v črni-
no ovitih žena, sester in mater. Mi ob-
tožujemo za grozodejstva izvršena v
času okupacije, mi obtožujemo z zgo-
dovino! Njegove besede so se dvigale iz
njegovega srca v imenu tistih stotisočev
naših neosvobojenih bratov, dvigale v
imenu pravičnosti na svetu. Vedno iz-
nova so vreli iz množice vzkliki in pri-
trjevanja z jekleno voljo, da si ne pu-
stimo vzeti, kar je našega. Mi vsi da-
mo življenje za našo prelepo slovensko
zemljo, za naše socialistične pridobitve^
za našo svobodo. Mi vsi smo eno in pod
vodstvom v borbi preizkušenega dra-
gega maršala Tita, je naša zmaga izbo-
jevana. Zgodovina ne bo dopustila, da
bi tako hraber, iskren in požrtvovalen
narod bil oropan od fašistične nena-
sitne zveri. Vero v osvobojen je naših
bratov je potrdil naš Goriški slavček
pesnik Simon Gregorčič. Pesem »Soči^<
je prisega naroda, ki vedno z nova vre
iz globine njegove duše, je neusahljiv
vir borbenosti, kot valovi temnozelene
Soče — je dejal govornik.
Iz zborovanja so poslali resolucijo
maršalu Titu in zunanjemu ministru to-
varišu Kardelju, zagotavljajoč, da smo
za naš Trst in našo Gorico pripravljeni
darovati svoje življenje, če bo to po-
trebno.
Ko je pevski zbor zapel nekaj bor-
benih pesmi in je godba zaigrala »Hej,
Slovani«, ki je zadonela iz grl ogorče-
nih demonstrantov, se je ponovno raz-
vila po Laškem povorka ljudi, ki so no-
sili številne zastave in transparente.
Tako je Laško dostojno manifestiralo
za svobodo naših bratov in bo to na-
daljevalo, dokler se ne bo v Londonu
razšla konferenca, ki bi naj Italiji kri-
vično prisodila to. kar ni njeno.
V nedeljo zjutraj so Laščani in prebi-
valci okolice vdrugič množično mani-
festirali proti klerofašističnemu pohle-
pu po naši zemlji in zahrbtni kupčiji v
Londonu. Množice ljudstva so v povor-
ki vzklikale našim voditeljem in ostro
obsojali krivične in neosnovane zahteve
požrešne Italije po naši zemlji in naše-
mu rodu.
Z balkona hotela »Savinje« je okoli
dvatisočglavo množico pozdravil pred-
sednik Osvobodilne fronte in član mest-
nega komiteja KP tov. Pernovšek. Za
njim je govoril množici tovariš Marko
Manfreda. predsednik Zveze borcev in
član mestnega komiteta KP. V jedrna-
tih besedah je razgalil in ožigosal kle-
rofašistično drhal, ki bi na račun svo-
jega licemerstva, zahrbtnosti in podlo-
sti, rada segala po naši že tolikokrat
okrvavljeni sveti slovenski zemlji. Kot
jeklo so padale njegove besede, ki jih
je množica z glasnim odobravanjem po-
trjevala z globokim čustvom do zati-
ranih bratov onkraj krivičnih meja.
Manifestante je pozdravil tudi tov.
Miha Prosen, predsednik mladinske or-
ganizacije v Laškem. Naša mladina, je
dejal, je prepojena z globokim rodo-
Ijubljem in bo znala udariti tja — od
koder ji grozi osvajalec. Tujega noče-
mo, svojega ne damo!
Obletnica OF 27. april
V Celju in okolici
V četrtek 24. aprila je bila slavnostna
seja Izvršnega odbora OF Celje-okolica
ob 11. obletnici OF.
Seji so prisostvovali tudi predsedniki
občinskih odborov OF. Po slavnostnem
govoru tov. Vinka Šumrade, so podelili
frontna odlikovanja 69 zaslužnim fron-
tovcem v okraju.
V delavnem delu seje so se pogovo-
rili tudi o aktualnih vprašanjih politične
in organizacijske dejavnosti v frontnih
organizacijah. Z ozirom na združitev
pretežnega dela okraja Poljčane z okra-
jem Celje-okolica, so izvolili tudi nov
okrajni Izvršni odbor OF, ki se je po-
večal na 35 članov. Novoizvoljeni od-
bor je sestavljen iz vrst dosedanjih čla-
nov Izvršnega odbora.
V petek 25. aprila ob 8. uri zvečer pa
je imel v dvorani Mestnega gledališča
slavnostno sejo MO OF. Slavnostni go-
vor je imel sekretar MO OF tov. Flor-
jan Pelko, nakar so podelili 20 odli-
kovanj zaslužnim frontovcem.
Tudi kolektiv Cinkarne
/e prejel priBnanfe
Ba uspešno delo
Od devet metalurških podjetij v Slo-
veniji je Cinkarna v Celju eno izmed
najtežjih, v pogledu delovnih pogojev.
Spričo tega je bila v prejšnjih letih
fluktuacija delovne sile takšna, da je
bila večkrat ogrožena produkcija. Da
se je pa od leta 1949 produkcija dvignila
na takšno višino, pa ni vplival samo
gospodarski razvoj, ampak tudi spretna
in zavestna organizacija dela v podjetju
samem. Doseganje oziroma preseganje
plana pod še težjimi pogoji kot pred
leti, nam dokazuje dejstvo, da je Cin-
karna postala gigant v Celju po svojem
obsegu in organizaciji dela ter daje da-
nes visoko število milijonov čistega do-
bička skupnosti.
Brez dvoma je odigral tukaj delavski
svet svojo vodilno vlogo, premagoval
vse težave ter se usposobil za pravega
gospodarja podjetja.
Za uspešno gospodarstvo in izredne
zasluge o izvršeni planski nalogi v drugi
polovici leta 1951 je temu kolektivu
zvezna vlada FLRJ podelila diplomo,
prehodno zastavo in 220.000 dinarjev
nagrade.
Sindihaii Imajo
ods\e\ odločujočo besedo
prt odpušcan\tt delavcev
Novi gospodarski ukrepi so močno po-
segli tudi v področje pravilne zaposlit-
ve delavcev, utrdili so delovno discipli-
no ter prisilili podjetja na skrajno var-
čevanje delovne sile. To so torej njih
pozitivne strani in vsakdo jih pozdrav-
lja. Mnoga podjetja so pa v borbi za
svojo rentabilnost šla včasih predaleč
ter odpuščala razne delavce, ki sicer
niso po lastni krivdi postali za delo
manj sposobni in tudi odpuščanje žen
iz proizvodnje, je v zadnjem času do-
kaj udomačen pojav. Premeščeni ozi-
roma odpuščeni delavec ali uslužbenec
je imel zoper odločbo direktorja pra-
vico pritožbe na upravni odbor in v
mnogih primerih je tudi upravni odbor
pritožbo rešil v korist delavca. Toda
pravilna zaposlitev delovne sile ni samo
problem poedinega kolektiva, temveč je
to problem skupnosti. Zato je zvezna
vlada pravkar izdala uredbo, da nobe-
no podjetje, gospodarska ustanova in
zasebni delodajalec, ne sme odpovedati
službe svojim delavcem in uslužben-
cem toliko časa, dokler ne dobi pri-
stanka za odpust od Okrajnega sindi-
kalnega sveta. Ce sindikalni svet na od-
pust ne pristane, mora prizadeti delo-
dajalec obvezno vložiti postopek pri
republiški, odnosno okrajni arbitraži-
za delovne odnose, ki dokončno odloči.
Arbitražo sestavljajo predsedniki ob-i
lasti, sindikatov in gospodarstveniki,
in je po svoji obliki in vsebini družben
organ, ki bo odslej urejeval zelo važno
gospodarsko in socialno vprašanje.
Uredba je stopila s 1. aprilom 1952 v
veljavo, delodajalci so dolžni od tega
dne v tem smislu postopati.
NAŠEL JE PRAVEGA MECENA
Pisatelj začetnik: Pravite, da bi mo-
ral vreči v moje romane več ognja?
Založnik: Nisem mislil tako. Menim,
da bi morali vreči več vaših romanov
v ogenj.
lemična tovarna
v Celju
Je doseglai lepe uspelie
Kemična tovarna v Celju je slavila
dne 26. aprila 1952 velik praznik, to je
praznik 11. obletnice ustanovitve OF.
združen s proslavo, na kateri je prejel
kolektiv tovarne prehodno zastavo zvez-
nene vlade za uspehe v izršenju plana
v drugem polletju 1951.
Da vlada med kolektivom borbeni
duh za izvršenje planskih nalog, doka-
zuje to, da si je kolektiv kljub velikim
težavam nabavil surovine in drugo.
Letos prejme že v tretje zvezno pre-
hodno zastavo. Da je bil plan proizvod-
nje v letu 1951 izvršen s 130% po koli-
čini, po vrednosti pa 118%, je zasluga
delovnega kolektiva, dobre organizacije
dela ter dobra povezava in enotno vod-
stvo podjetja.
Ni bilo lahko v letu 1951 pod težki-
mi pogoji pri nabavi raznega materiala,
postaviti  novo  rotacijsko  Na-sulfidno
peč, katera je bila stavljena v pogon
meseca septembra in s katero se je
produkcija zvišala za 100% ter kvaliteta
izboljšala za okrog 20%. Tudi pri dru-
gih produktih je kolektiv dosegel lepe
uspehe pri dvigu kvalitete, saj se je in
se v polni meri zaveda, da je dobil
upravljanje podjetja v svoje roke.
Uspehi, ki jih slavi delovni kolektiv
Kemične tovarne v Celju, naj bodo nov
udarec v obraz informbiroja. Naloga
kolektiva je, da se še dalje bori za za-
dane planske naloge z zavestjo, da s
tem ustvarjamo našemu delovnemu
človeku boljši življenjski standard.
Vsi enotni, trdni, pod zastavo naše
Partije, našega velikega učitelja tov.
Tita, hočemo in bomo vodili še nadalj-
njo borbo za priborjeno zastavo zvezne
' vlade. R. A.
gtev. 17-18
.SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952
Stran 3.
KULTURNI PREGLED »SAVINJSKEGA VESTNIKA
CELJSKI ZBORNIK 1951
IZDAL SVET ZA PROSVETO IN KULTURO MESTA CELJA
Uredili Gustav Grobelnik, dr. France Kotnik in Vlado Novak
Ne bom ponavljal, zakaj se je celjski)
prosvetni svet odločil, da izda za 500-*
letnico našega mesta svoj zbornik. Oi
tem je lepo in pregledno v uvodni be-'
sedi k Zborniku napisa,! predsednik^
Sveta prof. Anton Aškerc. Tudi ne mo-;
rem pisati strokovne ocene, kajti raz-j
prave, ki so v Zborniku izšle, posegajo^
V različna znanstvena področja: v zgo-^
dovino, folkloro, literaturo in umet-j
nostno zgodovino, geologijo, arheologijaj
in narodno gospodarstvo. Največ raz-«
prav je zgodovinske narave, kar j^
spričo pomembnega jubileja, ki ga zbor-i
nik proslavlja, popolnoma v redu. Na-:
pisali so jih Franjo Baš, Janko Orožen,,
jVIodest Golia,   Stane Terčak,   Konradi
Turk in Vlado Novak. Vse te razprave
bodo izvrstno služile tako imenovane-
mu ožjemu domoznanstvu, ki je v vseh
šolskih stopnjah upoštevanja vreden
vzgojni činitelj. So ljudje, ki zgodo-
vino odklanjajo in se celo posmehujejo
staremu reku historia-magistra. Pa
imajo napak. Zgodovinar raziskuje pre-
teklost, trdno stoječ v sedanjosti, v ka-
teri diha, živi. V zgodovini čestokrat
najdemo potrdilo za naše dobre seda-
nje odločitve, večkrat pa nam zgodo-
vina odkrije tudi naše napake. Zato
zgodovino človek rad izrablja za oporo
sedanjosti in pri tem večkrat brez ozira
na resnico. Tako ravnanje z resnico
smo v naši kulturni zgodovini večkrat
opazili ravno pri Celjskih (grofih). Ba-
ševa razprava, pisana spretno, zgoščeno
in z veliko erudicijo, je marsikakšno
stvar postavila na pravo mesto. Kritični
pretres nasprotujočih si virov, sistema-
tična razdelitev rasti in propada Celj-
skih, geopolitični pomen njihove pose-
sti, njihov kozmopolitizem, njihova go-
spodarska in zunanja politika, označba;
najvidnejših oblastnikov in sijajno po-
dana označba dobe, v kateri so nek-
danji gospodarji našega mesta živeli,
vse to je predmet te tehtne razprave.
Neutrudni celjski zgodovinar Orožen je
prispeval kar tri zanimive zgodovinske
razprave, eno iz srednjega veka o »Fev-
dalnem omrežju v srednjem in spod-
njem Posavinju«, dve pa iz najbližje'
zgodovine »O nastanku rudarstva in
industrije v Celju in njegovem zaled-
ju« ter »O delavskih stavkah v naših
glavnih premogovnih revirjih«. Prva
sloni na virih in obširni literaturi; pi-
sec je avtor znane Zgodovine Celja, ki
je že dvajset let in več standardno de-
lo za lokalno zgodovino. Tudi ta raz-
prava je pisana pregledno in sistema-
tično. Ostali dve orjeta ledino: redke so
razprave iz naše politične ekonomije, pa
tudi zgodovina našega delavskega giba-
nja nima še zbranega gradiva, kje pa
je še sistematična obravnava! Golieva
razprava »O obrtniškem življenju v
preteklosti« je simpatično pisano delce
o predmetu, ki nam spričo odtujenosti
in nepopularnosti po zmagoviti eri
manchestrstva ni kaj pri srcu.
Prijeten uvod nas pripravi na zu-
nanje in notranje vzročnosti, iz kate-
rih je cehovski obrtnik postal glavni
nosilec gospodarske dejavnosti. Za izpo-
polnitev podobe srednjega veka, n. pr.
pri pouku ali pri kakršnikoli zgodovin-
ski reprodukciji je to nadvse dobro-
došla razprava. Pisana je s pravim
smislom za zgodovino, bolje za filozofijo
zgodovine, za notranji smisel dogajanja,
za življenje človeške kreature v sred-
njem veku. Terčak nam osvetljuje zgo-
dovino partizanstva v letu 1941 na sa-
vinjskem in kozjanskem terenu. Za po-
litično zgodovino Slovencev izredno po-
membna razpravica, pisana v lapidar-
nem slogu, brez prizvoka epopeje, ki je
tako rad zapeljal velike buržoazne zgo-
dovinarje. Vrednost razprave povišuje
skrbna dokumentacija, pogrešam pa bi-
bliografsko navedbo virov. Novak je s
svojim osnutkom »Delež celjskega oko-
liša v razvoju slovenskega slovstva«
naredil neštetim ljudem pomembno
uslugo. Razprava je opremljena z znan-
stvenim aparatom, pregledno, sistema-
tično, a kljub temu temperamentno pi-
sana. Fink nam je podobo dr. Svaba,
zdravnika, šahista in glasbenika z zve-
stim izborom vseh razpoložljivih virov
lepo oživil. Dr. Sijanec, Gerlanc in Stu-
pica pa nam plastično predstavljajo dva
pomembna slovenska umetnika:   pok.
Alberta Sirka in Ivana Napotnika. Oba
sta pomembna ne samo za lokalno
umetnostno zgodovino, marveč zavze-
mata dostojno mesto v slovenski umet-
nosti. Dr. Kotnik priobča dve zanimivi
folklorki, eno o letnicah, drugo o po-
tošnici. Razgledani folklorist nam ne-
prisiljeno pokaže bogastvo ljudske sta-
rine, njeno družbenozgodovinsko vred-
nost, čudovito zgodovinsko vsebino »le-
teče« besede. Taka beseda preleti tisoč
let, pa ji znanstvenik razbere njen pra-
vi smisel, pokaže njeno in našo pot.
Tudi folklora današnjemu človeku, po-
sebno fanatičnemu »realistu« utegne
marsikaj povedati. Za domoznanstvo
zelo pomembni sta razpravi Lojzeta
Kača in Dušana Bega. Prva nam izčrp-
no govori o zgodovini in kulturi hme-
ljarstva v Savinjski dolini, druga pa
na poljuden, a vendarle znanstveno
podprt način razlaga »Postanek in
zgradbo Celjske kotline«. Kdor gleda
v svet z odprtimi očmi, se bo z vese-
ljem, da, z naslado pomudil ob obeh.
V daljno zgodovino našega okoliša po-
sega razpravica arheologa Alojzija Bol-
te, ki s pravo poklicno vnemo razisku-
je arheološko bogastvo Savinjske doli-
ne, ki pa žal niti Celjanom niti tujcem
ni pristopno v urejenem muzeju. Ob
Boltovi razpravi bi najraje zapisal, da
Celje ni storilo svoje dolžnosti, ki jo
ima sleherno staro mesto do svojega
lokalnega muzeja. To ni samo vpraša-
nje prestiža, pač pa še bolj kulturne
vzgoje, čuta za hitoricizem in še bolj,
za politično in moralno vrednost mu-
zeja.
Mislim, da noben ocenjevalec ne more
mimo vzorne opreme Zbornika, kar je
delo domačina Krofliča, dalje mimo
vestnega tiska in tehnično dobro izvr-
šenih prilog. Malenkostno je število na-
pak — Zbornik v vsakem pogledu lepo
reprezentira lokalno kulturo. O lepo-
slovnem delu in zapiskih, to je o dveh
petinah Zbornika pa bi bilo treba spre-
govoriti posebej. T. O.
Celjska arheološka dejavnost
v tisku
Slovenska arheologija se je po osvo-
boditvi silno razmahnila. Njene števil-
fie publikacije in znanstvena izkopa-
vanja, potrjujejo našo ugotovitev. Tudi
Celje še ni bilo nikoli poprej pod tako
močnim arheološkim žarometom. Kar
štiri razprave iz celjskega območja
prinaša zadnji snopič Arheološkega
vestnika, saj je bila arheološka dejav-
nost, kar se tiče izkopavanja, vsa leta
tudi v Celju živa. Prof. Klemene je
razvozljal troje rimskih napisov iz Ce-
lja in okolice. Celjsko aro boga Seda-
ta pa je posebej publiciral v univerzi-
tetnem, zborniku. Zanimivo je poro-
čilo Fr. Stareta o prazgodovinskem
grobišču na Rifniku pri Celju. Priznati
ie treba mlademu znanstveniku, da je
prvi tvegal poizkus jasnejše kronolo-
gije in etnične pripadnosti staroselni-
kov. Rimske najdbe v obdobju 1941 do
^951 opisuje Celjanka Bernarda Pere,
kar je prejela Prešernovo nagrado
^aše univerze. Opisala je kamnite na-
pise, fragmente ter reliefe. Alojz Bolta,
Asistent našega muzeja, poroča o novo-
odkritem staroslovanskem grobišču v
Gotovljah pri Žalcu, opisuje le en grob
■^ed tiskom pa je odkril daljnje. Bi-
lanca celjske arheologije je že doslej
Presenetljivo bogata, vsako leto se ko-
Pičijo nove najdbe in vrše nova izko-
pavanja.
Rezultat triletnega dela na Sadni-
'^ovem vrtu v Celju, bo publikacija
Prof. Klemenca o antičnem templju,
l^atero bo tiskala še letos Akademija
Znanosti in umetnosti. Letošnji Arheo-
loški vestnik bo prinesel obsežno po-
fo<5ilo o rimski vili v Prešernovi ulici,
^Pod peresa asistenta Bolte. O letoš-
njem odkritju rimskega templja v St.
Petru v Sav. dolini, je naš tednik že
obvestil javnost. Ze doslej znano gra-
divo je izredno bogato, ko bodo arheo-
loška izkopavan.ia dokončana m bodo
znanstveni pogledi dozoreli za publi-
kacijo, za katero bodo interesenti kla-
sični arheologi v svetu.
Celjski zbornik, ki je dotiskan in je
že na trgu, prinaša dvoje arheoloških
razprav: Začasno poročilo o izkopava-
njih v Prešernovi ulici (A. Bolta, Mestni
muzej) ter poučno razmotrivanje o dveh
srebrnih lampicah iz Rifnika pri Celju,
ki jih hrani naš muzej.
Ce pregledamo dosedanje celjske
raznrave, jih moremo razdeliti na pod-
ročja klasične, srednjeveške in prahi-
storične arheologije. Napori naših znan-
stvenikov in pomembnost že zbranega
gradiva, terjajo od nas, da se z vso res-
nostjo potrudimo za pravilno rešitev
glavne naloge celjskega muzeja t. j.
adaptacije lapidarija pod streho mu-
zejske zgradbe. Iz dveh razlogov je ta
naloga prvenstveno nujna: prvič, da
zaščitimo kulturne spomenike, drugič,
da jih pregledno razmestimo za ljubi-
telje starin zaradi znanstvene reputaci-
je pred nami in pred svetom.
A. S.
IVAN CANKAR:
HLAPCI
na celjskem odru
Ce bi pisal o Cankarju, tem književ-
nem velikanu slovenskega naroda, bi
spričo njegovega slovesa med sloven-
skim ljudstvom in mnoštva razprav na-
ših vidnih literarnih in gledaliških kri-
tikov, ponavljal to, kar je že povedano.
»Hlapci« so eno izmed najrevolucio-
narnejših Cankarjevih dram. Moč nje-
govega peresa se odraža v tem, da reak-
cionarni in vplivni kler ni mogel za-
braniti igranja te drame v času, ko je
očitno škodovala njegovi oblastnosti.
»Hlapce« v Celju gledamo že četrtič.
Dvakrat v predvojni, dvakrat v po-
vojni dobi. Vsakokrat, v preteklosti in
sedanjosti, je Cankarjeva beseda za-
dela živo v človeško srce in rodila obilo
sadov. Celjsko gledališko občinstvo je
umetniškemu vodstvu za tako interpre-
tacijo hvaležno.
Zadnjo uprizoritev v letošnji gledali-
ški sezoni so postavili na oder marljivi'
člani poklicnega gledališkega ansambla
s pomočjo najmočnejših amaterjev.
»Hlapce« je tokrat že v drugič režiral
upravnik Mestnega gledališča Fedor
Gradišnik. Prav je, da je težišče svo-
jega prizadevanja usmeril v zaostritev
Cankarjeve revolucionarne misli, kajti
le tako igrano delo lahko doseže svoj
smoter: — Ob vaših plečih bo slonelo
življenje... — je resume, je nadalje-
vanje Cankarjeve drame, v samem na-
rodnem življenju.
Slišal sem mimogrede pripombe: —
Jerman je v petem dejanju preveč
skrušen. Pridružil bi se jim, če v četr-
tem dejanju ne bi bilo prizora z na-
stopom kovača Kalandra. Vendar je
ravno v tem kratkem prizoru združena
vsa dalekovidnost Cankarjeva. Brez te-
ga prizora bi zaključek (če bi vzeli Jer-
mana za nosilca ideje) izgledal takole:
— Brez pomena je boriti se zoper izko-
riščanje in hinavščino. — Tako pa .,.
Morda je prav to ost prezrla bivša ne-
Ijudska cenzura?
Vloge so bile večidel zadovoljivo po-
dane.
Grohelnik je bil prepričljiv. Znal je
najti svoji vlogi odgovarjajočo barvo;
teološki karakret, pretirano umirjenost,
samozavest oblastnika in sodnika. Mo-
gel bi biti starejši. Temu je deloma kri-
va maska, deloma pa preživahen govor
v daljših dialogih. Tak prevejen lisjak
kot je Cankarjev župnik, je po mojem
stvar dolgoletne »župniške prakse.«
Gomhačev Jerman je bil ponekod že
kar preveč goreč in zanešenjaški. Sicer
pa je to zanesen j aštvo s poznejšim zlo-
mom kar tipično. Priznati je treba, da
je bila njegova vloga z župnikovo vred
najtežja.
Komar Janeza Škofa je z groteskino
smešnostjo dosegel svoj namen. Pod-
repnike te vrste ni dovolj samo raz-
kriti, treba jih je osmešiti. Človeku je
kar toplo pri srcu, ko ga njegov sta-
novski drug, Hvastja, prisili na kolena.
Naš narod že od nekdaj zavrača kame-
leonstvo, a Cankar jih je za vse čase
portretiral v svojih »Hlapcih«.
Učiteljice so v kreaciji Bogdane Vreč-
kove, Nade Božičeve in Marije Gorši-
čeve vsaka zase dobro rešile svoje vlo-
ge. Morda je Goršičeva, vsaj po oblek
sodeč, storila kar prevelik skok. Je ogle-
dalo Komarja, samo da s tem nikomui
ni škodovala.
Tridesetletnico gledališkega udejstvo-
vanja je z vlogo Kalandra v »Hlapcih"
proslavil naš stari znanec Avgust Se-
dej. Svojo vlogo je podal neprisiljeno
in močno. Vloga je že sama po sebi zelo
hvaležna, a Sedej jo je z vso toplino še
bolj dvignil. (Iskreno čestitamo! Ured-
ništvo.)
Prostor mi žal ne dopušča, da bi ome-
nil tudi ostale vloge. Toda, če povem,
da je igra strnjena v celoto dobro
uspela ne glede na amaterja ali po-
klicnega igralca, je to znak, da so se
res vsi potrudili in pokazali kaj zmo-
rejo.
»Hlapci« so jezikovno in scensko zelo
zahtevni. Tudi tokrat ni bilo ničesar,
kar bi se lahko pripisalo na škodo in-
terpretacije. Vloge so bile vigrane tudi
situacijsko, tako da je oder zares živel
in občinstvo z njim.
Ob koncu še to: Zal sem mogel videti
šele eno od zadnjih repriz, ki je bila
namenjena učencem v gospodarstvu.
Dobršnemu delu te mladine je treba
zameriti neresnost in »pobalinstvo«, ki
so ga s svojim ponašanjem pokazali.
K. J.
Desetnica Alenčica v rojstem kraju
Ne bi bilo prav, če bi naše lokalno
glasilo šlo mimo takšnega kulturnega
dogodka, kot ga za Celje predstav-
lja uprizoritev Boševe »Desetnice A-
lenčice« v soavtorstvu z Danilom Go-
rinškom. Iz različnih vzrokov le-to
poročilo zamuja svoj čas, saj je šte-
vilo predstav doslej že precej visoko.
Naj nam avtor, požrtvovalni igralci
in bralci našega lista oproste to za-
mudo, ki pa končno ni povzročena po
naši krivdi.
(Op. ured.)
Mladinska igra »Desetnica Alenčica«
po vsej pravici zasluži dostojno mesto
v naši literarno gledališki kroniki. Tej
pozornosti je bilo to delo deloma de^
ležno, dočim je pretežni del pisanja v
časopisnih stolpičih zastopal popolnoH
ma drugi smoter, zavit v plašč gledali-
ške kritike ali ocene. (O tem morda
kdaj drugič.)
Pisatelj in pedagog Fran Roš, poleg
svoje naporne vzgojiteljske dolžnosti
prav pridno suče svoje pero. Po osvo-
boditvi se z njim že v tretjič srečuje-!
mo na odru. V dveh delih (Mokrodolci.
Desetnica Alenčica) se je pisatelj Roš
poslužil domače tematike. V »Mokro-
dolcih« revolucionarno razkriva pravi
obraz reakcionarnemu strankarstvu v
predvojni dobi, medtem ko v »Desetni-
ci« uvršča staro ljudsko legendo tudi v
zbirko gledališke književnosti.
Ze iz tega stališča ima mladinska igre
»Desetnica Alenčica« za nas poseber
pomen, vsekakor pa je omembe vredne
tudi pisateljeva ideja, ki dovolj jasnr
spremlja dogajanje na odru od prvegt
pa do zadnjega prizora. Ta vzgojna nit
tako je moje mišljenje, je po predelav.
Danila Gorinška malo zamešana. Za-
kaj? Pisatelj Roš je igro zgradil tako.
da je ostro ločil resnično dogajanje od
pravljičnosti. Roševa Desetnica stopi \
pravljični svet šele takrat, ko zapust
dom svoje matere. Iz pravljičnega sve
ta, v katerem nastopajo zajčki in med
ved se vrača zopet v četrtem dejanju
ko se povrne zopet na svoj dom. Pisa-
telj Roš je svoje pero obrnil tudi zoper
vražarstvo in ljudsko lahkovernost, kar
se mu je docela posrečilo, ne da bi igra
izgubila svoj pravljični čar. Nekateri
bodo morda prišli do pomislekov (taka
mišljenja so se že pojavila), zakaj igro
take vrste ločiti na »realistični« in
»pravljični« del. Le-ti so mnenja, da bi
naj vsa vsebina igre bila pravljična.
Res je, da je fabula glede desetega bra-
ta ali desete sestre več ali manj legen-
da, vendar je zgrajena na osnovi so-
cialnega in društvenega razvoja druž-
be. Oba, deseti brat in deseta sestra
sta odraz težke dobe tlačenega človeka
v fevdalni dobi: — Vse kar je desetega
je last gospoščine. —
Ce bi danes z realističnimi pogledi
sodili srbsko narodno pesem, potem bi
jo morali nujno oceniti kot pravljično,
kot sad domišljije, ne pa kot živo na-
rodno željo za velikim osvoboditeljem,
kot neusahljivo žejo po svobodi. Vse-
obče ljudsko hotenje je od vazala Mar-
ka naredila junaka kraljeviča Marka.
Da niso srbski goslarji poveličevali
Marka, bi se Srbom ne ohranila tako
bogata epska pesnitev o junaškem boju
srbskega naroda zoper stoletne sovraž-
nike.
S tega stališča se »Desetnica Alenči-
ca« močno razlikuje n. pr. od »Snegulj-
čice«, ki nosi v sebi izrazito pravljični
navdih, brez trohice realizma, dasirav-
no vzgojno deluje na otroke, in to ne
v mali meri.
*
»Desetnico Alenčico« so pred tem
igrali že v Krškem, Trstu in Mariboru.
Zadnji dve uprizoritvi sta bili postav-
ljeni na oder v soavtorstvu z Danilom
Gorinškom.
Uprizoritev Roš-Gorinškove »Deset-
nice Alenčice« je v Celju zelo dobro
uspela. Režiser Gombač je igro zopet
precej približal originalu, to je prvotni
Roševi »Desetnici«, kar je bilo potreb-
no, saj je ponekod igra zaradi verzov
trpela časovno in situacijsko. Vloge so
poklicni igralci in amaterji odlično po-
dali. Posebno se je odlikovala Gošičeva
v vlogi Kačurke, kajti ta vloga je zelo
zahtevna in terja duševnega in fizič-
nega napora. Presenetila nas je, ker
si je od »Stuartove« obdržala sloves
klasičnega lika in bi si je v vlogi Ka-
čurke, ne da bi jo videli, težko pred-
stavili. Ni pa nas presenetila, ker jo
poznamo kot dobro igralko in kot tak-
šno sposobno za vsako vlogo, hvalež-
no in nehvaležno. Franc Mirnik in Na-
da Božičeva, sta vlogi Alenčicinih star-
šev podala toplo, skratka prave sloven-
ske roditelje. Staro in mlado je razve-
selil Janez Skof s svojim Zabkom, ki ni
osmešil vnuka Kačurke, temveč vse,
ki jim je samo do spanja in jela. Bil je
»Škofovsko« originalen.
Alenčico je igrala mala Marjana Flaj-
sova, ki je pokazala vso pridnost in
vzdržljivost, saj njena vloga po obsegu
ni manjša od običajnih glavnih vlog.
Bila je ljubka in prepričljiva, a kar se
deklamatorstva tiče ni njena krivda.
Temu je glavni vzrok dejstvo, da je
vsa igra v verzih. Igra v verzih je moj-
strstvo, ni pa povsem posrečeno za
otroško igro (predvsem, če sodelujejo
otroci), posebno še, če vse nastopajoče
osebe »pojo«. Veliko boljše bi bilo, če
bi besedilo v verzih imele le pravljič-
ne osebe (Rdeča Kapica), a resnične
osebe samo takrat, kadar pridejo z nji-
mi v stik.
Med devetimi sestrami, ki so jih po-
dale: Silva Cvahte, Ela Veselak, Sla-
vica Volčič, Vesna Godler, Sonja Za-
dravec, Erika Pristovšek, Hermina
Kračun, Lidija Kenda in Martina De-
želak, se je posebno odlikovala prva,
a tudi ostale so bile dobro vigrane.
Hlapca Matjaža je kreiral Rudolf Leš-
nik, ki je pokazal, da ima Mestno gle-
dališče dobro zaledje v celjskih gleda-
liških družinah. Medveda je dal Peter
Božič, zajčka pa naš mladi — a stari
znanec iz mladinskih iger Lojze Golob.
Kaj več o igri bodo vedeli povedati
otroci, katerim je pisatelj Roš delo po-
klonil. S slednjim pa se bomo kmalu
srečali pri Ljudskem odru ob veseli spe-
voigri »Se ptički so veseli«.
H koncu še to: »Alenčica« se je z de-
setine vrnila v rojstni kraj, kjer se je
verjetno najbolje »počutila«.        J. K.
stran 4.
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952
Stev. 17—18
Nekai o preskrbi mleka v Celju
Podjetje »Mlekopromet« v Celju ima
pri odkupu mleka precejšnje težave.
Naloga podjetja je, preskrbeti celjsko
prebivalstvo z zdravim mlekom in to
še posebno dojenčke in bolnike. Odkup-
ni teren podjetja je ves okraj Celje-
mesto, Celje-okolica in del poljčanske-
ga okraja. Ko je odpadla obvezna od-
daja mleka, je podjetje naletelo na te-
žave pri odkupu. Vzrok temu je največ
nerazumevanje večjih kmetov, ki niso
hoteli več oddajati mleka odkupnemu
podjetju, temveč so ga prodajali na-
ravnost potrošnikom, kar delajo še da-
nes, nekateri pa krmijo z njim tudi
prašiče. Največ mleka odkupi podjetje
od malih gospodarstev. Ob minulih ve-
likonočnih praznikih je podjetje odku-
pilo le 900 litrov mleka dnevno, name-
sto okrog 4500 litrov. S to količino je
komaj krilo potrebe za preskrbo do-
jenčkov.
Problem, s katerim se podjetje bori,
pa ni samo odkup, temveč tudi pre-
vozni in ostali stroški. Mleko se pla-
čuje kmetovalcem po 16 din za liter,
prodajna cena je 23 do 24 din za liter;
skalkulirana prodajna cena pa je 28,10
dinarjev za liter. Razliko mora podjetje
kriti iz sredstev, ki jih dobi s prodajo
jajc, masla, meda in voska.
Večkrat se kritizira kvaliteta mleka.
Mleko ni predmet, ki se ne pokvari v
enem dnevu kakor sadje ali krompir.
Podjetje ne more prodajati dobrega
mleka, ker kmetovalci dostikrat oddajo
slabo, potvorjeno in nakisano mleko.
Pokvari pa se mleko dostikrat tudi v
slabo umitih steklenicah, s katerimi
prihajajo gospodinje ponj. Zato kupujte
mleko z vrči in lonci.
Podjetje bo tudi letos poskrbelo za
to, da se bo s 1. majem začelo izdajati
mleko za dojenčke v steklenicah, ki je
odkupljeno od kmetovalcev, ki imajo
pregledane krave in oddajajo samo ju-
tranje mleko.
Kmetovalce, ki bi prišli za oddajo
prednostnega mleka v poštev, napro-
šamo, da dajo svojo živino pregledati
veterinarju in da oddajo samo jutranje
mleko, ki se naj takoj po molži ohladi
v mrzli vodi.
TATVINE V TKALNICI HLAČEVINE
20. aprila je bila t Celju aretirana Vikto-
rija Dimec iz Zagreba, ki je prenašala od
znanih tatic v Tkalnici hlačevine v Celju
bombažno prejo na Hrvatsko, kjer jo je ho-
tela prodati. Po zaslugri požrtvovalnega mi-
ličnika Ludvika šijanca, je bila ta »odje-
malka« izsledena, z njo pa tudi že pred-
kaznovane tatice: Justina Kuhar, Sonja Žvi-
žaj, Marica Kočnik in Danica Pečar, vse za-
poslene v Tkalnici hlačevine. Med odjemalci
ukradene robe je tudi Antonija Kočnik. Pod-
jetje je oškodovano za čez 170.000 din. V
zaporu čakajo navedene na besedo sodišča.
M. Č.
OkRlJNI LJUDII ODBOR
CELJE-OKOLICA
čestita vsemu delovnemu ljudstvu na
območju okraja praznik dela l.maj
z zeljo, da tudi v bodoče sodeluje pri
nadaljnji graditvi našega gospodar-
stva ter krepitvi politične zavesti in
našega ugleda v svetu ,
MESTNI LJUDSKI ODBOR • CELJE
čestita delovnemu ljudstvu mesta Celja
k prazniku dela in želi tudi v bodoče
mnogo uspehov pri izgradnji socializma
Koncert gimnazijskega pevskega zbora
MAKSIM GORKr
v proslavo praznika dela priredi mla-
dinski pevski zbor I. gimnazije svoj
vsakoletni koncert v Celju in to v sredo
30. aprila. Spored obsega dva dela, ve-
činoma slovenske narodne pesmi. Za
uvod zapoje zbor »Prvomajsko«, nato
12 ljudskih pesmi, v drugem delu pa
4 pesmi iz Istre Srbije in Bosne poleg
osmih slovenskih, predvsem koroških.
Zbor dirigira prof. Kune j, nekaj pesmi
pa sedmošolec Ciril Vrtačnik.
Zbor se je pravkar vrnil s turneje, na
kateri je pel v Puli, na Reki v radiu za
Hrvatsko Primorje in v Postojni. Tur-
neja je zelo lepo uspela v vsakem
pogledu. Zbor je odlično zastopal slo-
vensko in posebej celjsko pevsko kul-
turo. Poslušalci so bili izredno zado-
voljni s programom in izvedbo.
Zbor šteje 100 pevcev in je lani tret-
jič dosegel prvenstvo v republiki. Spri-
čo dejstva, da je v Sloveniji 600 najraz-
ličnejših zborov, da so zadnje čase kljub
temu resno razpravlja o zagati, v kateri
se je znašlo zborovsko E>etje pri nas
(prim. Vlado Golob, Naši Razgledi, 19.
aprila 1952), zasluži solidno in kvalitetno
delo tega mladinskega zbora, ki traja
že sedem let, tem večjo pozornost. Prav
bi bilo, da doživi tudi javno strokovno
oceno, ki je pri nas zadnje čase tudi naj
glasbenem področju redka prikazen. Saj
se v programu in izvedbi kaže, da sku-
ša zbor — po svojih močeh seveda —
dati »znanstveno in umetniško pople-
meniteno narodno pesem«. \
Hekdo si po sobanah žvižga, a drugi se na
podstrešiiti stisl(a
Sitar Bojan je trgovski pomočnik,
borec NOB in sin borca, ki je za svojo
revolucionarno delo v predvojni dobi
izgubil leta 1941 življenje kot talec. S
svojo ženo se stiskata v mali podstrešni
sobici, pravzaprav kabinetu. Vse proš-
nje in pritožbe na stanovanjsko komi-
sijo in višji stanovanjski komisiji so
bile zaman. V tem primeru stanovanj-
ska komisija ni našla takega razumeva-
nja, kot ga je našla za Šket Leona, biv-
šega trgovca, sedanjega poslovodjo.
Ta ima v Jenkovi ulici vilo, kjer sta-
nuje z ženo in 4 otroci, od katerih še
nobeden nima čez 20 let. Uporablja ku-
hinjo, štiri sobe in zidano verando kot-
kabinet. Sedaj zahteva izpraznitev še
ene preostale sobe, da bo lahko vstf
udobnost v hiši sam uporabljal. Poleg«
tega ima na Vranskem še eno hišo,-
kjer »stanuje« le njegovo pohištvoi
Zgoditi se zna, da mu bo stanovanjska:
komisija izpraznila poleg omenjene so-^
be še to hišo na Vranskem, pa bo go-'
spod Šket postal pravi Cankarjev Kan-
tor »Kralj na Betajnovi«.
Leon Šket je zelo masten pod pal-j
cem, a ker dvomim, da se stanovanj ska^
komisija da podkupiti, je tak primer šei
bolj čuden. M. J,^
20 LET STROGEGA ZAPORA ZA UMOR
V  LIBOJAH   PRI   PETROVČAH
Pred okrožnim sodiščem v Celju je bila
razprava proti 22-letni Zofiji Miholjanec iz
škaliča, KLO Desinič na Hrvatskem, stanu-
joči v Žalcu. V noči na 8. marec 1952 je bila
v Libojah na grozovit način umorjena gospo-
dinja Frančiška Nahberger. S sekačem ji je
bilo prizadejanih 14 usekanin. Našim čita-
teljem je ta umor gotovo še v spominu, ker
smo o njem pred dobrim mesecem obširno
poročali. Po storjenem dejanju so ugotovili
v stanovanju Nahbergerjeve tudi tatvino ob-
leke. Sum je padel na Zofijo Miholjanec in
so v njej res tudi izsledili morilko. Okrožno
sodišče jo je obsodilo na 20 let strogega za-
pora. Miholjančeva je bila v času dejanja
noseča in je 28. marca v zaporu porodila ne-
zakonsko hčerko. Miholjančeva bo kazen pre-
stajala določeni čas v posebnem kazensko po-
boljševalnem zavodu v Indjiji, ki je usta-
novljen za kaznjenke z novorojenčki. Ob-
sojenka je bila od doma slabo vzgojena. Oče
je bil vdan -pijači, rodbino je že pred leti za-
pustil, odšel v svet in se za njo ni več bri-
gal. M. č.
Nekaj besed o gospodinjskem tečaju
v Celju
Prostori nekdanje gospodinjske šole na prvi
osnovni šoli v Celju, so dne 16. januarja
t. i. ponovno oživeli, kajti ta dan se je pričel
tretji gospodinjski tečaj v Celju, ki se je bil
doslej vršil v prostorih telovadnega društva
Toneta Kosa v Gaberju.
Potreba čim večje izobrazbe žena danes, ki
si isto žele tudi pridobiti, je razvidna iz šte-
vila prijav za tečaj, ki je znašalo skupno
280 in to deklet in žena iz raznih poklicev
in različne starosti. V tečaj je bilo spreje-
tih 62 deklet, ker jih več nismo mogli in je
od teh redno obiskovalo tečaj in prejelo ob
zaključku, dne 18. t. m. potrdilo o obisku
51 deklet, in to: 21 delavk, 12 nameščenk,
12 kmečkih deklet, 2 hčerki delavskih dru-
žin in 4 hčerke obrtnikov.
Gojenke tečaja so bile razdeljene v dve
skupini ter je imela vsaka skupina redno tri
dni v tednu pouk. Učni program je bil se-
stavljen tako, da so si tečajnice pridobile,
odnosno izpopolnile splošno izobrazbo. Dne-
vno sta bili namenjeni dve uri teoretičnemu
pouku, kateremu je sledilo praktično delo
v kuhinji, pri šivanju in krojenju.
Za lažje udejstvovanje žene v današnjem
družbenem redu, je tečajnice seznanjal pred-
met družbene vede; ker pa je žena poklicana
vršiti nalogo vzgojiteljice in voditeljice na-
šega mladega rodu, so poslušale tudi pre-
davanja iz pedagogike in zdravstva. Utrditev
praktičnega znanja so jim izpopolnjevali pred-
meti: nauk o prehrani, stanovanjska kul-
tura in krojno risanje.
Do vseh predmetov so pokazale tečajnice
veliko zanimanje, posebno pa še za kuho in
razne načine narodnega vezenja. Omeniti pa
je potrebno, da so za teoretični pouk imele
več veselja in volje do osvojitve znanja te-
čajnice z nižjo šolsko izobrazbo (delavke in
kmečka dekleta), kot one z višjo (name-
ščenke.
Pri vsem pouku so se upoštevale želje te-
čajnic in ker so se zavedale, da jim je te-
čaj v korist, je tudi v redu uspel.
Ob zaključku so priredile malo slavnost,
na katero so povabile vse predavatelje in
zastopnike množičnih organizacij, ter se jim
ob tej priliki zahvalile za njihov trud. y
svojih govorih so poedini zastopniki pouda-
rili, da je dolžnost sleherne tečajnice širiti
v tečaju pridobljeno znanje med ostala de-
kleta in žene, ter jim dali priznanje za
njih delo pri učenju.
Za seznanjanje z našim naprednim kme-
tijstvom in življenjem naše mladine po do-
movih so priredile 20. aprila poučno eks-
kurzijo v Maribor, kjer so si ogledale vzorna
urejen internat Kmetijskega tehnikuma tel
državno   posestvo   in   gospodarska  poslopja.
Z željo, da usposobimo čim več naše ženH
ske mladine za njih bodoči poklic, s«? bo v;
začetku maja t. I. pričel ponovno tečaj.        i
Akademija gojencev
pomožne šole
v dneh 19., 20. in 21. t. m. so pri-
redili gojenci državne pomožne šole v
Celju prav posrečeno akademijo, na
kateri so prikazali sadove svojega
vztrajnega šolskega in izvenšolskega
dela. V Sloveniji imamo tri samostojne
pomožne šole in na posameznih večjih
šolah tu in tam pomožne oddelke. Celj-
ska pomožna šola je bila ustanovljena
pred šestimi leti. Pomožna šola je spe-
cialna šola za tiste učence, ki zahteva-
jo individualni postopek po načelih
zdravstvene pedagogike s smotrom,
pripraviti slehernega svojega učenca za
praktično življenje. Mnogi pomožno-
fekcijske bolezni, ki so zapustile na
šolskih gojencev so preboleli težje in-
otrocih to ali ono okvaro, zaradi,česar
bi v osnovni šoli ob osnovnošolskih me-
todah dela teže uspevali. Delo na teh
specialnih šolah zahteva strokovno po-
sebno pripravljene učne moči — de-
fektologe.
Lepe uspehe dela pomožnošolskih
otrok v Celju nam je pokazala njih
akademija. Spored je obsegal pevske in
telovadne točke, primerno spevoigro in
deklamacije. Posamezne točke so bile
dobro uvežbane in je bilo izvajanje
otrok naravnost odlično. Samozavesten
nastop učencev, njih veseli obrazi in
zadovoljstvo v srcu so številne gledal-
ce, posebno pa njih starše, ganile do
solz. Čutili smo, da je bil skupni na-
por vzgojiteljev in gojencev z uspelo
prireditvijo obilno poplačan. Vzgojna
vrednost akademije je bila brez dvo-
ma zelo pomembna, zato k uspehu vsem
skupaj iskreno čestitamo!
Akademijo so posetili med drugimi
tudi predsednik Sveta za kulturo in
prosveto MLO Celje tov. A. Aškerc, ki
kaže živo zanimanje za tovrstno vzgoj-
no delo, pisatelj Fran Roš, šol. upra-
vitelja Jerše in Pogačnik, učiteljstvo
celjskih šol, opazili smo med gosti tudi
nekatere defektologe iz drugih krajev.
veletrgovina z vinom, žganjem, li-
kerji, pivom in mineralnimi vodami,
Celje, Levstikova 6, telefon štev. 6
Pri nas dobite domača vina vseh vrst, ki
slove daleč na okrog, desertna vina pa
so sploh zelo znana. Nudimo izvrstne
likerje, domače slivovke, Laško pivo in
mineralne vode - Radensko in Rogaško.
Cenjenim odjemalcem se priporočamo.
Zahtevajte povsod naše alkoholne in
brezalkoholne pijače. „CELEA' Celje
Okrajni sindikalni svet • Celje
čestita vsem toz>arnam, ustanovam in podjetjem, vsem
delavskim svetom, upravnim odborom kakor tudi sindi-
kalnim podružnicam PRAZNIK DELA 1. MAJ
Vsem skupaj želi OSS tudi v bodoče pri izgradnji socia-
lizma mnogo sijajnih uspehov za procvit naše domovine,
da bi bili naši delovni ljudje srečni in s zaupanjem gle-
dali na razvoj naše stvarnosti
NAJ ŽIVI 1. MAJ PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA!
Protiletalska vajai
v Vojniku
v nedeljo je bila pri nas protiletalska vaja,-
prirejena od PLZ. Sodelovalo je okrog 90i
članov vaških enot, gasilstvo Vojnika in pred-'
vojaška vzgoja. Predvojaška je avione takoji
napadla z mitraljezom, ki je bil nameščen:
V zvoniku cerkve na griču. Avioni so odvrgli^
bombe in padalce. Predvojaška je na drugij
strani Vojnika padalce zajela. Zrušenih jej
bilo od avionskih bomb nekaj stavb, enot©:
tehnične službe PLZ so odstranjevale ruše-"
vine in reševale ljudi. Ljudi so prevzele sa-i
nitetne enote, ki so jim nudile prvo pomoč
in jih spravile v ambulanto. Tehnična enota;
je izsledila neeksplodirane bombe in označila
mesto njih ležanja. Odvržena je bila bomba
s strupenim plinom »Iperit«. To ozemlje j»
degazirala kemična enota PLZ in na diver-j
zacijski postaji nudila pomoč dvema zastrup-;
Ijencema. Veterinarska enota je nudila poJ
moč živini v porušenih hlevih. Gasilci so ga-<
sili goreče stavbe. Hišna zaščita PLZ je nu-j
dila pomoč enotam. Prebivalci so se ob časa,
vaje, ki je v vseh ozirih uspela, zadržali di-
sciplinirano. M. C:
Žalostna zgodba nesrečne „vdove"
Ce se napotiš iz dobjanske vasice po
cesti, ki pelje na glavno cesto, vidiš
na levi strani ob gozd prislonjeno, bor-
no in zapuščeno hišico, v kateri živi s
petimi otroci prav tako zapuščena
»vdova«, Skoberne Angela. Ta ženska,
po svojem značaju mirna in skrbna za
svojo družinico, živi bedno življenje,
kajti nima nobenega premoženja, tudi
svoje hiše ne. Vsa oskrba petih otrok
je odvisna od njenih pridnih rok, nje-
nih žuljev. Mož Skoberne Anton, s ka-
terim se je omožila 1937. leta, je bil
v bivši Jugoslaviji žandarmerijski pod-
narednik. Ko je prišel okupator, ga je
mobiliziral v nemško policijsko službo
in ga pozneje premestil v Kapfenberg
v Avstrijo. V tem kraju, Kapfenbergu
se je baje drugič oženil, dasi prva že-
na še živi in čeprav nima od nje raz-
ločitve, ki bi bila osnova za sklenitev
druge zakonske zveze. Od leta 1944,
odkar je v Avstriji, ni ženi popolnoma
nič pomagal, čeprav ima z njo petero
otrok.
Da bi se ta zadeva uredila, je Sko-
berne Angela že večkrat pri pristojnih
organih prosila, da bi ji pomagali. Ven-
dar se še do danes ni nihče zmenil za
ureditev te zadeve.
Potrebno bi bilo, da bi tej zapuščeni
ženski pristojni organi pomagali, po-
iskali moža in poskrbeli, da bi se ji
plačeval primeren znesek, ki bi deloma
olajšal oskrbovanje peterih otrok.
gtev. 17-18
»SAVINJSKI VESTNIK.<, dne 29. aprila 1952
Stran 5.
Žalostna smrt na Dobrovljah
Pri Matevžak Frančiški na Dobrovljah
pri Braslovčah je dolgo vrsto let slu-
žila za pastirico 42-letna Pocajt An-
gela. Bila je malenkostno slaboumna,
kar je domačim le koristilo, da so jo
laže izkoriščali. Angela je opravljala
težka dela na polju, a nikoli ni sedla
2 njimi skupaj k mizi. Jesti je morala
v veži ali na hišnem pragu. Včasih je
dobila le krompir iz svinjskega kotla.
Spala je za jasli v hlevu na tleh. V
letošnji zimi je dvakrat nosila tako
težko v mlin, da je na poti v visokem
snegu omagala in so jo drugi ljudje
itiorali spraviti na varno.
Ko je nekega dne Pocajtova zbolela,
se ji je trpljenje še povečalo. Tri ted-
ne je ležala v hlevu, kjer skozi troja
vrata piha veter in mraz. Ležala je
tam brez odeje. Ce je hotela jesti, je
morala z muko priti v kuhinjo, a zad-
nja dva dni od slabosti ni mogla več
v hišo, zato je ostala brez hrane v
hlevu do smrti.
Posebno človekoljubnost je pokazala
gruntarična svakinja Jerčka. Ta je 23.
marca šla zjutraj v hlev in poklicala
angelo. Ker se iznemogla pastirica ni
mogla oglasiti se je vrnila v hišo in
(jelala mirno dalje. Šele opoldne je po-
slala dva fanta v hlev, naj pogledata,
če je pastirica umrla. Fanta nista upa-
la v bližino, zato sta s koli suvala bol-
nico. Ker se le-ta ni zganila sta bila
prepričana, da je umrla. Fanta sta
nato sporočila daljnji sosedi Kakovnik
Ani, ki je prišla in preoblekla nesreč-
nico. Tudi tej ženi niso domači hoteli
pomagati, zato je Kokovnikova pokli-
cala še neko ženo, s katero sta ugoto-
vili, da je Pocajtova še pri življenju.
Kljub nasprotovanju »dobrosrčnem
Jerčke sta pastirico odnesli v hišo,
kjer je še istega dne umrla. Domači
svoji pastirici niso hoteli pomagati k
zdravju. Zdravnika niso hoteli pokli-
cati, pač pa so poklicali župnika in s
tem mislili, da so se spravili z bogom
in ljudmi. Ce so se s prvim se s sled-
njim niso, ker bo gruntarico Matev-
žakovo učil krščanske ljubezni sodnik.
P. J.
Kozjanski kvartopirti so
ob adute
Vah Jože, Rupret Jože, Horvatič, Pre-]
skar Jože, Rupret Anton in Požek Kari
ter še nekateri drugi so zadnja leta veH
Ijali za največje kvartaške ase na Koz4
janskem. Včasih so prekvartali po cel^
noči in zapravili težke tisočake. Najbolj;
strasten kvartač med njimi je Vah Jože^
ki ima komaj 19 let. Poglejmo koliko^
je kdo zakvartal ali prikvartal, pa bo-
mo videli kam človeka pripelje igra
za denar.
Vah Jože je v začetku svoje kvarta-
ške kariere imel smolo. Zgubil je ne-
kajkrat visoke vsote od 10 do 32.000
din. Denar je dobival na ta način, da
je iz kleti svoje matere prodajal večje
količine vina in žganja. Pozneje se je
uvežbal in oskubil svoje nesrečnejše
sokvartaše. Februarja istega leta je za-
družnika Rupret Antona spravil ob
12.300 din, ki jih je le-ta dobil za pro-
danega prašiča. Rupret se ni spameto-
val temveč je istega večera spravil v
/>promet« še pet svinjskih pečenk, za-]
litih z mastjo. \
Nekaj dni pozneje je Vah priigra!
kravo in tele, ter 90.000 din čistega de-
narja. Kravo in tele je zaigral Požek
Kari iz Lastnica. V Št. Petru pod sv.
Gorami je priigral zopet 19.000 din.
Nekdo je takrat zastavil 8000 din za-
družnega denarja.
Zadnje čase so se kvartopirci začeli
skrivati po zakotnih gostilnah, ker so
jim miličniki vedno za petami. Toda
kljub temu bodo vsi skupaj povabljeni
na kvartanje k sodniku, a tokrat bo
kljub vsej njihovi prekajenosti držal
adute v rokah le sodniki,......... _____G.-V..
NA AVTOMOBILSKI IZLOŽBI
— Letos imam pa res uspeh. Podelil
sem še enkrat več prospektov kot lani
— sporoča prodajalec telefonsko svoji
firmi. —
Dopolnitev k zadevi župnika
Grila
v »Savinjskem vestniku« z dne 12.
aprila je izšel na drugi strani članek z
naslovom »Zakaj je bil župnik Gril na
zatožni klopi?«. V tem članku se na
dveh krajih navajata tudi dva moja
primera, ki pa sta zelo pomanjkljivo
obdelana in sem resnici na ljubo pri-
moran dopolniti naslednje:
Župnik Gril se je v strokovni šoli v!
Šoštanju bavil predvsem s politiko,]
Politika je bila pri njegovi uri pretež-i
na snov pouka. Del učencev in učenk,^
kot Pavla Remic in Majda iz Zgornjej
Savinjske doline ter še nekateri, se
takimi političnimi urami niso strinjalij
Med temi sem bil tudi jaz sam. Stalno*
smo mu ugovarjali in postavljali pri-
pombe. Najbolj se je župnik Gril zme-
del, ko sem ga ob taki priliki, ko je
hvalil in poveličeval španskega dikta-
torja Franca, vprašal: zakaj papež kot
božji namestnik na zemlji blagoslavlja
Francovo orožje in se vtika v vojaške
in politične zadeve španskega naroda?
Gril se je takrat zmedel in dejal, da bo
drugo uro odgovoril. Ker pa tega ni
storil, sem ta dogodek opisal v maribor-
skem delavskem časopisu. Ta list je
stvari dodal še poseben komentar. Po
tem dogodku je Gril prepovedal po-
stavljanje ustmenih vprašanj in dovo-
lil samo pismena vprašanja. Na taka
vprašanja se je lažje pripravil v stra-
hu, da zopet ne pride v zagato. Imel pa
je trajno zapisane v črno knjigo vse,j
ki se niso strinjali z njegovimi klero-
fašističnimi spletkami.
Drugi primer je še bolj pomanjkljiv,
ker izzveni, da so bili šoštanjski prvo-
borci in komunisti zaradi mene pre-
ganjani, zaprti itd.
Zgodilo se je takole: Ko sem se sep-
tembra 1938 izučil trgovskega poklica
pri trgovcu, ki je bil zaradi napredne
miselnosti preganjan, sem ostal brez
službe na cesti. Začel sem delati v les-
nem podjetju. Kmalu za tem se je pri-
peljal na moj dom v Pesje župnik Gril,
kjer me je zasliševal. Zanimalo ga je,
kdo mi je dal leta 1937 rdeče črn papir,
če sem res v Natekovi podružnici v
Pes jem izdeloval komunistični znak
(srp in kladivo) za proslavo 1. maja.
Dalje ga je.zanimalo, kje se sestajajo
šoštanjski komunisti Ivan Ročk, Kari
Destovnik, Dušan in Božo Mravijak,
Janko in Olga Vrabič in še drugi. Žup-
nik Gril se bo gotovo spominjal, da so
takrat bila vsa njegova prizadevanja,
da bi spreobrnil »grešno dušo«, zaman.
Spominjal se bo tudi, da mi je za ceno
izdaje obljubljal dobro službo v krščan-
ski trgovski hiši. Vsi pa vedo, da sem
še nadalje ostal lesni delavec. Župnik
mi je pošiljal agitatorje na dom, da bi
stopil v fantovski odsek, za njim pa
kar dve orožniški patrulji. Orožniki
Emaršič in ostali trije so me trdo pri-
jemali, a odšli so s prav tako dolgim
nosom kot župnik Gril sam. Orožniki
so izvršili hišno preiskavo, a deležen^
sem bil tudi večih telesnih preiskav nai
moji poti iz Šoštanja domov. To prav
dobro ve tov. Vrabič Jože iz Pes j a.
Ze ta dva primera, ki sem ju skusil
na lastni koži, dokazujeta, da Grilova
pritožba, češ, da je bil kaznovan za de-
janja, ki niso kazniva, brez podlage. Ne
more tajiti, da ni preganjal revolucio-
narjev, in ker je to storil, je določeno
kazen popolnoma zaslužil.
Toliko v natančnejše pojasnilo.
Lihteneger Franc
Suhja lastne sestre
v Breznu pri Vitanju se je pri posest-
niku Pungartnik Alojzu zgodila krivi-
ca, ki je vredna Cankarjevega peresa.
Marija je po smrti svojega očeta
ostala pri svoji sestri Luciji poročeni
Pungartnik. Izgovorjena ji je bila do-
smrtna preživnina.
Vse je bilo dobro do leta 1951, ko je
bila Marija še zmožna za vsako delo.
Ko pa je istega leta zbolela in ni mogla
več delati kot živina, so jo iz sobe po-
gnali v hlev. Tam je ležala v prahu,
poleg pet glav goved in prašiča. Hlev
je bil poln golazni in vlage. Pod »po-
steljo« so bile cele mlake gnojnice. V
taki nesnagi je kmalu dobila tudi uši.
Bolezen se je Mariji večala, ali gospo-
dar ji ni poklical zdravnika, čeprav ji
je obljubil.
Tri mesece se je mučila v hlevu, kjer
je pri zamašenih oknih skoraj izgubila
vid, a revma ji je kolena zvlekla do
brade. Bila je večkrat tudi tepena s
pasom in šibo. Medtem ima Pungartnik
v stanovanjski zgradbi popolnoma praz-
no sobo, v katero so bolnico po pregle-
du morali preseliti. M. A.
Pot v svofoodo___
[Ob sedmi obletnici osvoboditve Dacliaua]
29. aprila 1945., je važen datum v
življenju za vsakega »dahavca«. Tega!
dne, nekako ob pol 6 zvečer je napoči^
največji, nepozaben trenutek našega
življenja za nas politične pripornike,;
ki smo bili na milost in nemilost pre^
dani pobesnelim krvolokom nacisti-
čnega t^orja in vrženi za bodljikavtf
žico ter med visoke, sive zidove —.
daleč od tako ljubljene domovine. Bil-
je to kraj zločinov, trpljenja in smrti:;
koncentracijsko taborišče, mučilnica,!
velegrobnica, ki se ji pravi Dachaul
Tu je bila znanost v rokah zločina in
smrti, kajti nacistični učenjaki so sej
zvezali s SS-morilci in jim nudili vsa
sredstva ter pripomočke za ubijanj^
nedolžnih ljudi. Spomnimo se samo na
Prostor za mučenje, plinsko strupeno-
sobo, strupene injekcije, prisilne ope-j
racije na zdravih pripornikih, raznej
Medicinske poizkuse glede na izdržlji-
vost človeškega organizma, ki so jih
yršili na priporniških telesih, umira-^
jočih pod največjimi, nadčloveškim^
mukami... i
Na ta dan, proti večeru, nepozabni;
29. april, smo postali iz sužnjev, trpin-i
čenih, oslabelih, izmučenih, izbeganihj
— zopet svobodni ljudje. Nasmehnila
se nam je toliko zaželjena zarja svo-;
bode. Tam daleč v koncentracijsko ta-J
borišče Dachau — kraj tisočkrat pre-^
kletega imena, nahajajočega se na
Močvirnati dahavski planoti, kjer celaj
Poleti neprestano vejejo strupenei
'^rzle sape — je vkorakala svoboda^
^lata svoboda, katero so nam prinašale^
^ ljubeznijo in ponosom zavezniške
^^iske. Vsa srca pripornikov so bila
^krat polna prekipevajoče se radosti.!
■^^Vdušenje, ki je prevzelo tisočere!
^ložice pripornikov, je bilo velikanr|
^•^0, nepopisno. Marsikaterim so pri-;
^^ele solze veselja in hvaležnosti i^
^^udnih, na pol ugaslih oči ter spolzeld
^ okostenelih obrazih. j
Stresli so se temelji te po celem sve-j
^ zloglasne hitlerjevske ustanove, v\
kateri so bili mučeni in uničevani;
JUdje po takozvanih nosilcih »novega^
^da.« Povsod po Nemčiji se je šepe-1
^^lo o strašnih grozodejstvih SS-od-l
jelkov. Početje nacistične stranke jej
^^0 znano skoro vsakemu Nemcu. '
.Jetnikom najrazličnejših narodnosti'
v. Vseh strani sveta, je bila dahavska;
j^ica in grozno trpljenje za njo, — ono,;
, nas je družilo, medsebojno vzpod-*]
2rn"^^°' krepilo. Pravica mora;
j5^agati in svoboda, tako težko priča-;
^^na, bo prišla! Iznemogli, nekateri;
že izmučeni, opešani okostnjaki, smo
se tolažili in bodrili drug drugega. Bili
smo si^tovariši v najglobljem pomenu
te besede. In vendar ni bilo malodušja
med nami! Bil si samo številka in psov-
ka: »Bandit, verdammter Partisane^
Komunist - Schweinhund ...«; te težko
prenašane psovke za prekaljene borce
ter zavestne komuniste, so bile poleg
batin, udarcev in brc s strani podivja-
nih, okrutnih SS-ovcev in njih priga-
njačev »kapov« na dnevnem redu. Bod-
Ijikava žica je bodla očesne zenice,
trudne od neprestanega iskanja onega,
kar ima vsako, še tako nizko živo bit-
je v izobilju; sonce, zelenje, prostost..
V duhu smo vsak čas spremljali težke
borbe naših hrabrih partizanov v do-J
movini, — mi sužnji za dahavsko žico.^
brez moči, brez orožja, teptani in oro-
pani vseh pravic! Gledali smo prezir-
ljivo smrti v oči in topo molčali. Uši
so lezle po nas. Uvideli smo, kako iz^
dneva v dan slabimo, propadamo, kake
pešajo naše moči, kako obrazi marsi-
koga dobivajo tisto sivo-pepelnato bar-
vo, za katero se skriva bližnja smrt, ki
je kosila in se režala s širokimi čelju-
stmi. Krematorij, tam pod starimi, vi-
sokimi smrekami v bližini barak, ki je,
kakor Moloh požiral in žgal na tisoče
izmučenih priporniških trupel, je priča
grozodejstev, ki so »zaslovela« po vsem
svetu in večen spomenik nacistično-
fašistične »kulture«.
Za slehernega izmed nas je bila osvo-
boditev koncentracijskega taborišča
Dachau nekako neznano, neverjetno do-
živetje. Prisluhnili smo že nekaj dni
prej. Opazovali smo živčno obnašanje
in kretanje rej enih, nadutih, brezsrčnih
SS-ovcev, — zveri v človeški podobi.
Še prav zadnje dneve so masovno uni-
čevali, pretepali, mučili in streljali pri-
pornike.
Del dachauskega taborišča z električno ograjo. (Risal Stiplovšek)
Grmenje topov na fronti pa se j^
culo vse bliže in bliže. Slutili smo, dai
se z nami, ki smo bili brez moči in
prepuščeni sami sebi, lahko nekaj zgo-
di. Težka, temna slutnja in moreča
skrb nas je obdajala in legla na nas:i
kaj, če se uresniči ukaz Himmlerja«
poglavarja vseh koncentracijskih ta-j
borišč, izdan v začetku aprila 1945.,;
— namreč pobiti brezpogojno vse in-!
ternirance za dahavsko žico, čim sel
bo nasprotnik približeval taborišču.
Noben poljtični pripornik ne sme ži\r
pasti v roke sovražniku, kajti oni hi
se (po mnenju krvoloka Himlerja), po-i
kazali okrutni napram civilnemu nem-i
škemu prebivalstvu. Mučen je bil ta^
občutek negotovosti za življenje.
Usoda pa je hotela drugače. Pospe-«
šen, iznenaden, napadalen pohod oklop-^
nih kolon naših osvoboditeljev je pre-^
prečil, da se nam ob slovesu trpljenja!
in na pragu svobode ni zgodilo najhuj-;
še. Okoli 6. ure zvečer so se odprlaj
vrata — taborišče je bilo rešeno. V tehj
radostnih trenutkih, ko se nam je pri-]
bliževala prostost, so bile dan prej V;
noči zamenjane straže na stražarskihj
stolpičih s starimi, preizkušenimi;
SS-ovci, ki naj bi ob danem poveljuj
dokončno likvidirali taborišče. Toda ni^
bilo časa, ni bilo treba krogel, ki so!
nam jih pripravili SS-ovski rablji. Pre-;
senetil jih je zavezniški tank in osvo-j
bodilni, vojaški motorizirani oddelki,'
ki so se bliskovito pojavili sredi tabo-
rišča. Nič ni pomagala nacističnim ti-
ranom SS-ovcem, ki so vse do zadnjega!
uporno in zvesto vršili stražarsko služ-
bo, — bela zastava, — kot znak pre-,
daje. Zaregljale so brzostrelke osvo-;
boditeljev in pod rafali so izginili zad-1
nji ostanki SS-ovske divjadi. \
Dovolj kapelj krvi in znoja iz iz-;
črpanih teles pripornikov je močilo to-
nemško, nenasitno, peščeno zemljo.j
Nismo pa imeli drugega greha na sebi,]
kakor, da smo ljubili svojo domovinol
in se borili za njeno svobodo, da smo!
bili napredni, revolucionarni in nismo;
hoteli trobiti v fašistični rog. :
Na zbornem trgu in na vseh barakah^
so drugi dan po osvoboditvi v sončnem'
jutru zaplapolale neštete nacionalne inj
rdeče zastave pripadnikov vseh narod-j
nosti, ki so jih zastopali interniranci'
v taborišču. Najlepša pa je bila modro-'
bela-rdeča, z rdečo zlato obrobljeno,
petokrako zvezdo v sredini na belem
polju, ponosna in zmagovita zastava
Titove Jugoslavije, — simbol junaških
borb in zmag, trpljenja in vstajenja.
Ze 1. maja 1945 smo priredili v ta-
borišču velik jugoslovanski miting. Bilo
je tu govorov, deklamacij, nastopov,
sklepov in veselja. Vsi Jugoslovani,
okrog 2500 po številu, smo nosili nove
titovke, katere so nam skrojili naši kro-
jači-priporniki in pa za razpoznavanje
med priporniki drugih narodnosti, ju-
goslovanske trobojke na prsih. In ve-
liko, s slovensko priporniško roko,
umetniško ustvarjeno sliko maršala
Tita, prvoboritelja za svobodo, smo si
oskrbeli ter jo s spoštovanjem in lju-
beznijo v srcu izobesili, okrašeno s
prvim spomladanskim cvetjem in ze-
lenjem na vidno, dostojno mesto tam,
kjer so še pred malo dnevi kruto go-
spodarili SS-oddelki.
V teh radostnih dneh osvolojenja
izpod jarma fašizma smo stisnili še
tesneje vrste okrog našega voditelja
maršala Tita, v zavesti, da smo sinovi
naroda, ki se mu divi ves svet, ker se
ni vdal nasilju. Med vsemi junaškimi
narodi na svetu, v borbi za svobodo,
pa se je pojavil en sam Tito. In ta Tito
je naš!...
Solze so zablestele v naših očeh od
veselja in radosti, ob slovesu iz tega
tolikokrat prekletega kraja, — Dachau
imenovanem. Tisoči naših tovarišev
so bili do smrti strpljeni, zažgani v
krematoriju, tisoči počivajo izmučeni v
pusti, peščeni nemški zemlji, — v tu-
jini mrzli, brezčutni. Zdi se mi, da sli-
šim njih krik iz tisočerih izsušenih,
trudnih grl, — njih glasen krik po
osveti in resen opomin, kako je treba
čuvati in braniti svobodo, pribor j eno z
1,700.000 žrtvami, najboljišimi sinovi in
hčerami našega naroda. Nikdar ne sme-
mo pozabiti teh nesmrtnih žrtev, ka-
tere je premogla s krvjo prepojena in
izmučena, naša mila, ljubljena, junaška
domovina in se postaviti krepko v bran
vsak čas in proti vsakomur, ki bi nam
samo skušal kratiti tako težko, s to-
likimi herojskimi žrtvami priborjeno
svobodo.
Naj se razni Dachaui, Mathausni,
Auschwitzi, Buhenwaldi, Rawensbrucki,
Natzweilerji in še stotera druga po-
dobna taborišča smrti za politične pri-
pornike, ki so bila na gosto posejana
po vsej nacistični Nemčiji, — nikdar,
nikjer in nikoli več ne povrnejo...!
Fran j o Kincl
stran 6.
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952
Stev. 17—18
iz RUDNIKA velenje
Človeku mora biti delo v veselje...
S tem ni sicer nič novega povedano.
Vsak si z delom služi kruh — le malo
je izjem. Končno je tudi malo med nami
takih, ki jim delo ne bi delalo veselja,
toda ta delovna radost ne zavisi samo
od človeka, temveč tudi od okoliščin,
V katerih dela. Za te okoliščine se je
kapitalistična preteklost presneto malo
brigala. Nehigienski prostori, slaba de-
lovna in zdravstvena zaščita... to je
dejstvo, ki ga vsak pozna.
Ce hočemo verjeti v današnjo stvar-
nost, ni dovolj, da verjamemo samo pi-
sani besedi. Treba je videti na licu
mesta...
Ni prvič, da sem stopil med rudarje
Rudarje poznam odkar živim. Obšel sem
že pred vojno marsikateri obrat, toda
povsod je bilo isto. Umazanija, siva tes-
nobnost, bledi obrazi in pridušena kle-
tev.
V velenjskem rudniku stojita dve do-
bi ena ob drugi, stena ob steni. Se ne-
kaj dni bodo rudarji hodili v staro ob-
lačilnico. Le-ta je nizka, temna, zaduš-
Ijiva in neprostorna. Se vode, ki je za-
stonj, niso bivši mogotci privoščili svo-
jim izkoriščanim žrtvam. Doslej so mo-
rali mnogi delavci čakati po celo uro,
da so se lahko umili in preoblekli. Mno-
gi so zapuščali rudnik takšni, kakršni
so bili globoko doli v »oknu«.
Popolnoma zraven se revščine drži
nova stavba. Prostrane slačilnice, vi-
soke in svetle. Obložene z umetnim
kamnom. Opremljene z najnovejšimi
pripravami za dviganje oblek. Poleg teh
slačilnic so kopalnice s tuši, umivalnice
s hladno in toplo vodo, agleška stra-
nišča. Skratka urejeno, da bi v marsi-
kateri bolnici bili veseli take ureditve.
Po širokih stopniščih navkreber nas
pot pripelje v pravcato bolnico. To je
obratna ambulanta. Rentgen, čakalnica,
zasilna operacijska soba, laboratorij itd.
(Tu bi moral človek biti medicinec).
Teh prostorov se drži reševalna posta-
ja z vsemi pripravami za hitro pomoč
in reševanje v jami.
Pod takimi pogoji delavec res brez
skrbi stopa v dvigalo, ker si je svest
dejstva, da je za njegovo varnost vsa
poskrbljeno. j
Kmalu v tem rudniku ne bomo vei^
srečali bledega lica. V novi stavbi ja
poskrbljeno tudi za umetno obsevanjeJ
Ko človek vse to vidi, potem lahkd
razume, kaj za nas predstavlja druŽH
beni plan. Vsa pota vodijo v lepše živ-
ljenje. 1
HELIKOPTER-ELEKTRICAR
V Angliji so prvikrat uporabili heli-
kopter v elektro-gradbene svrhe. Na
zapadni strani planine Melvern Hills, ki
je široka 375 m in je gosto porasla z
gozdovi je bilo.treba napeljati električni
vod. Pri dosedanjih delih so morali po-
ložiti med nosilce žico po tleh in jo šele
potem zategniti. Zaradi tega bi bilo tre-
ba posekati nekaj sto debel. Tokrat bo
žico napeljal helikopter. Žica bo visela
z enega brega na drugega, brez vmesnih
nosilcev. Ko jo bodo zategnili bo visoko
nad kronami drevja. —
Pet let dela
slikarskega podjetja MLO v Celju
V začetku leta 1947 so pričeli organi-
zirati obrat Slikarstvo pod upravo go-
spodarskih podjetij MLO. Vsa obrtna in
industrijska podjetja so bila takrat
združena pod direktorjem tovarišem Ri-
kom Jermanom, sedanjim predsednikom
MLO. To podjetje je bilo iz temelja na
novo organizirano. Podjetje se je iz
leta v leto lepše razvijalo, dasiravno je
moralo premostiti marsikatero težkočo.
Z delom so pričeli v slabih delovnih
prostorih, imeli so na razpolago le del
nekega skladišča, sčasoma pa so z do-
bro organizacijo prišli do lepe delav-
nice.
V petih letih so poslikali površino
482.005 kv. m., prepleskali pa površino
102.336 kv. m. v vrednosti 22,267.625 di-
narjev, kar je podjetju vrglo 2,715.727
dinarjev dobička.
Za lažje razumevanje, oziroma oceno
vrednosti tega dela je treba pojasniti,
da ako bi spremenili navedeno kvadra-
turo slikanja in pleskanja v dvosobno
stanovanje z vsemi pomožnimi prostori,
bi ugotovili, da je bilo v teku petih let
preslikanih 2008, prepleskanih pa 1569
stanovanj.
V petih letih je bilo izučenih 9 učen-
cev, sedaj jih je v uku 5. Zaposlenih je
22 pomočnikov, vseh uslužbencev pa je
31. Dela je vedno dovolj. Pretežno izvr-
šujejo dela na mestnem področju.
Kolektiv se bori za dviganje kvali-
tete, nastajajo pa pri tem velike teža-
ve, ker nikjer ne dobi garancije za brez-
hibni material. Podjetje vodi od 1. apri-
la 1951 državni obrtni mojster tov. Slav-
ko Dobrave.
Delavskega sveta ni, funkcijo delav-
skega sveta vodi v podjetju sindikalna
podružnica.
Pri težnji za izboljšanje kvalitete de-
la bi bilo nujno, nabaviti v inozemstvu
novo specialno orodje, katerega tukaj
ni dobiti. Cene ne bi bile previsoke.
M. C.!

Pravična kazen za nevestno gospodarsko
poslovanje
Pri okrožnem sodišču v Celju je bila pred
kratkim razprava proti ravnatelju Združenj«
gostinskih podjetij v Celju Jelu Peršinu, mi^
zarju Radivoju Todorici in nižjem kmetij-
skem tehniku Juriju Kostanjšku.
Peršin Jelo je kot ravnatelj Združenja dr|^
gostinskih podjetij Celje-mesto, v časitf
svojega službovanja od 6. januarja 1951 d«
konca septembra 1951 brezvestno in očitna'
namerno opravljal poverjene mu posle, vršil
na lastno pest važne gospodarske ukrepe ii^
pomembne nabave brez vsakega odnosa d«
kolektivnega vodstva in brez slehernega po-
sveta z upravnim odborom Združenja; opu-
ščal je nadzor nad delom nakupovalcev, ka-
terim ni dal potrebnih in konkretnih nalo-
gov in navodil, opuščal je dalje nadzor nad
kroženjem in uporabo visokih denarnih zne-
skov, ki jih je v posameznih primerih raz-
sipno, neodgovorno in brez zadostnega jam-
stva izročil nakupovalcem. Ti so zaradi ta-
kega obtoženCevega odnosa vršili svoje posle
samovoljno in nekontrolirano, kar je ustvar-
jalo možnosti nedopustnih manipulacij. Pri
nabavah blaga se ni oziral na dejanske po-
trebe podjetja in trga, tako glede vrste, ka-
kor ludi glede količin blaga, ki ga je na-
bavljal bodisi sam neposredno, bodisi preko
raznih nakupovalcev. Večkrat je potoval med
delovnim časom brez prave službene potrebe
in tako očitno nemarno opravljal svoje dolž-
nosti, čeprav je vedel, da lahko zaradi ta^
kega poslovanja nastane premoženjska ško-
da za podjetje, ki je dejansko v posameznih
primerih tudi nastopila.
Todorica Radivoj je kot nakupovalec Zdru-
ženja državnih gostinskih podjetij Celje-me-
sto, torej kot zastopnik drž. podjetja, skle-
pal za Združenje pogodbe, o katerih je ve-
del, da so za podjetje škodljive, pri čemer
je to storil z namenom, da bi dobil čim več
provizij od dobavljenega blaga. Pridržal si
je razen tega znesek 169.329 din, katerega je
od Peršina dobil za nakup blaga in to go-
tovino porabil za lastne svrhe.
Kostajnšek Jurij je kot upravnik ekonomi-
je Združenja drž. gostinskih podjetij Celje-
mesto v prvih poletnih mesecih 1951 opuščal
na ekonomiji potrebna gospodarska dela,
zlasti obdelovanje njiv in nego perutnine ta-
ko, da je poginilo 230 piščancev in je zaradi
njegovega nemarnega ravnanja nastala pri
ekonomiji občutna izguba.
Jelo Peršin in Todorica Radivoj sta Zdro.
ženju povzročila škodo v znesku 338.905 di^
in za to škodo solidarno odgovarjata, Juri|
Kostajnšek pa je ekonomiji Združenja po,
vzročil škodo v znesku 65.827 din. '
Peršin Jelo je zakrivil kaznivo dejanje ne-
vestnega gospodarskega poslovanja in kaznivo
dejanje zlorabe uradnega položaja in je bil
zaradi tčga obsojen na 1 leto in 10 mesecev
zapora.
Todorica Radivoj je bil zaradi kaznivega
dejanja sklenitve škodljive pogodbe in kazni,
vega dejanja zatajitve obsojen na 2 leti in
1 mesec zapora.
Kostajnšek Jurij je pa dobil zaradi nevest-
nega gospodarskega poslovanja 6 mesecev za-
pora, M. C.
Za zabavo bolnikov v Zdravilišču Topolšica
je dobro poskrbljeno
Daleč od mestnega vrveža, v tihi in
s smrekovimi gozdovi obdani dolini
imajo pacienti zdravilišča Topolšica vse,
kar jim je za hitro okrevanje potrebno.
Na dobrem zraku, v miru in zabavi,
a hkrati ob skrbni negi medicinskega
osebja si bolniki ne morejo misliti bolj-
še oskrbe, ki jim jo je omogočila ljud-
ska oblast. Pacient, ki zaradi zahrbtne
bolezni najde zatočišče v prostorih
nekdanjega letovišča bogatih ljudi, se
v nobenem primeru ne more počutiti
osamljen. S svetom je povezan po časo-
pisih in revijah, radio jih obvešča o
vsaki novosti, a istočasno jih redno
obiskujejo člani SKUD iz Celja. Vča-
sih pride godba, potem zopet recitatorji
in gledališke družine itd. Poleg tega se
uslužbenci zdravilišča trudijo, da svoje
negovance ob vsaki priliki razvedrijo
in jim olajšajo težko bolezen z ljubez-
nivostjo. Oni izkoristijo vsak prosti čas
za svoje goste. Tako na primer v zdra-
vilišču Topolšica uspešno deluje gle-
dališka družina. Predpreteklo soboto so
v novourejeni dvorani igrali »Maturo«.
Do prvega maja bo končno urejena tudi
kino aparatura, ki so jo naročili iz
Kranja. Tako bodo vsaj dvakrat, če
že ne večkrat na teden predvajali filme|»
ki teko po ostalih kinodvoranah.
Pridobitev, ki so jo deležni pacienti
zdravilišča pa ni namenjena samo njim.
Uprava bo poskrbela, da bodo tudi va-
ščani iz  okoliških vasi  imeli priliko
ogledati si to ali ono gledališko ali!
filmsko zgodbo. '
Res je. Najlepše je, če je človek zdrav.j
Toda če človeška usoda udari nekoga'
z boleznijo, potem so ti nesrečniki pri!
nas toliko na boljšem, ker so deležni vsd
skrbi in ljubezni naroda, ki preko svoje^
oblasti skuša vsakemu olajšati trpljenje^
in ga po najboljših močeh ozdraviti.    '•
VESELJE MOJE PREC JE PREČ ... [
Oh zdaj, pa nikdar več, priložnost;
preč je preč ... j
Tako si lahko zapoje upravnik kra-^
jevnih podjetij na Gomilskem, ki se je|
na račun krajevnih podjetij zelo zde-i
belil in spočil na foteljih v poročni sobij
na KLO. Tu si je upravnik Francekj
zdravil neprestanega mačka. S prvim:
majem pa bo v njegovem življenju na-i
stal preobrat, ker bo s tem dnem od-'
puščen. R. T.;
IZOBRAŽENA... \
Sinoči sem prečital Vojno in Mir;
od Tolstoja. Kolosalno. Kako se je ta;
knjiga tebi dopadla? — j
— Ih kako? Vojno sem prebrala, miru;
pa še nisem mogla dobiti v knjižnici.
— A tako?? Gogoljeve ženitve si pa|
sigurno videla? —
— Zal ne. Toda ali se je tudi ta:
oženil? — ;
Kmetje -
gospodinje!
Olje raste na njivah
zato zasadite vsak
košček zemlje, po-
sebno pa še med
krompir in koruzo
čim več bučnic in
sončnic
Tovarna olja Slov. Bistrica
V Ameriki se zanimajo za šaiešl(e
lesne izdelice
Zadnje čase se je kvaliteta Šaleške
lesne galanterije tako dvignila, da jih
bodo v kratkem pričeli izvažati v za-
mejstvo. Zelo zainteresirani za izdelke
te vrste so v Združenih državah Ame-
rike. Tam se predvsem zanimajo za
gumbe, skodelice za denar, sklede za
sadje, servisne mizice in še mnoge dru-
ge izdelke.
Taki uspehi so plod požrtvovalnega
dela in discipliniranosti delavstva, med
katerim so najboljši Uranjek Franc,
Jože Voden, Jakob Osar, Viktor Hoje,
Franc Kugonič, Franc Zajamšek in
mnogi drugi.
Podjetje je bilo 1. 1948 nacionalizira-
no, a prejšnji lastnik Horvat dela še
sedaj v podjetju v mehanični delav-
nici. L. F.
Zaslužena kazen nepoštenemu poslovodji
Kmetijske zadruge v Slivnici
Pred okrajnim sodiščem v Celju sta se za-
govarjala 38-letni poslovodja Kmetijske za-
druge v Slivnici pri Celju Ivan Intihar in
28-letni čevljarski pomočnik, predsednik KZ
v Slivnici Anton Vodeb.
Ivan Intihar je kot poslovodja KZ Slivnica
pri Celju v jeseni 1951 v imenu KZ nakupo-
val sadje v okolici Slivnice z zadružnim de-
narjem in ga prodajal pretežno v Ljubljano
podjetju Sadje-zelenjava ter pri tem opuščal
knjigovodsko blagajniške izkaze poslovanja in
v svojem nerednem poslovanju povzročil ne-
preglednost in tudi verjeten primanjkljaj v
izgubi zaslužka zadruge v višini okrog 76.000
din. V septembru 1951 pa je vzel od zadruž-
neu^a denarja 55.000 din za nakup lastnega
pohištva.
Anton Vodeb je v oktobru 1951 nakupil pri
kmetu Arzenšek Jožetu v Turnem okrog
1200 kg jabolk, katere je zamenjal za zimska
jabolka, ki so bila last Kmetijske zadruge.
Jabolka je vskladiščil z namenom, da bi jih
pozneje dražje prodal. Sicer je bil Vodeb znan
prekupčevalec in je tako tudi Intiharju po-
magal pri špekulantskem početju.
Obtoženca sta s tem zagrešila, in sicer
Ivan Intihar kaznivo dejanje zlorabe urad-
nega položaja in uradnih pravic in neupra-
vičene uporabe zaupanega denarja, Anton
Vodeb pa kaznivo dejanje nedovoljene špe-
kulacije. Obsojena sta bila Ivan Intihar na
2 leti in 10 mesecev zapora, Anton Vodeb pa
na 1 leto in 4 mesece zapora. M. č.
29-letni Ivan Vočanec in 27-letni Franc
Vočanec sta v Železarni v Štorah, kjer sta
opravljala delo za »Beton«, ukradla prvi 42,
drugi 48 kg železa za okove. Okrajno sodišče
v Celju je prisodilo vsakemu 6 mesecev za-
pora. — 28-letni pivovarski delavec Kari
Pušnik je februarja 1947 izpred neke mesnice
v Laškem ukradel žensko kolo, last Godler
Dominika, spomladi leta 1950 pa je v Ljub-
ljani svojemu sostanovalcu iz nočne omarice
vzel ročno uro. Sedel bo 6 mesecev. — Na-
ročila za povečavo slik je pobirala na pod-
lagi pooblastila Irme Prosenc iz Celja, v
Trbovljah 21-letna Blanka Petrovič. Pri tem
je denar, ki ga je dobivala kot akontacijo
v znesku 10.200 din porabila zase. Da bo v
bodoče poštena, se bo pokorila 3 mesece za
rešetkami. — 29-letni šofer Viljem Vrusnik je
24. oktobra 1951 v Arciinu pri Vojniku v
vinjenem stanju med vožnjo zadel v tovor-
njak, last Franca Sodina. Povzročil je pri
trčenju 21.216 din škode. Kazen 3 mesece za-
pora. — 27-letna Stanka Perko si je v To-
varni emajlirane posode v Celju postopoma
prisvojila razno posodo v skupni vrednosti
10.185 din. Obsojena je bila na 3 mesece za-
pora. — 37-letni Stanko Mauer je v letu 1951'
iz Železarne v Štorah odnesel 6 litih štedil-
niških plošč, 20 kg železa v palicah — od-
padkov in eno lito zobno kolo. Kazen 1 me-
sec in 15 dni zapora. — Žepno uro je ukradla
54-letna Frančiška Marela Antoniji Ozis v
Prekopi na Vranskem. Sedela bo 21 dni. —
47-letni Franc Podgoršek je v Bodrišni vasi
pri št. Vidu — Grobelno, iz maščevanja ob-
sejal 65 arov veliko njivo Karla Jazbeca s
plevelom. Pokoril se bo 1 mesec. 26-letni
Franc Rudaš iz Celja je bil na obisku pri
Malic Kristini. Ob tej priliki je ukradel
ročno uro. 1 mesec in 20 dni zapora mu je
plačilo. 27-letni Štefan Rabuzin je 1. januarja
1952 ponoči v gostilni »Branibor« v Celju
z nožem sunil v hrbet Ivana Malca. Kazen 2
meseca in 15 dni zapora. 47-letni Avgust
Orel je svojemu stanodajalcu Mirku Legvartn
na Bregu pri Celju ukradel obleke in raznih
drugih stvari v skupni vrednosti 50.250 din,
Francu Zajku na Bregu je ukradel tudi raznO:
obleko in druge predmete v vrednosti 16.306
din. Dobil je 1 leto strogega zapora. 57-letni1
posestnik Emil Perdih v Laškem je od leta
1950 do začetka septembra 1951 brez predpi-
sanega obrtnega dovoljenja odnosno poobla-
stila, neupravičeno trgoval z govejo živino in
konji. Obsojen je bil na 9 mesecev zapora
ČASOPISNA...
Časopis priobčuje podlistek: V enenj
nadaljevanju se končuje takole: — Ne
srečnik vzame samokres, ga nasloni ni
senca, da bi končno končal svoje živ
Ijenje ... (strel in konec prihodnjič).
Gibanje prablvalstva v preteklem
tednu v Celiu
Od 13. aprila 1952 do 21. aprila 1952 je bilo
rojenih 25 dečkov in 24 deklic.
Poročili so se:
Vulkanizer Križnic Ivan in delavka Zupane
Silva. Posestnik Arnšek Štefan in posestni-
ška hči Polavder Jožefa, Delavec Senica Ju-
rij in trafikantinja Stanič Hedvika. Delavec
Vočanec Ivan in kuharica Einspiler Alojzija.
Šofer Blaschke Rudolf in šivilja Kuzma Ma-
rija. Pleskar Šarlah Vinko in kuharica Av-
gustinčič Ana. Delavec Ravnak Štefan in de-
lavka Založnik Ana. Monter centralne kur-
jave Pelko Janez in bolniška strežnica Bo-
gomila Strelec. Tovarniški delavec Kores An-
ton in gospodinja Lah Matilda. Zlatar Lončar
Mihael in nameščenka Mulej Angela.
Umrli so:
Pemič Dragica, stara 1 leto iz Brezja, Slom;
Vodovšek Fanika, stara 45 let iz Velenja; Le-
skovšek Franc, star 73 let iz Celja; Zupan(%
Jakob, star 92 let iz Celja; Koštomaj Franc,;
star 52 let iz Lipovca pri Ljubečni; Golob'
Angela, stara 21 let iz Radmirja; Jošt Te-
rezija, stara 77 let iz Vojnik-okol. ter Grmek
Jožef, star 53 let iz Vodenega.
v celjski okolici
v času od 14. do 19. aprila se je rodilo
7 deklic in 3 dečki.
Poročili so se:
Brilej Kari, poljedelec iz Sv. Vida pri Pla-
nini in Centrih Cilka, poljedelka iz Bistrice,
KLO Zagorje; Mastnak Janez, kovač iz Be-
zovja, KLO Sv. Jurij pri Celju in Vodeb
Alojzija, poljedelka, stanujoča istotam; Flis
Ladislav, poljedelec iz Šibenika, KLO Bifnik
in Ocvirk Štefanija, poljedelka iz Prožinske
vasi, KLO Vrbno; Škrabl — Križanec Franc,
nameščenec iz Štor in Jezernik Terezija, na-
meščenka iz štor; Zupane Rudolf, tov. de-
lavec iz Štor in Zajtl Jožefa iz Lipe, tovar-
niška delavka; Zupanek Jožef, tov. delavec
iz Višnje vasi in Kotnik Katarina, tov. de-
lavka iz Globoč, KLO Višnja vas; Steblovnik
Edvard, krojač iz Zg. Ložnice pri Žalcu in
Hostnik Hedvika, šivilja iz Žalca; Dobriha
Avgust, ind. nadzornik iz Kaplje, KLO Sv.
Pavel in Zagožen Jedert, tov. delavka U
Dolenje vasi 48, KLO Sv. Pavel; Lavrinc Sta-
nislav, šofer iz Kasaz, KLO Liboje in Brglei
Ivana, servirka iz Ljubljane; Cilenšek Stani-i
slav, železostrugar iz Sv. Pavla pri Preb. ini
Dobnik Marija, tov. delavka iz Sv. Matevža,!
KLO Gomilsko; Krebs Alojz, rudar iz Šešč,
KIjO Sv. Lovrenc pri Preb. in Zagoričnik
Marija, tov. delavka iz Šešč, KLO Sv. Lo-
vrenc; Kotar Alojz, rudar iz Sedraža, KLO
Sv. Jedert in Krašek Marija, poljedelka, sta-
nujoča v Trnov hribu, KLO Sv. Jedert;
Haiuptman Vladislav, rudar iz Sv. Štefana,
KLO Dol pri Hrastniko in Selič Vida, kuha-
rica iz Brezna, KLO Sv. Jedert.
Umrli so:
Bevc Milena, otrok iz Zagorja, stara 5 dnil
Kok Ivan, preužitkar iz Zakla 3, KLO Go
milsko, star 76 let; Jazbec Antonija, star*
88 let v Domu onemoglih v Vojniku in GeriH
Mihael, preužitkar, star 71 let iz Lipe, KLO
Frankolovo.
VEČERNA  CELJSKA  IDILA..
Dva prijatelja prideta nedavno iz ka-
varne. Ker je med tem padel dež, se j^
asfalt na Titovem trgu svetil, kot vod'
na površina mirnega ribnika.
— Cuj Franci. Meni je tako vroČ^
pojdiva se kopat. —
— Pa pojdiva. —
Slečeta se in Pepe stopi na reklam^!
zid pred kinom »Metropol« ter sko<5^
v »vodo«.
— Cuj! — pravi Pepe, ko se stežK^
pobere: — Skoči malo v desno. Jaz seii*
priletel naravnost na skalo??? ...
stev. 17—18
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952
Stran 7.
Tovarna usnja Šoštanj
ki izdeluje prvorazredno podplatno usnje, vse
vrste gornjega usnja — vegetabil in krom,
tehnično usnje ter svetovno znani  likanec
Železarna
Štore
čestita svojemu delovnemu
lioleQtivu in vsem ostalim
delovnim HoleHtivom naše
J^judsfie republifie 0. pra-
zniku dela in želi čim več
uspefiov pri izvršitvi
družbenega plana!
Vse  sile za izgradnjo  socializma!
KOLEKTIVI
GOSPODARSKIH
PODJETIJ
MLOLAŠKO
MLO Gostinstvo, Pekarna, Krojastvo, Šiviljski
obrat, Kovinski obrat, Kovastvo, Čevljarstvo,
Kino, Komunalna podjetja pozdravljajo de-
lovno ljudstvo- in čestitajo k prazniku L maj
stran 8.
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952
Stev. 17—18
NESOPROHET
CELJE-OKOLICA
čestita vsem svojim odjemalcem
k U maju
prazniku dela
PODJ  ETJE
CELJE
čestita svojim odjemalcem
ob  prazniku delovnega
ljudstva
1. MAJU
ODKUPHO IN
TRGOVSKO
PODJETJE

CELJE
ZIDANŠKOVA
ULICA ŠTEV.1
nudi vsem cenjenim odjemalcem:
vino belo - rdeče in v buteljkah
žganje sadno
slivovko
rum
likerje
konjak
malinovec
klekovačo
pelinkovec
vermut
dobavljamo
odprto In
vstekleničeno
Postrežba solidna - Po želji dostavljamo blago odjemalcem.
Priporočamo se za cenjena naročila. Vršimo direkten odkup od
proizvajalcev na teritoriju okraja Celje-okolica in okraja Poljčane
Cenjene odjemalce obveščamo, da imamo založno klet v Slo-
venj Gradcu za teritorij Koroške ter lahko nabavljajo blago zara-
di manjših stroškov direktno iz naše založne kleti v Slov. Gradcu
Našim odjemalcem in delovnemu ljudstvu čestitamo k prazniku dela !
Okrajna ekonomija Založe
čestita
delovnemu ljudstvu
k prazniku dela 1, maju
in zeli še mnogo uspeha pri
nadaljnji izgradnji naše vasi
KOVINSKO nri ir
PODJETJE UtLUt
z obrati:
STROJNA FINOMEHANIKA
STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO
INŠTALACIJE - KLEPARSTVO
IZDELUJEMO:
povečalne in kopirne aparate ter
razne foto potrebščine, razne
strojne naprave, mizarske brusil-
ne stroje, kaloriferje vseh vrst
IZVRŠUJEMO:
stavbna kleparska dela, strelovod-
ne naprave, inštalacije mrzle in
, tople vode, montažo centralne
kurjave,  sušilne naprave itd.
CELJE - VODNIKOVA ULICA 6 - TELEFON 56
TELEFON 238 IN 559 - POŠTNI PREDAL 45
Nudimo po najnižjih dnevnih cenah:
Marmelado vseh vrst - sadne sirupe - džeme vseh vrst -
sadni žele - jabolčni in grozdni sok - paradižnikovo mezgo -
vermut - slivovko - sadno žganje
Cene konkurenčne! Kvaliteta priznana!
Embalaža okusna/ Zahtevajte cenike in vzorce!
Naročila izvršimo takoj!
Delovnemu ljudstvu čestitamo k prazniku dela!
OKRAJNA EKONOMIJA
RIMSKE TOPLICE
želi vsem svojim odjemalcem
in ostalim delovnim ljudem
ob prazniku dela
veliko uspehov
v naporih
za boljšo bodočnost
naših narodov
OKRAJNO GOSTINSKO PODJETJE
S termalnim kopališčem
RIMSKE   TOPLIC E
solidna postrežba
nizke cene
se priporočamo
čestita
ysem gostom
!(1. maju
SteV. 17—18
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952
Stran 9.
DELOVNI KOLEKTIV
Lesno industrij-
skega podjeijo
Celje
čestita vsem
delovnim ko-
lektivom k
delavskem u
p r a z n I k u
MAJ
TEKSTILNA
O
V
A
R
N
A
se ob pravniku dela pridružuje mem
ostalim delovnim kolektivom ter
pošilja vsemu delovnemu ljudstvu
plamteče pozdrave in čestitke
SV. PETER V
SAV. DOLINI
HMEZAD'
hmeljarska zadruga
z 0. j.
ŽALEC
Dobavlja svojim članom :
hmeijevke, umetna gno-
jila, zaščitna sredstva,
železne dele za sušilnice, stroje in priključne dele
Popravlja v svojih delavnicah:
traktorje, motorne in navadne škropilnice
Vodi načrtno mehanizacijo del v hmeljiščih
Vrši regulacijska in melioracijska dela na hmelj-
skem področju
Odkupuje in prodaja v tu- in inozemstvu ves pride-
lek slovenskega hmelja
Ob delovnem pravniku selijo upravni in nadzorni od-
bor ter delovni kolektiv HMEZAD vsem članom, doba-
viteljem in kupcem obilo delovnih uspehov, da bodo tudi
v bodoče 3 vsemi svojimi močmi pomagali dvigati
proizvodnjo hmelja in tako najbolj koristili skupnosti
VSEM DELOVNIM
KOLEKTIVOM OB
miim DELI
TOPILNICA IN VALJARNA CINKA
Vsenn poslovnim pri-
jateljem in ostalim
delovnim kolektivom
čestitamo k prazniku
delovnega ljudstva!
(Cinkarna, Celje)
RUDNIK
RJAVEGA
PREMOGA
ZABUKOVCA
iskreno čestita in
pozdravlja ob pra-
zniku dela vse de-
lovno ljudstvo in mu
želi v borbi za boljše
življenje še mnogo
bleščečih uspehov
Brzojov: Rudnik Zabukovco • Telefon: Žalec U
LESNA INDUSTRIJA
ŠENTPETER V SAV. DOLINI
nudi:
vse vrste pohištva do najfinejše iz-
delave, razne kolarske izdelke in
lesno galanterijo po konkurenčnih
cenah. Sprejema specialna naročila
stran 10.
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952
Stev. 17—18
Čestita vsem dobaviteljem
in odjemalcem ter vsem
delovnim kolektivom
praznik   dela
1. M A J
KOLEK TIV
TOVARNE
EMAJLIRANE
POSODE
CELJE
K de-
lavskem u
prazniku - 1. maju -
čestita vsem delovnim
ljudem, posebno pa članom
KDZ - KZ ter jim želi še nadaljnjih
plodonosnih uspehov pri
razvoju in utrjevanju
kmetijskega
z a d r u ž -
ništva
OKRAJNA
ZADRUŽNA
ZVEZA
CELJE - OKOLICA
Razširjamo naš delokrog še na okraje:
Šoštanj, Poljčane in Krško ter zalagamo
z žitom in mlevskimi izdelki vse državne
trgovine, kmetijske zadruge, pekarne,
kakor tudi druge večje potrošnike
Priporočamo se za naročila, katera bo-
mo vedno hitro izvrševali in jamčimo za
solidno postrežbo - Koristite priliko in
poslužujte se našega avtoparka, s
katerim na željo dostavljamo blago na-
ročnikom v hišo
Brzojavni naslov:
Pismeni naslov:    ŽITOFOND CELJE Pisarne imamo
2IT0F0ND CELJE             — v CEUU ■ Mariborska 13
poštni predat 50    Telefon int. št. 272 (bivši Mestni mlin)
stev. 17—18
.SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952
Stran 11.
TOVARNA
KERAMIČNIH
IZDELKOV
LIBOJE
čestita vsem delovnim
ljudem praznik dela
1. MAJ
Tovarna nudi trgovski
mreži gospodarsko,
sanitarno in  luk-
suzno keramiko
Kmetijska zadruga
želi vsem svojim članom
ter ostalim odjemalcem
ob priliki praznika dela
veliko uspehov pri
bodočem delu!
Priporočamo se za nadaljnji obisk
v naši zadružni trgovini, kier Vam
bomo postregli točno in solidno
Tudi v bodoče bomo sfctišali nuditi
našim obiakovalcem veliko izbiro
lepih in zabavnih filmov
Vulkanizacija
CELJE, Ljubljanska 15
Vulkaniziranje in popravila vseh
vrst avtogum in gumijeve obutve.
Izidelujlemo gumijaste izdelke pp
vzorcu in modelu.
Delovnemu ljudstvu čestitamo
k prazniku 1. maja
Finomehonika
Celje, Stanetova ulica
Popravljamo pisalne, računske, razmnoževalne, kopirne in podobne
stroje- — Naše usluge so temeljito opravljene, cene nizke, postrežba
solidna in hitra! — Se vljudno priporočamo! — Vsem svojim
strankam čestitamo ob I. majit, prazniku delal
Kemična
tovarna
Celje
Telefon 27 in 284
Delovnemu ljud-
stvu čestitamo k
prazniku delal
PROIZVODI:
Kromov galun
Natrijev hidrosulfid
Silikofluorid
Natrijev sulfid
Barium sulfid
Glauberjeva sol
Cink sulfat
Metalit
Litopon
Ultramarin
Svinčeni minij
Svinčeva glajenka
Superfosfat
Jadran kroglice
KMETIJSKA
ZADRUGA
Celje, Mariborska 10
želi vsem svojim cenjenim stran-
kam mnogo veselega razpoloženja
k prazniku dela. — Želimo, da bi
odliajali iznaše trgovine zadovoljni
in dobro postreženi. — Posebej če-
stitamo članom Kmetijske zadruge!
Posetite našo novo odprto točilnico!
Telefon 397 — Telegrami: KeZ-Celje
Naj živi 1. maj,
proznik delovnega ljudstva!
Poštni preda! 32
Telefon 121
Opozarjamo na svoje izdelke: AERO akvarelne šolske barvice,
AERO plakatno tempera barvo, AERO umetniške oljnate barve,
AERO karbon papir, AERO indigo papir, AERO pisalni trakovi,
AERO matrice za razmnoževanje, AERO diazo-amoniak-Jasnit
papir, AERO črnila, AERO barve za obleko, AERO lužila za les,
AERO guminol lepilo za gume, AERO esence za živil, industrijo,
AERO optarome za kandite, AERO eterična olja. — Zahtevajte
naše izdelke v vseh trgovinah!
stran 12.
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952
Stev. 17—18
TOVARNA
ORGANSKIH
BARVIL
CELJE
ČESTITA VSEM DELOVNIM
KOLEKTIVOM K PRAZNIKU
DELA 1. MAJ IN ŽELI MNO-
GO USPEHOV PRI NADALJ-
išlJI GRADITVI SOCIALIZMA
CELJSKE
OPEKARNE
S SVOJIMI OBRATI:
CELJE
ŽALEC_
LJUBEČNA
BUKOVŽLAK
BREŽICE_
čestitajo delovnim ljudem
praznik delal
KMETIJSKA
DELOVNA
ZADRUGA
V   ŽALCU
»HMELJAR«
ZELI OB 1. IS/IAJU VSEIVI DELOVNIlVI
LJUDEIVI VELIKO USPEHOV IN
ZIVIAG PRI SKUPNIH NAPORIH ZA
IZGRADNJO LEPŠEGA ŽIVLJENJA
Na zalogi imamo bogato izbiro raznovrstnega blaga:
Poiivinil, tekstil, galanterijo, športne predmete In drugo
Obiščite našo posiovainico!
KOLEKTIV
POTROŠNIK
TRGOVSKO PODJETJE
(BIVŠA POTROŠNIŠKA ZADRUGA)
ŠOŠTANJ - Telefon 10
Cenjenim odjemalcem se še v naprej priporočamo in
Čestitamo 1. maj!
s sedežem v Celju, Tomšičev trg 9
TELEFONI: Direktor 368 - Komercialni oddeieic 139 - Glavno skladišče 279
Distribucijsko skladišče 390

zLATARNA
Celje
pozdravlja ožji in šir-
ši l<rog svojih znan-
cev in prijateljev
Ob prazniku dela po-
zdravljamo delovno
ljudstvo in želimo
mnogo veselega raz-
položenja

STROJNA DELAVNICA
OKRAJNE ZADiSUŽNE ZVEZE
(USTROJ)
CELJE
čestita
svojim odjemal-
cem in dobaviteljem
ter poslovnim prijateljem
praznik dela 1. maj

Izdelujemo vse vrste kon-
fekcije za naše malčke, ka-
kortudi razne biserne gumbe
ter gumbe \i um-^tnih mas
dobre kvalitete in po nizkih
cenah
Vsem cenjenim odjemalcem
se priporočamo ter česti-
tamo 1 . M A J
praznik delovnega ljudstva!
Okrajna lovarna
otroške konfekcije in gumbov
ŠOŠTANJ - Telefon št. 22
Delovnim ljudem (čestitamo praznik dela
Naše spomladanske novosti: svilene bluze,
ženska krila, moške letne bluze v angleškem
kroju, modrčki iz brokata po najnovejšem du-
najskem kroju, moške volnene hlače, letne žen-
ske obleke, kopalne obleke, letne jutranje halje
itd. — Zahtevajte vzorce in cenik. Pri velikih
naročilih znaten popust.
TOVARNA PERILA - CELJE
Poštni predal 3 - Telefonske štev. 310 in 328
Z lastnimi prodajalnami: TOPER
KONFEKCIJA CELJE,  REKA, ZAG-
REB, SUBOTICA, NOVI SAD
TRGOVSKO GROSISTidNO PODJETJE
KOVINA
CELJE
MLEKOPROMET
-    CELJE
nudi potrošnikom mesta Celja in vsej trgovski
mreži mlečne izdelke po znižanih cenah. Sir til-
siter 220 din, čajno maslo 360 din za kg. — V
zajtrkovalhici na Tomšičevem trgu pa boste od
1. maja dalje dobivali jogurt v steklenicah ter
kislo mleko.
Vsem našim odjemalcem čestitamo praznik dela l.maj!
stev. 17—18
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952
Stran 13.
KMETIJSKA
DELOVNA
ZADRUGA
PETROVČE
želi ob
PRAZNIKU DELA
veliko uspehov
pri graditvi
socializma
na vasi
HOTEL EVROPA CELJE
TELEFON   ŠTEVILKA   18
Delovni kolektiv hotela
Evrope čestita vsem
svojim cenjenim gostom
PRAZNIK DELA
1. MAJ
DRŽAVNO
TRGOVSKO
PODJETJE
S A VINJSKI
MAGAZIN
ŽALEC
S poslovalnicami: Žalec I, Žalec II, Žalec manufaktura, Petrovče, Liboje, Griže,
Zabukovca, Sv. Peter, Št. Pavel I, št. Pavel II, Polzela I, Polzela II, Gomilsko,
Braslovče, Št. Jurij j Tabor in Vransko, čestita k delavskemu prazniku I. MAJ A
vsem delovnim kolektivom. Vsem potrošnikom nudi razno blago po ugodnih cenah
S kvalitetno in ceneno izdelavo širokega
asortimenta artiklov kakor cefirja, kretona,
popelina, blaga za steznike, batista, blaga
za delovne obleke in dežne plašče, rips, fla-
nele itd., uresničujemo čim hitrejše ustvar-
janje boljšega dne  —  SOCIALIZMA!
DELOVNI KOLEKTIV
TKALNICE HLAČEVINE
CELJ E
Čestita 1. JKA J vsem koleTctivom ter jim
zeli mnogo uspehov pri izvrševanju
NALOG DRUŽBENEGA FLANA
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
BETON-CELJE
Želi ob pra2:niku. dela.
mnogo tJ.speh.ov
vsem svojim delav=
cem, nameščencem,
investitorjem., podjet=
jena in nstanovam.
SOLIDNA
POSTREŽBA
NAJNOVEJŠE
TRŽNE CENE
SE PRIPO-
ROČAMO
ZA NAKUP
fo^dravlja
vse delovno
ljudstvo oh
prazniku
Obiščite našo delikatesnico na Tomšičevem
trgu, ki vam nudi vse vrste mesnih izdelkov in
kjer boste postrežem v popolno zadovoljnost
kmetijska delovna zadruga
A R J A VAS
stran 14.
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952
Stev. 17—18
Iz Celja...
LJUDSKA UNIVERZA V CELJU
prireja ob prvi uprizoritvi Molierove »Šola
za žene« v celjskem mestnem gledališču pre-
davanje: Moliere — njegovo življenje in delo.
Predaval bo v torek 29. aprila 1953. ob 19,80
v Narodnem domu ravnatelj I. gimnazije tov.
Tine Orel. Vsi vljudno vabljeni,
OTVORITEV LETALSKE SEZONE V CELJU
Celjski Aeroklub se pripravlja na otvo-
ritev letalske sezone s širokim programom
z namenom, da prikaže na eni strani svojo
delavnost, na drugi strani pa, da s propa-
gandnimi skoki in jadralnim ter motornim
letanjem navduši čimveč mladine za ta šport.
Pri otvoritvi, ki bo 2. maja popoldne ob
14. uri, bodo sodelovali naši najboljši pa-
dalci ter jadmlni in motorni piloti, ki so
zrasli iz vrst celjskega Aerokluba. Ta dan
se bodo pomerili med seboj tudi najboljši
modelarji Aerokluba.
Na startu bomo videli prvič naše novo ja-
dralno letalo dvosed, ki bo služilo za za-
četno šolanje novincev. To šolsko jadralno
letalo, je velika pridobitev za športno le-
talstvo v Celju, ker je letenje z dvosedom
brez vsake nevarnosti za začetnike.
Člani Aerokluba pričnejo s taborenjem že
1. maja in bodo taborili vse proste dni ter
si krajšali čas okrog tabornega ognja.
Ker bo program otvoritve res zanimiv in
pester, vabi Aeroklub vse ljubitelje šport-
nega letalstva in pa širšo javnost, da si
ogleda podvige članov Aerokluba.
Z motornim letalom bosta tudi letala dva
imetnika dobitkov, ki sta jih dobila na sre-
čolovu maškerade, katero je v pustnih dneh
priredil Aeroklub.
R. R.
SINDIKAT TRG. NAMEŠČENCEV NAŠE PZ
je v nedeljo, dne 20. aprila priredil izlet v
Rogaško Slatino. V dopoldanskih urah so si
ogledali okolico in naprave našega lepega
zdravilišča in letovišča, potem pa so imeli
skupni obed v šolski restavraciji »Sonce«,
kjer so bili odlično postrežem. Prijazno vod-
stvo in gojenke nižje gostinske šole so se
vsestransko potrudile, da bi zadovoljili naše
SINDIKAT TRG. NAMEŠČENCEV NAŠE pz
LIKVIDACIJA POTROŠNIŠKE ZADRUGE
Z O. J. V CELJU
V sredo, dne 16. aprila t. 1. je bil v pro-
storih restavracije Savinje v Celju izredni
zbor zadružnikov PZ, ki je v smislu novih
gospodarskih zakonov in uredb sklenil likvi-
dacijo zadruge. Zadruga likvidira s 30. apri-
lom t. 1.
USTANOVITEV SPLOŠNE STANOVANJSKE
ZADRUGE Z O. J. V CELJU
Dne 16. t. m. je bil ustanovni zbor za usta-
novitev Splošne stanovanjske zadruge v Ce-
lju. Novo ustanovljena zadruga, ki bo pre-
vzela premoženje likvidirane Potrošniške za-
druge, bo pri preskrbovanju oziroma zidanju
stanovanj v našem mestu igrala važno vlogo^
zato je prav, da zbere okrog sebe čim več
zadružnikov. O zadrugi sami bo naš list_ še
poročal. Želimo novi zadružni organizaciji čim
lepših uspehov.
DRZEN VLOMILEC NA VARNEM
V Celju so aretirali 20-letnega Albina Me-
telka, brezposelnega delavca, ki je celjski
javnosti znan iz vloma v Narodno banko v
letu 1950. Ta nepoboljšljivec je izvršil na
področju Celja in okolice več vlomnih tatvin.
Največ je vlamljal v gostilne in trgovine.
Vlomilca, ki je bil zaradi takih dejanj že
predkaznovan, sedaj čaka ponovna kazen za
ta dejanja, ker prva ni dosegla vzgojnih na-
menov. M. Č.
PROSTOVOLJNA SMRT
V nedeljo so našli v Zadobrovi pri Celju
pod kozolcem obešenega 52-letnega mizar-
skega pomočnika Pilih Franca. Vzrok samo-
mora je, ker so ga hčerke iz prejšnjega za-
kona, pa tudi žena sama zelo zapostavljale
in podile od hiše. To ga je gnalo v obup, da
se je poslovil od življenja.
SEJA  MESTNEGA  PIONIRSKEGA  SVETA
V CELJU
Seja mestnega pionirskega sveta v Celju
je bila prejšnji petek pod vodstvom predsed-
nika, tov. A. Aškerca. Navzoči so bili od-
borniki posameznih pionirskih odredor in
člani mestnega pionirskega sveta. Sklenili so,
naj posamezni odredi prve dni meseca maja
proslave dan »pozdrav pomladi« s primer-
nimi prireditvami. Naj ne bo odreda, ki ne
bi tega dneva praznoval. Velika skupna pro-
slava pionirjev pa bo za rojstni dan mar-
šala Tita, dne 25. maja s slovesno zaobljubo
naših pionirjev.
BARVA KI NE GORI
Neka londonska tvrdka je izdelala
barvo, ki zdrži temperaturo od 100 do
1000 stopinj C. S to barvo se da prevleči
skoraj vsaka čista in suha površina, ki
na ta način ne more lahko zgoreti. S
to barvo bodo barvali predvsem letala
na reakcijski pogon. Barva ni enotna,
je raznih vrst in se v nekaj urah posuši.
Kolektiv uslužbencev in bolniki v
ZDRAVILIŠČU TOPOLŠICA
želijo vsem zdravstveno-turističnim ustanovam sirom po Sloveniji
ob 1. maju obilo uspehov v plemeniti skrbi za narodno zdravje!
Pacienti posebej pozdravljajo svoje znance in prijatelje!
PREFRIGANA   TATICA   NA   VARNEM
Pred kratkim je bila od varnostnih orga-
nov aretirana Albina Mihelčič iz Celja, brez-
poselna delavka. Izvršila je številne tatvine
na škodo najrazličnejših privatnih strank v
Celju in okoliških krajih. Kradla je vse, kar
ji je prišlo pod roke, perilo, obleko, denar,
bone, otroške vozičke, čevlje, listnice itd.
ter vse ukradene stvari prodajala daleč iz-
pod cene najrazličnejšim ljudem, denar pa
s svojo materjo Kegu Justino in svojim
ljubčkom Marot Ivanom zapravila ob raz-
košni hrani in pijači, kateri je bila posebno
vdana njena mati. S tem je kriminalnim
organom uspelo izlediti nevarno tatico, ki je
oškodovala čez 30 strank. Prihajala je v sta-
novanja in če se na trkanje ni nihče javil,
je hitro uporabila priliko in ukradla, kar ji
je prišlo pod roke, ako pa se je kdo javil,
je vprašala, če tam stanuje ta in ta oseba
in na negativni odgovor odšla. Prebivalstvo
opozarjamo, da je zlasti pozorno na ljudi,
ki prihajajo k njim vpraševati po gotovih
osebah in priliko izrabijo za tatvino. Njen
ljubček Marot Ivan pa je obdolžen tudi iz-
vršitve dveh vlomnih tatvin, ki jih je izvr-
šil skupaj z Maksom MaJeričem, kateri je
bil tudi pred kratkim aretiran. Oba sta dva-
krat vlomila v menzo »Beton« v Celju, kjer
sta ukradla več prehranbenih artiklov. Mi-
helčičeva, njena mati in njen ljubček čakajo
v Starem niskru na plačilo.
M. Č.
»VSAKA ČETRTA ZADENE«
Kakšna zmota! Trdim: vsaka zadene.
Berite! — Ker sem tudi jaz sanjač in
marsikaj želim, česar mi finance ne dovo-j
'jujejo, sem si pač kupil srečko. Ko sem^
jo kupil, sem potem do žrebanja vsakokrat,]
ko sem šel mimo prodajalne, mislil kami
bom dal denar, ki mi ga bo gotovo določi^
žreb. In res — zadel sem 300 din. Glavnfc
dobitek ni, toda 200 din dobička je pa le.
(Ker sem hotel povišati možnost dobitkaj
sem kupil dve polovici in tako zdaj dobiG
samo z eno 150 din). Skromen kakor sem j
sem bil tudi s tem zadovoljen — zaenkratJ
Šel sem po denar. Toda denarja mi niso
dali, češ da gotovine ne izplačujejo, pač paj
lahko dobim tri nove polovične srečke. Do-*
bro — imam torej trojni izgled na glavni
dobitek pri prihodnjem žrebanju. Tudi to
ni brez mika. Odkar sem po prvi svetovni
vojni imel pol milijona avstrijskih kron
in med drugo svetovno vojno čez pol mili-
jona ustaških kun, še nisem bil nikoli tako
blizu bogataša, kakor bom zdaj. Spet sem
zadel. Tokrat samo z zadnjo številko, torej
100 din (oziroma s polovičko 50 din), dve
polovici sta odpovedali. Še enkrat sem
srečko   zamenjal.   Tokrat   nisem   dobil   nič.
Pa recite, če ne zadene vsaka srečka,
vprašanje je samo, kdo ima dobiček. Res-
nično je rekel dopisnik v »Slovenskem Po-
ročevalcu«, da je stava v loteriji davek
na sanje. Jaz tega davka ne bom plačeval
nič več!
Nikomur pa seveda ne branim, da poskusi
srečo in postane bogat!
ZAČELI SMO ...
Izreden razmaii, ki ga je doživelo po-i
osvoboditvi naše fizkulturno gibanje ob podJ
pori ljudske oblasti, je imelo za posledico.^
da se je začel s fizkulturo baviti precej
širši krog naroda kakor v stari Jugoslaviji.
Šele po osvoboditvi so začele nekatere šport-
ne panoge s pravim življenjem. Tako je bilo
tudi s košarko. V kratkem času je aktivi-
zirala številne vrste, ki so hitro naraščale
po vsiej  državi.  Tudi v Sloveniji, v kateri
je bila Ljubljana začetek, se je krog igral-
cev in ljubiteljev košarke vedno bolj in
bolj večal.
Slovenci so dosegli v ko.^arki že velik
uspeh. Na lestvici državne lige smo bili
razmeroma že visoko.
Ali se spominjate nočnih tekem v Celju?
Najprej je bilo 100 gledalcev, nato 150, 200,
sedaj pa lahko govorimo o 600 in več gledal-
cih. Letos je naše moštvo zasedlo v vzhodni
ligi 3. mesto. Upajmo, da bo prihodnje le-
to, po združitvi obeh lig, vzhodne in za-
hodne, naše moštvo dostojno zastopalo bar-
ve ŽŠD Celja.
Toda vedeti je treba, da bi naše moštvo
lahko še uspešneje nastopalo v dosedanjih
tekmovanjih, če bi bilo med nami več de-
lovne mladine, kajti dijaki, kateri zasto-
pajo naše barve, odhajajo po opravljeni ve-
liki maturi v Ljubljano, in tako stojimo
vsako leto pred skoraj nerazrešljivim pro-
blemom, kje dobiti nove igralce, ki bi la-
hko zamenjali odhajajoče. Zato prosimo vso
mladino, delavce in intelektualce, da se
vključi v naše vrste in nam tako pomaga,
da bomo lahko častno zastopali barve na-
šega Celja.
Ko imamo vse to pred očmi, smo se od-
ločili, da naredimo korak naprej. K bolj-
šemu spoznavanju košarke hoče pripomoči
s svojimi skromnimi silami tudi naš »Ko-
šarkaški stenčas«. S komentarji, članki, sli-
kami in reportažami bo naš stenčas obve-
ščal naše bralce o najnovejših dogodkih do-
ma in po svetu.
Na drugi strani pa naj bo nas »Stenčas«.
skromen prispevek k razvoju športne pro-
pagande. Lesjak
...iZ ZALEDJA
IZ SENTPAVLA PRI PREBOLDU
KDO IMA PRAV?
Lani jo od nekod prišel k nam slaščičar,
ki je poleti prodajal sladoled, zdaj pa lizike
in podobno robo. Lokala nima, za svojo po-
stojanko si je izbral cestno križišče, lučaj
daleč od šole, kjer gre več kot 370 otrok
vsak  dan  vsaj   dvakrat  mimo.   Seveda  ne-
kateri imajo denar, še več pa je takih, ki ga
nimajo. In so se začele množiti tatvine. Za
50, celo za 100 in 150 dinarjev lizik skup so
kupili posamezniki. Nekdo, ki doma ni mo-
gel izmakniti denarja, je ukradel sosedu v
šoli nožič in ga prodal in polizal. Slaščičarju
so cveteli posli. Dokler šola ni prepovedala
kupovanja. Zdaj se je slaščičar pritožil na
trgovinsko inšpekcijo in šola je morala pre-
poved kot nezakonito preklicati. Do tu je
vse v redu. Res je, da ima slaščičar kakor
vsak drug obrtnik, ki ima v redu prijavljeno
obrt in plačuje od nje davek, pravico proda-!
jati svoje izdelke vsakomur, ki jih hoče ku-
piti. Res pa je tudi, da naj v socializmu tudi
obrt služi ljudski skupnosti. Najvišji zakon
nam je in nam mora biti korist ljudstva!
Od te obrti pa ima ljudstvo samo neocenljivo,
kar nepopravljivo škodo! Žrtve so namreč
otroci, ki pač niso še dovolj razsodni in ne
vedo in ne morejo razumeti, kako trdo mora
biti pošten dinar zaslužen. Izzivanje, izkori-
ščanje, zlorabljanje kupčeve nerazsodnosti pa
so prav gotovo ne sklada s pošteno obrtjo.
Kaj je več vredno: ali malenkostni davek,
ki ga slaščičar plača od te svoje obrti, ali
moralno zdravje naših otrok? Ali od človeka,
ki se je že od mladosti navadil ustreči vsa-
kemu ugodju in razkošju, hi se mn ga ravno
zahoče, za vsako ceno, makar na nedovoljen
način, s tatvino, danes liziko, jutri pa prav
gotovo ne več samo liziko — ali lahko od
takega človeka pričakujemo, da bo postal
kdaj graditelj socializma? Niso otroci naša
bodočnost? Kdo ima torej prav, šola ali tr-
govinska inšpekcija?
e. t«
PRI 10 POŽARIH V LANSKEM LETU
SO USPEŠNO INTERVENIRALI
Pred dnevi je v Nazarju zasedala skupščina
gasilske zveze šoštanjskega okraja, katere
se je udeležilo 90 delegatov iz vseh gasilskih
društev okraja.
Iz poročila povzemamo nekatere najvaž-
nejše ugotovitve. V okrajni gasilski zvezi je
včlanjenih 24 društev s 1323 člani. V preteklem
letu so imela društva za vzgojo članstva 464
praktičnih vaj, strokovne strojniške tečaje,
sektorsko vaje, skupne vaje s PLZ, pri če-
mer je bilo okrog 6000 ur dela, priredili so
okrajna tekmovanja in razstave. V društvih
jo članstvo opravilo 9776 prostovoljnih ur,
pri 16 požarih lani pa so gasilci uspešno in-
tervenirali. Gasilsko društvo v Paski vasi
si je v preteklem letu postavilo gasilski dom,
nameravajo pa ga zgraditi tudi gasilci v
Pesjem in Šaleku, za kar so izvedli že vse
predpriprave. Gasilski dom so preuredili tudi
gasilci v Mozirju. Večina društvenega član-
stva je opravila strokovni izpit za izprašanega
gasilca, nekaj njih pa je bilo imenovanih za
gasilsko oficirje in podoficirje. Tudi na kul-
turno prosvetnem področju so dosegli vidne
uspehe.
Na zasedanju skupščine so sprejeli več skle-
pov, tako da bi še bolj dvignili število čla-
nov, strokovno in politično preobrazili član-
stvo ter z bodočim delom izpopolnili ga-
silsko požarno-varnostno službo. Izvolili so
tudi nov odbor, ki si je že določil, da bo
25. maja izvedel v počastitev 8. obletnice
osvoboditve Zg. Savinjske doline okrajni ga-
silski dan z nastopom v Šoštanju ter v Gor-^..
njem  gradu ali  Ljubnem. i
Kolektiv gradbenega podjetja »Gradiš« Šo
stanj jo v petek izvolil delavski svet, po vo
litvah pa je dramatska skupina Gradisa pod
okriljem domačega KUD Ivan Cankar upri-
zorila vaško veseloigro »Ploha«.
V nedeljo so bila v šoštanjskem okraju za-
sedanja vseh KLO na sedežih bodočih 10 ob-
činskih ljudskih odborov, na katerih so iz-
volili začasne občinske LO.
V Šoštanju je bilo dopoldne zasedanje 8
KLO, ki se združijo v mestno občino Šoštanj
s sedežem v Šoštanju. Zasedanja se je ude-
ležilo 87 odbornikov ter večje število pred-
stavnikov političnih organizacij. Pogovorili
so se o pomenu in vzrokih združitve KLO;
v nov občinski odbor v katerega so izbrali
31   odbornikov.
ŠE ENA O GASILSTVU
Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj-me
sto, ki je bilo ustanovljeno že leta 1879, si je
med tem časom oskrbelo orodje, opremo in
strokovno usposobilo članstvo ter uspešno so-i
delovalo pri gašenju nad 100 požarov v Šo-1
stanju in okolici pa tudi v Slovenj Gradcu^
in Celju.
Po osvoboditvi so obnovili orodje in opre-j
mo ter poskrbeli za naraščaj. Koncem pre-j
teklega meseca je bilo v Žalcu gasilsko med-j
okrajno tekmovanje, na katerem je društvo;
zasedlo prvo mesto in si tako priborilo pra-^j
vico za vstop v republiško tekmovanje, ki bo,i
v Ljubljani. Za ta uspeh je Okrajna gasilska]
zveza Šoštanj podelila društvu delovne oblekd
za eno desetino. '
Gasilci so pripravljajo na. OKraJiil festival
v Šoštanju, ki bo na Titov rojstni dan, za
republiški nastop pa vadijo skupne izletne;
vaje. Gasilci Šoštanja bodo sodelovali tudi prij
Titovi štafeti, uspešno pa sodelujejo tudi rj
kulturno-prosvetnih  društvih. |
IZ DOBJA I
Dno 20. aprila so se člani dobjanske KZ|
pomenili o delu v preteklem letu; na svojem^
občnem zboru so izvolili nov odbor. V po-
ročilu KZ je bilo povedano, da je ^Z Dobje
sam» odkupovala vse kmetijske pridelke, za-
radi tega ima dobička nad 500.000 din. Ta
dobiček bo prenesen v razne sklade (in-
vesticijski, rezervni). Ker se bo skupno se-
lekcijsko-živinorejsko društvo ustanovilo na]
Planini, KZ Dobje tega društva ne bo usta-;
navijala. Delo sadjarskega odseka je biloi
v preteklem letu slabo, pa tudi v bodoče ni
dosti upanja, da bi se zboljšalo. Kmetje sei
namreč ne dajo prepričati o pomenu sadjar-j
stva, kako drevesa gojiti, čistiti, čeprav soi
imeli v preteklem letu lep donos. Deleži KZ;
se bodo zvišali od 100 na 1000 din.
IZ PREVORJA
Pred kratkim je bil na Prevorju občni zbori
Kmetijske zadruge Prevorje. Tov. Jovan i« j
Celja je članom, ki so se polnoštevilno ude-1
ležili tega zbora, poudaril pomen zadruge ter]
podal politični pregled doma in po svetu.
Poročilo o delu zadruge je podala tajnica,
tov. Kok Cilka, ki je poročala, da je bilo
delo KZ v preteklem letu uspešno, predvsem
v odkupu in trgovini, saj ima KZ nad 300.000
din dobička. V tem pogledu je pokazal po-
žrtvovalnost in prizadevnost poslovodja KZ,
tovariš Marčen Vid.
Člani so sklenili, da bodo z dobičkom za-
druge nakupili poljedelske stroje, kot mla-
tilnico, cirkularko in motor. Poživeli bodo
delo sadjarskega in živinorejskega odseka,
saj si bodo sedaj  uredili svojo drevesnico.
KOVINSKI SERVIS-CELJE
Čestita vsem svojim odjemalcem ob prazniku dela - 1. maj, ter jim
želi v bodočem poslovanju mnogo uspehov
v njihovih naporih pa jih želimo podpreti z naslednjo zalogo proizvodov:
Jekla razna Centrifugalne črpalke
Pločevina Nakovala
Fazonsko in palično železo Varilne palice
I in U-nosilci Spajalne leščerbe
Razno orodje Brusne proizvode
Stavbeno in pohištveno okovje Stavbeno steklo
Armature Razna olja
Kroglični ležaji Razne lake
Varilne garniture Gonilna jermena vseh vrst
Električne, vrtalne in skobeljne stroje   Klinasta jermena
Cirkularke, kompl. z elektromotorjem
Istočasno pa tudi naznanjamo, da sta se podjetji Kovinski servis,
Celje in Metalurški servis, Celje spojili ter poslujeta pod skupno
firmo: Kovinski servis, Celje, s sedežem in poslovnimi prostori na
Mariborski cesti 13, telefonska štev. 112, poštni predal štev. 88
Stev. 17—18
»SAVINJSKI VESTNIK<, dne 29. aprila 1952
Stran 15.
Omrežje nižjih gimnazij v
celjski okolici
Pri nas je osemletno obvezno šolanje
šoli dorasle mladine. Šolska obveznost
obsega štiri razrede osnovne šole in
štiri razrede gimnazije. Šoloobvezna
mladina mora hoditi tedaj osem let v
šolo in to v starosti od sedem do pet-
najst let. V tej osemletni šolski dobi
obiskujejo učenci štiri razrede (I. do
IV. razred) osnovne šole in nato še štiri
razrede gimnazije (I. do IV. razred).
Osnutek zakona o osemletnem obvez-
nem šolanju predvideva uzakonitev ta-
ke šolske obveznosti, kakor je dejansko
ie v praksi.
Šoloobvezen otrok konča šolanje, ako
redno zdeluje vsak razred, s četrtim
razredom gimnazije. Šolanje na nižji
gimnaziji tedaj ne sloni več na prosto-
voljnosti, temveč je obvezno. Po dovr-
šeni šolski obveznosti se mladina lahko
odloči za nadaljevanje študija na višji
gimnaziji ali na kateri strokovni šoli,
stopi lahko v uk v obrti, industriji nli
trgovini, kmečka mladina se lahko
vključi doma v kmečko delo in pro-
dukcijo. Z osemletnim obveznim šola-
njem, ki obsega, kakor to poudarjamo,
tudi nižjo gimnazijo, zasleduje ljudska
oblast dva poglavitna cilja v korist in
blagor najširših ljudskih množic: z vi-
šjo šolsko izobrazbo se naj dvigne iz-
obrazbena in s tem obenem splošna
kulturno-prosvetna raven vsega ljud-
stva in odpre možnost šolanja na višjih
šolah tisti talentirani mladini, ki se
sicer šolati ne bi mogla. Ljudska oblast
si tedaj prizadeva, da približa šolo in
z njo višjo šolsko izobrazbo vsemu
ljudstvu ne le v večjih in prometnih
središčih, temveč tudi v bolj oddaljenih
predelih, od koder je šlo v minulih
časih najmanj mladine v višje šole in
ki so v kulturnem razvoju naroda za-
ostajali.
Tako je treba razumeti ustanavljanje
iti odpiranje nižjih gimnazij tudi po
deželi. Izobrazbo nižje gimnazije naj
dobi delavec, kmet, obrtnik, kar mu bo
pripomoglo, da se tudi v svoji stroki,
pri svojem delu strokovno čim bolj iz-
obrazi in s tem dvigne kakovost svo-
jega dela in izdelkov. Razumljivo je,
da na vsaki šoli ne more biti gimna-
zija, ker za to pa6 ni pogojev. Pač pa
je treba gimnazije tako razvrstiti, ustva-
riti tako omrežje gimnazij, da le-te po
možnosti zajamejo vso mladino. Za-
enkrat še ni zajeta vsa šolska mladina
v gimnazije. Nekateri kraji so tako od-
daljeni od gimnazij, da jih otroci ne
morejo obiskovati. Za te učence zato
obstojajo na domači osnovni šoli višji
razredi. S tem so pa seveda ti učenci
prikrajšani in se jim godi tako rekoč
krivica. Da bo lahko res sleherni otrok
deležen pouka na gimnaziji, bo treba
postopoma odpirati še več gimnazij in
pri njih ustanavljati dijaške domove,
oziroma poskrbeti za prevoz šolske
mladine do najbližje gimnazije.
V okraju Celje-okolica je sedaj tri-
najst nižjih gimnazij. Vsaki je določen
njen rajon, ki obsega v skladu z zem-
ljepisno lego in po terenski dostopno-
sti gotovo število šolskih okolišev so-
sednih osnovnih šol. Gimnazije so v
naslednjih krajih (številke povedo, ko-
liko šolskih okolišev obsega gimnazija):
Dobje — 4, Dobrna — 2, Kozje — 2,
Laško — 10, Pilštanj — 3, Polzela — 6,
Šentjur — 11, Sentpavel — 3, Store —
4, Vojnik — 6, Vitanje — 4, Vransko
— 3 in Žalec — 8.
Kakor je iz tega prikaza razvidno,
so rajoni gimnazij zelo različni po ve-
likosti kakor po številu všolanih šol-
skih okolišev. Prav tako so pa razno-
liki tudi po številu šoloobvezne mla-
dine. Dokaj gosto je omrežje gimnazij
v Savinjski dolini in v vojniškem pod-
ročju. Manj ugodno pa je stanje v la-
škem in šentjurskem področju. Velika
je razlika, če obsega gimnazija le dva
ali pa kar enajst šolskih okolišev. To
pa ravno nakazuje, kje bo treba v
bližnji bodočnosti odpreti nove gimna-
zije. Potreba po gimnazijah se naka-
zuje za Rimske Toplice z okolico, dalje
v Ponikvi pri Grobelnem in v Slivnici.
S temi novimi gimnazijami bi imel
okraj šestnajst gimnazij, kar bi v glav-
nem predstavljalo zadovoljivo omrežje,
v katerega bi zajeli vso mladino, zlasti
še, če bi se ustanovilo še nekaj dija-
ških domov.
Dijaški domovi so za sedaj le pri gi-
mnazijah v Kozjem, Pilštanju, Sent-
juriju in na Vranskem.
Te gimnazije so v glavnem zajele le
učence iz domačega šolskega okoliša in
le v manjši meri tudi učence iz sosed-
njih okolišev. Obvezno so zajete v svoje
gimnazije, in so na njih ostali le štirje
osnovni razredi, te-le šole: Blagovna,
Braslovče, Buče, Gotovlje, Griže, Li-
boje, Ljubečna, Orla vas, Prevorje,
Petrovče, Sv. Lovrenc pod Prožinom,
Šentilj, Sentpeter, Teharje in Zagorje.
Na ostalih šolah pa obstojajo višji raz-
redi, ali pa učenci prostovoljno pose-
čajo katero izmed gimnazij v okraju
ali pa v Celju. Statistika pokazuje, da
obiskuje gimnazije dve tretjini učen-
cev, ki so dovršili osnovno šolo, ena
tretjina pa obiskuje višje razrede na
domači šoli.
Največ učencev in tako tudi največ
oddelkov ima gimnazija v Žalcu. Slede
ji Laško, Sentjurij in Vojnik. Na vseh
gimnazijah, razen one v Vitanju, so trije
razredi. V Vitanju pa je bilo število
dijakov za tretji razred tako nizko, da
obstoj tega razreda ni bil mogoč. Ve-
čina gimnazij je v skupnih šolskih po-
slopjih z osnovno šolo, le manjše je
število tistih, ki imajo svojo zgradbo.
Prav vprašanje prostorov pa je tudi
najbolj pereče in bo treba v doglednem
času pristopiti h gradnji šolskih po-
slopij.
Drobne novice
Iz države
Svet za promet in zveze vlade FLRJ
ie sklenili s 1. majem t. 1. znatno zni-
žati tarife v železniškem potniškem
prometu in sicer za skoraj 20%, oziroma
3.32 din za km. Novo znižanje velja za
namesto dosedanjih 4.02 din za 1 km,
vse relacije in vse vrste vlakov ter raz-
redov. Prav tako bodo s 1. majem le-
tos uvedeni novi popusti za skupinska
potovanja. S 1. majem bodo uvedene
tudi nedeljske povratne karte, ki bodo
stale 50% od normalne nove cene in
bodo veljale od sobote opoldne do po-
nedeljka zjutraj. — Ljudska skupščina
LRS je sklicana k drugemu izrednemu
zasedanju za 29. aprila. — V Zagreb
.ie prispelo iz Trsta 13 študentov sloven-
ske narodnosti, ki bodo ostali nekaj
časa v Zagrebu in drugih krajih Hr-
■vatske kot gostje hrvatskih študentov-
skih organizacij, da spoznajo življenje
in delo študentov v naši državi. — 400
švicarskih delavcev bo letos v juniju
I^fispelo na letovanje v Opatijo. — Naši
°<lnosi med Grčijo in Jugoslavijo se
Poglabljajo vedno bolj, je izjavil pred-
sednik grške vlade Plastiras. — Javno
tožilstvo FLRJ je zahtevalo po zvez-
^^rn ministrstvu za pravosodje od av-
strijskih oblasti, da izročijo begunca
^ikolo Mrvaljeviča, ki je 18. aprila
Pfisilil posadko jugoslovanskega pot-
niškega letala, da je morala pristati na
{^tališču v Gradcu. Mrvaljevič je zbe-
^sl, ker bi moral nastopiti kazen 2 leti
strogega zapora. — V prostorih ljud-
skega odbora Beograda je bil sprejem
^^legacije angleškega mesta Coven-
tfyja. ki je v Beogradu gost mestnega
^udskega odbora. Zupan Coventryja
^eston je izročil predsedniku Ijudske-
odbora Beograda Jojkiču potniški
^tomobil, darilo meščanov Coventryja.
/lesto Coventry je zaradi divjaškega
j^emškega bombardiranja doživelo isto
^sodo, kakor Beograd.
Neka;
PRAKTIČNIH
NASVETOV
Ce imaš . . .
. . . redke in krhke lase, si jih ostriži,
rahlo nakodraj in videti bodo bolj gosti.
. . . premočna prša, ne nosi tesnih život-
kov, temveč prosto padajoče bluze in široke
rokavne izreze;
. . . prešibka prsa, nosi prav tako široko
krojene bluze, široke rokave in mnogo žep-
kov;
. . . predolge roke, nosi rokave, ki segajo
nekoliko ^ez komolec. Rokavi naj bodo široki
in nabrani;
. . . prekratke roke, si napravi kratke ro-
kave, ki naj pri poletnih oblekah segajo le
nekoliko čez ramena, našij na rokave bele
zavihke, pozimi pa nosi rokave, ki segajo do
polovice hrbta dlani;
. . . premajhno postavo, obuj čevlje z viso-
kimi petami, nosi obleke zapete z gumbi po
vsej dolžini in nabavi si obleke z navpičnimi
črtami;
. . . previsoko postavo, obuj le čevlje z
nizkimi petami, obleci obleko z vodoravnimi
črtami, dvobarvne obleke, pisana krila in
bluze nevtralne barve;
. . . kratke noge, povišaj životek v pasu in
podaljšaj istočasno krilo za 2 cm;
. . . predolge noge, podaljšaj životek v pasu
predvsem na hrbtu, kar je zelo v modi in
napravi postavo elegantno.
Še nekaj koristnih nasvetov o uporabi plina.
Pravilno izkoriščanje gorJnega plina pri ku.
hanju. Plin pravilno izkoristimo, če sega nje-
gov plamen skoro do roba lonca, če pa gre
preko roba, tedaj se toplota brez koristi iz-
gublja.
Zamašene luknjice gorilnika moramo cesto
izmiti z vročo milnico ali z vročo raztopino
sode in skrtačiti, ker razvija gorilnik sicer
manj toplote.
Če se nam zdi, da uhaja plin, je boljše, da
ne preizkušamo plinske cevi z gorečo vži-
galico, temveč pripravimo brž močno razto-
pino mila s katero namažemo vse pipe in
vsa spojena mesta. Na mestih kjer plin uha-
ja, se prikažejo tako milni mehurčki, in po-
klicati je treba strokovnjaka, da okvaro po-
pravi.
Pri kuhanju s plinom uporabljamo vedno le
nižjo in širšo posodo, katera nam pomaga
štediti s plinom.
Madeže rdečega vina odstranimo z belega
blaga, če še sveže potresemo s soljo, nato
pa polijemo z vrelim limonovim sokom ali
pa s surovim pinjenim mlekom. \
Kaj je novega
po svetu?
Perzijsko ministrstvo za zunanje za-
deve je izročilo te dni noto britanske-
mu veleposlaništvu v Teheranu, v ka-
teri protestira proti potovanju pravne-
ga svetnika britanskega ministrstva za
zunanje zadeve, ki je bil pred kratkim
na Bahreinskih otokih ter se je ob tej
priliki sestal s šejkom teh otokov. Na
Bahreinskih otokih so bogata nahaja-
lišča petroleja. — Največja sudanska
politična stranka UMA, ki je proti
združitvi Sudana z Egiptom, je sklenila,
umakniti se iz sudanske zakonodajne
skupščine, če bi prišlo do kakršne koli
spremembe v Sudanu. — V Pan Mun
Jomu generalštabni častniki še vedno
proučujejo vprašanje graditve letališč
po sklenjenem premirju in sestavo
nevtralne komisije za nadzorstvo nad
premirjem. General Ridgway je izjavil,
da se je mogoče sporazumeti v pogojih
za premirje, če Združeno poveljstvo
ne bo žrtvovalo svojih načel, na katera
opira svoje stališče pri pogajanjih. Pri-
pomnil je, da Združeno poveljstvo ne
bo žrtvovalo svojih načel, na katera
opira svoje stališče pri pogajanjih. Iz-
javil je, da Združeno poveljstvo raz-
polaga z zadostnimi silami, da lahko
razbije sovražnika, če bi skušal spro-
žiti novo ofenzivo. — Petnajst azijskih
in arabskih držav je na svojem sestanku
proučevalo, ali naj skličejo ponovni se-
stanek Varnostnega sveta, če bi se po-
ložaj v Tuniziji poslabšal, ali pa naj
skušajo prepričati ostale države člani-
ce OZN, da je nujno potrebno sklicati
izredno zasedanje Generalne skupščine,
ki bi^obravnavala, tunizijsko vprašanje.
Nudimo vsej maloprodajni trgovinski mreži po zelo ugodnih
cenah sledeče: Usnje, sedlarske, tapetarske potrebščine, vse
vrste pogonskih Jermen. Barve, lake, firnež in pleskarske po-
trebščine. Velika izbira pisarniških in šolskih potrebščin —
papir — papirnate vrečke. Ravno in votlo steklo — brušene
servise. Velika izbira keramike itd. Cenjenim odjemalcem se
priporočamo za naročila, katera točno in solidno izvršujemo
svecarstvo preskar jože
SAVINJSKA 1 - PRI KAPUCINSKEM MOSTU
izdelujem razne vrste svec   —   se priporočam
čevljarstvo    caks  milos
SAVINJSKA   ULICA
sprejemam vsakovrstna popravila obutve in izdelujem
po naročilu in meri se priporočam!
cretnik ivan
TAPETNiK- DEKORATER
Celje - Zidanškova ulica št. 24
Kvaliteto naših izdelkov si oglejte v delavnici. — Delamo po izbiri
in okusu strank.
mizarstvo   ramšak jože
CELJE   -   ZIDANŠKOVA ULICA ŠTEVILKA 24
izdelujem fino furnirano in mehko pohištvo ter gradbeno pohištvo,
po izbiri strank. — Točria in solidna izdelava.
čevljarstvo
CELJE, TRG  SVOBODE  3
Izdelujemo čevlje po najnovejši modi in upoštevamo želje strank.
Po. mer^! — Sprejemamo tudi v popravilo. , ^
tomažin domini]i klobucarstvo
Tomšičev trg številka 13
izdelujemo klobuke, kape in čepice. — Sprejemamo tudi v popra-
vilo, čiščenje in barvanje!
D. Grobelnik
fina mehanika za popravila pisalnih
in računskih strojev, fotoaparatov, na-
livnih peres, itd.
CELJE, Tomšičev Trg 10
Dr. Jos. Tominšek
jezični dohtar razpravlja
(Konec)
XIII. Zadnjikrat — ne zadnjič.
Zadnjikrat in zadnjič, prvikrat in
pruič itd. se radi zamenjavajo, oziroma
točno povedano: tvorbe na -ič pre-
vzemajo pomen onih na -krat, kar pa
more postati dvoumno. Ni namreč vse-
eno: »Bil sem prvič (zadnjič) na Tri-
glavu«, ali »Bil sem prvikrat (zadnji-
krat na Triglavu«. Besede na -krat
štejejo točke na isti črti, one na -ič pa,
sicer tudi zaporedno, na raznih črtah.
Ce sem bil prvikrat na Triglavu, po-
vem, da nisem bil prej še nikoli na
njem; če rečem zadnjikrat, rečem, da
pozneje nisem bil več. Nasprotno pa
se kdo vzpne prvič na Triglav, nato
obišče Komno in se potem obrne proti
Krnu, ker je zadnjič (seveda ne zad-
njikrat bilo slabo vreme. Razlika je
jasna, kajne? V naši splošni pisavi so
oblike na -ič bolj priljubljene, menda
ker so bolj zvočne, in nadomeščajo
one na -krat, cesto netočno. Vsekako
pa »jezični dohtar« pod svojim poglav-
jem tokrat razpravlja zadnjikrat; zad-
njič je razpravljal o tujkah.
Slovenski jezik je trdno utemeljen;
saj smo nedavno obhajali štiristolet-
nico njegovega knjištva — malo na-
rodov se more izkazati s tako starostjo!
Ni pa naš jezik tekom stoletij oka-
menel in se nekako tipiziral, ampak
je ohranil brstno svežost in vsestran-
sko plodnost ob osnovnih pravilih. Pri
vsej bujnosti in svobodi životvornega
jezika pa se je ravnati po teh elemen-
tarnih pravilih; to se dandanes pre-
večkrat prezre ali celo prezira ob ži-
vahnem tempu, množični splošitvi in z
usmerjenostjo le na vsebino, in no,
včasih recimo tudi zaradi nepoučenosti.
Jezični dohtar je svaril pred hudimi,
očitnimi, javnimi grehi in skušal zbu-
jati jezikovno zavest in vest, češ, naš
in svoj jezik očuvajte snažen in čist!
Omalovaževati ne smemo zlasti po-
sebnosti, ki so svojske prav slovenščini.
Opozoril sem na našo dvojino, ki v
drugih jezikih velja za množino; naj
se torej govori in piše: dve okni, pred
dvema letoma (ne pa napačno: dva
okna, pred dvemi leti). In razložil sem
naš namenilnik pri glagolih premi-
kanja; pojdi rakom žvižgat, gredo ko-
sit, pošlje kostanj pobirat. Uspeh? Na-
letel sem 8. dec. v neki publikaciji, ki
je zelo blizu našemu Vestniku, na po-
ganjek plevela: »pred dvemi leti«. »So
ljudi poslali prenočevati (prav: preno-
čevat) na Bled.
Ob zaključku si izberem še eno je-
zikovno muhavost našega jezika v ni-
kalnih stavkih, ko je glagol zanikan.
»Plačuje davke«, pravimo; toda »ne
plačuje davkou«, »poznam ustavo«, pa
»ta ne pozna ustave.« Slovniškega pra-
vila ne bom navajal, ie pa praktična
pravilnost v ljudskem govoru tako
splošna, da smo nevoljni, če na ugled-
nem mestu priznani pisci zagrešijo
stavke, kakor še nedavno: »...jezerce
ne dosega velikost (prav: velikosti)
Krnskega jezera« (PV 1951, 168). Ali,
na istem mestu: »Prvi klin mi ni bilo
treba izbijati; ^prav: prvega klina). Ali,
isti vir: »...mika tisto, kar (prav:
česar) vsak dan ne vidiš; vrhunske al-
piniste (prav: vrhunskih alpinistou) ne
bomo iskali«, ali: » .. . ni kar tako
ocenil svoj vzpon (prav svojega vzpo-
na«). Ali, na drugem mestu: »I^rejeti
denar (prav: prejetega denarja) ni
knjižila«. Je pa ta nikalnost v našem
jezikovnem čutu tako prodorna, da se-
ga celo preko dveh glagolov, dasi ni-
kalnica zanika le enega. N. pr. »Ne po-
zabite si ogledati našega otroškega
vrtca« (Por. 26.6.1951). kjer spada
»ne« k pozabite, a je stavek zasnovan
tako, kakor bi bil zanikan »ogledati«,
kar pa ni, in zato naj ostane pristna
konstrukcija »ogledati naš otroški
vrtec«
Skoraj redno se govori in piše pri
vezniku »ne samo (ne le) — ampak
(temveč)« tako, da se »ne« veže z ni-
kalnico »ne« s »samo«, kamor edino
spada, ampak z glagolom stavka. Toč-
no je rečeno: »Vlade sb ne le omalo-
važevale Belo knjigo, marveč so ostrile
pritisk« (Djilas«). (Netočno bi bilo:
»Niso omalovaževale le ...«). Enak pri-
mer je v »Pravopisu«: »Zapravil je ne
samo denar, marveč uničil tudi dru-
žino«. (Netočno bi bilo: Ni zapravil
samo denar, oz. denarja...). V obeh
primerih je glagol trdilen, pozitiven;
kajti Sovjeti so res (ne pa niso) omalo-
važevali, in res je zapravil denar, ne
pa, da ga ni. Tako izražanje opazite
vsepovsod, če ste pozorni; včasih se
glasi kar protislovno, če se n. pr. trdi,
»ukrepi niso nujni samo zaradi siste-
ma, temveč zaradi izboljšanja«, ko pa
so zares nujni. — Primeri se celo, da
se z glagolom postopa kot zanikanim,
kar je potem vsebinsko zmotno. N. pr:
Pritisk je takšen, da ne pomeni samo
kršitue, marveč tudi ogrožanje« »^Dji-
las). Potemtakem bi pritisk res ne po-
menil kršitve, a govornik je nasprotno
hotel očitati, da pritisk res pomeni
kršitef in ta oblika bi morala stati v
stavku, ne pa kršitre.
Kajne, da postajam ne samo profe-
sorski, ampak dolgočasen? No, zato sem
se oglasil tokrat — zadnjikrat.
stran 16.
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 29. aprila 1952
Stev. 17—18
Miniaturni športni avtomobil, katerega poganja baterija od 24 voltov
ima na vsakem kolesu elektromotor jakosti tri četrt konjske sile.
Avtomobil razvije brzino 56 km na uro. Z enim polnjenjem lahko avto
prevozi 320 km.
-Fizkultura in šport
šesto kolo republiškega prvenstva v nogometu
Kladivar:Železničar (Ljubljana) 0:0
Nekaj pred napovedano uro so pritekli na
igrišče igralci Železničarja v sledeči postavi:
Hegler, Leban, Dekleva, čebulj, Sočata, Če-
bohin, Ovček, Prelesnik, Kompoš, Mužijevič,
Čekov.
Nekaj minut za njimi pa še Kladivar v sle-
dečem razporedu:
Klajnšek, Mauer, Petelinek, Dobrajc, Čater,
Stanejčič, Florenini, Kopitar, čoh, Posinek,
Firm.
Sodnik Glavič iz Maribora, stranska Rep-
nik in Kramar. Gledalcev 1200. Vreme idealno
za igro.
Kladivarjeva enajstorica je tokrat zopet za-
pravila priliko, da osvoji nadaljnji dve točki.
Napad je zelo slabo streljal, kljub temu, da
je imel dovolj prilik. Nekaj prilik v prvem
polča^su, in sicer naidealnejša v 35. minuti,
ko je Firm iz bližine zadel v samo vratnico
in Čoh, ki je idealno streljan kot po Dobrajcu
z glavo poslal čez vrata. Tudi Posinek je v
41. minuti preveč okleval, da ga je branilec
nato lahko onemogočil, odnosno je bil do-
sežen samo kot. Vse te prilike in nadmoč na
terenu je le dala slutiti, da bo napad Kl»-
divarja slej ali prej dosegel zgoditek.
V drugem polčasu se slika ni bistveno spre-
menila, le da je napad Kladivarja imel še
več prilik za dosego odločilnega zgoditka.
V 11. minuti je imel priliko Kopitar, ki bi
sigurno lahko pretresel mrežo, če bi bil le
za malenkost bolj odločen. Tudi Dobrajc bi
ob večji pazljivosti streljanja prostih strelov
direktno na vrata, gotovo več dosegel, kakor
pa s podajanjem na kratko razdaljo. Dva,
trije, prosti streli, ki so bili dosojeni v bli-
žini 16-metrskega prostora, so šli čez vra4a
ali pa so bili zapravljeni zaradi nesporazuma
z ostalimi igralci.
Zelo dobro je tudi tokrat igrala obramba
ter krilska vrsta. Tudi Stanejčič je do po-
škodbe igral zelo dobro in izgleda, da nje-
govemu načinu igranja to mesto odgovarja.
Klanjškova igra je bila nekam nesigurna, po-
sebno napako v prvi minuti igre in drugo
sredi drugega polčasa, bi lahko nasprotnik
ob večji pazljivosti brez truda uspešno iz-
koristil. Žoge v petmetrskem prostoru mo-
rajo biti vratarjeve! V napadu je Posinek
kot edini dobri strelec vse preveč izčrpaval
svoje sile za graditev igre, namesto, da bi
z uspešnimi streli zaključeval češče napade
na vrata. Firm zadnje čase greši v pozicijski
igri in bo moral v bodoče bolj odločno po-
isegati v igro z uspelimi naleti v sreamo.
Vsi ostali v napadu so se trudili, pozabili pa
so, da brez zaključnih strelov na vrata ni
uspeha.
Železničar je z ozirom na slabo igro Kla-
divarjevih napadalcev imel najboljše ljudi
v obrambi. Posebno dobro je par ostrih stre-
lov branil vratar. Najboljši je bil Dekleva.
V krilski vrsti, ki ni predstavljala večje za-
preke, je bil še kolikor toliko dober čebohin,
dočim je napad imel pet posameznikov, ki s
svojo igro niso zaslužili morebitnega zgo-
ditka, pa čeprav so imeli dve 100 odstotni
priliki za to. Posebno prilika Kompoša v
37. minuti drugega polčasa je bila idealna,
in je sličnih pri igranju nogometa zelo malo.
Po prikazani igri bi moral to tekmo izgu-
biti.
Rezultati šestega kola: Nafta:Korotan 4:1;
(1:0); Mura:Branik 2:0 (0:0); Železničar (Ma-
ribor) :Rudar 1:2 (0:1) in Odred:Sloga 3:2
(0:2). Po šestem kolu izgleda tablica takole:
Odred	6	4	1	1	23: 8	9
Nafta	6	4	0	2	12: 8	8
Rudar	6	4	0	2	8: 6	8
Branik	6	3	1	2	12: 7	7
Železničar	(Mrb.) 6	3	1	2	13:10	7
Korotan	6	3	1	2	13:10	7
Železničar	(Ljb.)   6	1	3	2	8:12	5
Mura	6	1	2	3	7:16	4
Kladivar	6	1	2	3	3: 8	4
Sloga	«	0	1	5	3:17	1
ROKOMET
ŽŠD Celie:
RK Slohoda
14:4
(Varaždin)
v nedeljo smo bili zopet priča visoki zmagi
domačih rokometašev. če bi igro analizirali
bi se lahko vprašali, kako je sploh prišlo d«
tako velikega rezultata, kljub mlačni igri do-i
mačinov. Gostje sami tudi niso bili tako sla-j
bi, saj so za trenutke imeli igro v svojih,
rokah. Kaj je pa potem vzrok. Nekaj hitrih
prodorov — dobro odmerjenih strelov na
gol — in rezultat je bil postavljen. Gostje so
slabo streljali, drugače bi bil rezultat sigurno
ugodnejši za njih. Omeniti moramo tudi su-
rovost nekaterih igralcev, ki pa mora pre-
nehati.  Prinašamo  tabelo  vzhodne  skupine:
ŽŠD Celje 3   3   O   O   46: 6 — 6
Sloboda (Var.) 10 01 4:14 — 0
Branik  (Mrb.)    2   0   0  2    8:32 — 0
Mladinsko prvenstvo |
KLADIVAR :RUDAR (Velenje) 7:1  (4:0)   
Mladina Rudarja je v začetku tekme poka-'
zala veliko borbenosti in požrtvovalnosti \n
tudi sorazmerno dovolj tehničnega znanja. Ne-f
kaj začetniških napak in prejeli so sedem'
golov. Po igri pa niso zaslužili takega po-;
raza. Mladinci Kladivarja tudi tokrat niso'
zadovoljili, pa čeprav so igrali znatno boljše;
kakor prejšnjo nedeljo proti ŽŠD Celje.       jj
Pionirji ŽŠD Celje:Kladivar 0:0 \
Pred mladinsko tekmo sta odigrali pionir-j
ski enajstorici prijateljsko tekmo, za kateroj
je ŽŠD Celje postavilo tudi že mladince, kij
so bili fizično skoraj enkrat močnejši od Kla-;
divarjevih pionirjev. Najboljši je bil mali;
Zaje, ki je tako po tehničnem znanju kakor,
tudi po smiselnosti igre daleko prekašal vse?
ostale. i
i
Drug", mladina Kladivarja je v Štorah izgu-i
bila s 6:1! i
Drugo mladinsko moštvo Kladivarja je go-,
stovalo v nedeljo v Štorah in tam v pred--
tekmi  Kovinar:Aluminij  izgubilo  s  6:1.
Prvenstvo mariborske podzveze
Kovinar  (Štore)   :  Aluminij  (Strnišče)
3:1 (1:0)
Moštvo Kovinarja je zasluženo osvojilo prvi
dve točki, čeprav ni predvedlo običajne igre.
Sodnik Hajsinger je moral zaradi nešportnega
vedenja izključiti igralca Kovinarja Ožeka.
ŽŠD CELJE : DRAVA (Ptuj) 1:1 (1:0)
Moštvo ŽŠD Celje je doseglo v Ptuju že
drugi uspeh v tem prvenstvu in dalo naslu-
titi ostalim članom podzvezne lige, da je
treba z njimi resno računati, pa čeprav so
novinci v tem tekmovanju.
Tekstilec (Maribor) :Fužinar (Guštanj)
8:1 (4:1)
PD poziva članstvo, da odda v pisarni legi-
timacije v svrho vidiranja za obmejni pas.
Iz pisarne PD
Šah
SIMULTANKE   V   ŠAHOVSKEM   TEDNU
Okrožni šahovski odbor je v izvedbi SŠD
Celja priredil simultanko v šahovskem do-
mu v petek, dne 4. aprila na 40 deskah.
Int. šahovski moster Stojan Puc je v šti-
rih urah dosegel 33 zmag, 3 remije, v šti-
rih partijah pa je bil poražen. Dobili so:
Sušin Vinko, Pešec Franc, Skale Oton in
Rakuša. Remizirali pa so Vinder Martina,
Mežnarič Bruno in Ključar Rihard.
Šahovsko društvo »Kovinar« Gaber je je
istočasno, ko je igral v Šahovskem domu
int. mojster Puc, priredilo simultanko na
41 deskah v prostorih restavracije »Dom«.j
Šahovski mojster Milan Germek je 27 par-1
ti j dobil, 9 izgubil in 5 remiziral. Zmagali!
so: Slander Štefan, Vrečko Bogomir, Ve-]
ber Ivan, Janežič Karli in Kovač Jože odi
Kovinarja, ing. Pipuš Iskren, Kolar An-j
ton in Kolar Vincenc od Cinkarne ter Ku-3
čuk — Učiteljišče, remizirali pa so: Sra-
mel, Lakner in Rednak Albin od Kovi-
narja, Snajder J. iz Cinkarne in Leskošek
— Učiteljišče. i
šahovska sekcija KUD Ivan Cankar Ža-
lec je 1. aprila priredila simultanko na 17
deskah. Drugokategornik Fajs Mirko iz
Celja je dosegel 14 zmag, 1 remi, 2 partiji
pa je izgubil. Dobila sta: Kučar Jože in
Arnšek Jože, remiziral pa je černelč Ivan.
Drugokategornik Fajs Mirko iz Celja
je v Petrovčah, v izvedbi novoustanovljene
šahovske sekcije KUD Nada Cilenšek dne
2. aprila odigral simultanko na 18 deskah.
Dosegel je 15 zmag, 1 remi, dvakrat pa je
bil poražen. Partiji sta dobila Deršek Ivo
in Iljaš Ivan, remiziral pa je Podgornik
Franc.
šahovsko društvo Savinjčan je v nedeljo
dne 30. marca priredilo simultanko na 30
deskah, katero je odigral prvokategornik
Karlo Konic iz Maribora, ki je zmagal v
23 partijah, 3 je izgubil, 4 pa remiziral.
Partije so dobili: žabker Ivan, Uratnik
Lado in Breznikar Franc. Remizirali na so:
Florijanc Rudi, Pavlak Rudi, Skok Stanko
in Matko Milan.
Mladinska organizacija na Ekonomski
srednji šoli v Celju je v okviru šahovskega
tedna priredila dne 3. aprila- simultanko
na 23 deskah, ki jo je odigral TEI. kategor-
nik Fajs Mirko. Dosegel je 17 zmag, 3 re-
mije, trikrat pa je bil poražen. Partije so
dobili: Belcer, Turk in Vipotnik, remizirali
pa so: prof. Razboršek, Sumrak in Kuštrin.
šahovski klub Rudar je v šahovskem ted-i
nu organiziral dve simul tanki. Eno proti'
pionirjem in mladincem na 26 deskah, ki
jo je igral mojstrski kandidat Bajec Ivo
iz Ljubljane in dosegel 21 zmag, 3 remije
in dva poraza. Zmagala sta: Hribšek Er-
nest in Pfaifer Vinko; remizirali po so:
Jazbec Mirko, Rajevec Peter in žilavec
Dušan.
Drugo simultanko pa je odigral na gim-
naziji v Trbovljah član ŠK Rudarja III.
kategomik Taušič na 29 deskah in dosegel
21 zmag, 1 remi, v sedmih partijah pa je
bil poražen. Dobili so: Jazbec Hinko, Ce-
lešlino, Hribovšek, Spacapan, Berger, Lopi
in  šribar,  remiziral pa je Dolinšek.
OBJAVE IN OGLASI
ČLANI ZVEZE BORCEV — POZOR!
V torek, dne 29. aprila bo ob 19.30 uri t<
dvorani Mestnega Ljudskega odbora preda-,
vanje o pohodu XIV. divizije na Štajersko.^
Predaval  bo  tov.   Terčak. j
Vabimo na predavanje občinstvo vseh če-j
trti.
Dne 4. maja organizira IV četrt ZVeze bor-:
cev strelske vežbe za. člane ZB in Strelske
družine.
Zbor članov bo pred gostilno pri Mostu
(Žerdoner) ob 6. uri zjutraj. Kdor iz drugih
četrti ima interes, se lahko priključi. Pri
streljanju so določene nagrade in sicer: I.
nagrada 1.000 din, II. nagrada 600 din in
III. 300 din.
ŠOLSKIM VODSTVOM
PD Celje je oskrbelo za novo markacijo
s postaje Paska vas, preko Šmihela na Mo-
zirsko kočo. Pot je zelo zložna in zmogljiva
v 3 in pol urah. Priporočamo, da prirejate
majniške izlete z mladino na prelepe Golte.
Skupnih prenočišč je 100, poleg sob. Cene
prehrani so izredno nizke.
PD Celje
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Čevljarska delavnica Tovairne emajlirane
posode v Celju preide s 1. majem v likvi-
dacijo, zato pozivamo vse upnike in dolžnike,
da do 10. maja 1952 izterjajo svoje terjatve
oziroma da poravnajo svoje dolgove do ome-
njenega roka. V nasprotnem slučaju zapadejo
vso terjatve, dolžniki pa bodo izterjani po
pravni poti.
• Uprava izvenidustrijskih obratov
Tovarne emajlirane posode
Celje
OPOZORILO!
Opozarjamo vsa podjetja in ustanove, da
si sedaj nabavijo kurjavo, ker v zimskem
času ne bomo zmogli vseh zadovoljiti.
Kurivo, Celje
OBVESTILO
Vse prijavljenke in one, ki žele obiskovati
gospodinjski tečaj v Celju, pozivamo na
skupni sestanek dne 28. aprila 1952 ob 16.
uri na I. osnovni šoli v Drapšinovi ulici.
Uprava gospodinjskega tečaja
PRVOMAJSKI VELESLALOM
S   SAVINJSKEGA  SEDLA
Pod pokroviteljstvom OSS v Šoštanju izvede
Planinsko društvo Celje na dan 1. maja ve-
leslalom s Savinjskega sedla za Herletov
memorial. To je tradicionalna smuška pri-
reditev v osrčju Savinjskih planin s star-
tom na sami avstrijski meji. Že sa^ma oko-
lica nudi tod smučarju polno užitka, dočim
poteka proga po idealnih visokogorskih smu-
čiščih do same koče na Okrešlju. Proga bo
merila 2000 m in bo imela 500 m višinske
razlike in je od vstopa Turškega žleba v ce-
loti pregledna za gledalca.
Prireditelj je povabil na tekmovanje vse
najboljše tekmovalce naše domovine. Poleg
teh pa bodo nastopili tudi še avstrijski in
zahodnonemški tekmovalci, ki se bodo ude-
ležili zeleniškega in jalovškega slaloma v dneh
od 27. aprila do 4. maja. Gledalci bodo prišli
v polni meri na svoj račun, saj so imena
Huber, Prawda pa tudi štefe in Mulej pri
nas na Štajerskem redkost.
Vabimo planince in ljubitelje smuškega
športa, da se navžijejo pomladanskih lepot
v naših planinah ter da pridejo občudovat
idilično in svojstveno Logarsko dolino.
POZIV
Pozivamo vse, ki imajo z oranjem ali odme-
tavanjem snega, terjatve do tuk. podjetja, da
predlože račune do 1. maja 1952, ker t
nasprotnem primeru teh terjatev ne bomo
priznali. Podjetje »Cegrad« Celje
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Potrošniška zadruga z o. j. v Celju j*
prešla po sklepu občnega zbora z dne 30. IV.
1952 v likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da
nam prijavijo čimprej — najkasneje pa do
31. V. 1952 svoje eventuelno še neporavnane
terjatve, dolžnike pa, da nam v istem roku
poravnajo svoje obveznosti.
Likvidacijski odbor
POZOR:
Imetnika dobitkov srečolova — VOŽNJA
NAD CELJEM — naj se javita vodstvu otvo-
ritve letalske sezone na letališču t Leve«
dne 2. maja ob 14. uri.
Aeroklub«
Sporočamo, da bo 1. maja 1952 otvoritev re-
stavracije, kavarne in bara »PRI MLINAB-
JEVEM JANEZU« na Teharjih. Telefon št. 8.
Dobra hrana in pijača. Igra prvovrstni kvar-
tet orkestralno, plesno in zabavno glasbo.
Krasen vrt s plesiščem. Ugodne avtobusne
zveze. i
STROJNA DEiAVNICA Zadružnega sklada
Celje, (Ustroj) vrši vsa popravila traktor-
jev in drugih kmetijskih strojev ter avto-
mobilov.
KUPIM   dobro   ohranjen   športni   voziček.
Naslov v upravi.
PRODAM zlato zapestno uro. Naslov v upravi
lista.
PRODAM železno posteljo, trodelno žimnico
(malo rabljeno), deko, blazine in nove
moške škornje št. 42 in pol. Naslov v upravi
PRODAM aparat za obsevanje (Kvarc). Ver-
derber, Trg svobode 4, Celje.
PRODAM zelo dobro ohranjeno kompletno
spalnico iz mehkega lesa. Rjavo pleskana.
Naslov v upravi.
PRODAM električno peč (220 W). Naslov v
upravi.
PRODAM štiri lesene tapecirane fotelčke,
svetilko za nočno omarico in krstno gar-
nituro. Naslov v upravi.
POLKAUč, spalni skoraj nov ugodno prodam.
Jazbec Ivo, Celje, Zidanškova 23.
MALO HIŠO z gospodarskim poslopjem in
3200 prm. zemljišča prodam za 220.000 din pri
Dramljah. Realitetna pisarna Tovornik,
Celje, Mariborska c. 20.
ŠIVALNI STROJ dam v najem. Naslov v
upravi lista.
SOBO IN KUHINJO v čretu zamenjam za
enako v mestu. Vprašati v upravi lista.
STANOVANJE v centru mesta zamenjam za
enakega v okolici. Prednost Ljubljanska
cesta. Vprašati pri Kučan Dezider, Zidan-
škova ulica 21.
DNE 22. aprila sem izgubil denarnico z vsemi
dokumenti, od Branibora do šmariete. Pro-
sim najditelja, da mi vrne vsaj dokumente,
denar nai si obdrži za nagrado.
NUDIM MESTO za spanje pošteni tovarišci
za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi.
DNE 16. IV. sem izgubila v povorki po Celju
žensko zapestno uro. Najditelja prosim,
da jo vrne pri »Beton« Celje, Ljubljanska
cesta.
PREKLICUJEM, kar sem slabega govorHa
Jazbec Berti o čevljarju Skomik Slavku
iz Sv. Jurija pri Celju.       ^ Vrabič Pavla
PREKLICUJEM knjižico od kolesa št. 71917i
nf. ime ?gainer Maks, Celje. "
PREKLICUJEM • izETUblieno sindikaliLo Knil-
žico štev. 139901 na ime Legvat Ivan. Zvod^^o
RAZVELJAVLJAM izgubljeno dijaško knji-
žico na ime Horvat Jožica, izdano od šo'e
zp. treovske učence, v čolskem letu 1951-52.
RAZVELJAVLJAM izgubljeno dijaško knji-
žico na ime Košec Jožica, izdano od šole za
tre-ovske učence, v letu 1951-52.
»AVTOGUMA'< izgubljer-a 17. aprila na cesM
Velenje—C°lie. obroč 6 Inkeni, mem^-a
Rihland 7.50—20. št. LRT-402a95. SvarirTO
pred nakupom. Pošten najditelj naj pošlje
naslov Rudniku Velenje.
GLEDALIŠČE
GLEDALIŠKEMU OBČINSTVU
sporočamo, da zaključimo prijave za podalj-
šanje abonmaja (Šola za žene« in »Za stano-
vanj« gre«) nepreklicno dne 5. maja. Po tem
rokt'. bodo vstopnice na razpolago ostalim
reflektantom.
Uprava Mestnega gledališča
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Dne 27. aprila tov. dr. Bitenc Maks, Can-
karjeva ul. 9. — Nedeljska zdravniška dežura
slujba traja od sobote opoldne do ponedeljka
do 8. ure zjutraj. j
Htane Teržak
19
Živi zid
Ko hodi ta deca v šolo mimo partizanskega groba v soteski,
polaga nanj vence cvetlic iz gozda in vrtov. S hvaležnostjo se
spominja borca-komandanta, spečega v tem grobu, ki je imel
veliko, dobro srce. V težkem trenutku onega usodnega popoldneva
je s silno energijo in veliko ljubeznijo rešil življenje šolske dece
v Lokavcu, četudi je postavil na kocko izid borbe in svoje lastno
življenje.
Na pobočju strme soteske je na pokopališču pri Šmiklavžu
drugi partizanski grob. V njem počiva politkomisar tovariš Mar-
tin. V najtežjem trenutku, ki ga je preživljal v tej borbi njegov
bataljon, je žrtvoval svoje življenje, da je rešil življenje mnogim
svojim tovarišem.
Komandant Badovinac in politkomisar Martin sta pokazala v
zasedi pri Lokavcu vso veličino srca, ubranost duš uravnovešenih,
velikih borcev za svobodo svojega naroda.
Kakor sta si bila na vseh pohodih in v borbah zvesta, neraz-
družljiva tovariša, tako sta ostala zvesta in nerazdružljiva tova-
riša tudi v smrti...
prebili smo obro^
1^ očivali smo v globokem gozdu, ki je bil obkrožen z našimi
patruljami. Divizijski obveščevalec Bojan je zbral okrog sebe vse
brigadne obveščevalce. Poltiho jim je razlasral situacijo in njihove
naloge. Med zobmi je žulil že pol ure ugasli čik in govoril na vso
sapo. Bil je v težkem položaju.
»Fantje, sedaj pa pot pod noge. Od nas je odvisno, kako se
izmažemo. Ako boste opravili svojo dolžnost požrtvovalno kakor
vedno, se bomo v tej noči izvili iz švabskih obročev. Divizija bo
na varnem!« je resno poudaril svoji obveščevalni gardi.
Na vse strani so se zapodile obveščevalne patrole. S patrolo,
ki se je počasi in z vso previdnostjo pomikala naravnost v dolino,
je šel tudi Bojan.
Drugo patruljo je vodil »dolgi Urih«, ki ga je poznala vsa di-
vizija. Nikdar ga ni nihče videl žalostnega, še slabe volje ni bil
nikoli. Bil je najboljši pevec v vsej diviziji. Basist, tako je zapel,
da so šipe v oknih zašklepetale, kadar je izpustil vse registre svo-
jih močnih pljuč. Med nami je bil kakor oče, komaj do pasu smo
mu segali. Večkrat smo ga dražili: »Urih, kadar bo zopet treba
jurišati, boš šel ti naprej in boš spustil vse registre tvojih basov.
Nemci bodo mislili, da imamo partizani posebne modele tankov.
Ves bataljon pa bo jurišal za teboj v varnem zavetju.«
Danes je šel »tank« pred prvimi linijami naših borcev. Okrog
njega se je vrtela obveščevalna patrulja. Zdelo se nam je, kakor
da pelje oče svoje otroke na izprehod.
Uriha je poznala vsa Štajerska. Vsaka hiša, kjer se je ustavil,
ga je imela v dobrem spominu. Vsako, tudi najtežjo stvar je opra-
vil z zidano voljo. Kaj bi ne. Tak pevec, pivec in jedec!
Še eden je bil popularnejši. To je bil kapetan Bunc. Njega
so poznali ne samo odrasli, ampak tudi otroci. Kadar se je on
pojavil v vasi, so vsi otroci že oddaleč klicali: »Mama, Bunč je
tukaj! Bunč je prišel!«
V vsaki bajti je bil takoj domač. Njegovega veselega in zado-
voljnega smeha so se nalezli vsi, ki so ga poslušali. Znan je bil
po svoji drznosti, ki je mnogokrat presegala vse meje. Na Koz-
janskem je v jurišu pred švabskim bunkerjem zbrcal ročne gra-
nate kar z nogo nazaj v švabske zaklone. V nekem jurišu se je
spopadel s Svabom in mu v jezi odgriznil uho.
To so bili največji dobrovoljčki, toda mački, s katerimi se ni
bilo šaliti, kadar je šlo zares.
»Ni vrag, da bi taki tiči ne poiskali diviziji izhoda iz obroča,«
so govorili fantje, ko so odhajali obveščevalci v dolino.
Mule so s slastjo grizle smrekove veje, pa tudi skorje debelih
smrek in bukev. Konji so nemirno cepetali. Borci so si nalomili
smrekovih vej, jih postlali po zmrzlem snegu in za trenutek po-
legli. Vedeli smo, da bo počitek kratek in da nas čaka v tej noči
še dolga pot. Nihče ni vedel, preko kolikih zased se bo treba še
prebiti.
Enega smo se zavedali vsi: potrebno je, da se ponoči pre-
bijemo s Kozjanskega.
V dolini je nenehoma hrumelo. Piski lokomotiv so rezali
mrzlo ozračje, njihov žvižg nas je dosegel tudi v tej gorski tišini.
Vedeli smo, da imajo alarm vse švabske postojanke od Pilštanja,
Kozjega, Zidanega mosta, Laškega in Celja. Vse njihove sile so
bile na pohodu proti diviziji, vsi prehodi zastavljeni in zasede
pripravljene. SSovci, gebirgsjegri, policija in vermani, vsi so se
trudili, da nam presekajo pot, da nas zadrže in zapletejo v pozi-
cijske borbe, ki so predstavljale za nas največjo nevarnost. Naša
taktika je bila popolnoma preprosta — partizanska. Nikjer jim
dati prilike za njihove koncentracije.
Vse razpoložljive sile so Svabi zbrali na sektorju Kozjanskega
in na sektorju Celje—Zidani most. Treba se je bilo izmuzniti na
popolnoma drug sektor, v kraje, kjer švabskih koncentracij še
ni bilo.
V štabu divizije so sedele brihtne glave. Te so takoj izdelale
načrt za premik, ki se je moral izvršiti to noč. Treba si je bilo
izmisliti nekaj takega, kar bo Svabe vrglo iz ravnotežja.
Smer našega pohoda je bila prvotno preko Kozjanskega hri-
bovja, Savinje in proge Celje—Zidani most v Trboveljsko gri-
čevje. Po našem premikanju proti Savinji so Švabi lahko sklepali,
da bomo navzlic težki borbi pri Lokavcu, ki se je končala tako
porazno zanje, ponovno poizkušali prebiti njihove linije. Zato je
štab divizije popolnoma pravilno sklepal, da bodo glavne koncen-
tracije njihovih sil v tej noči še na sektorju Celje—Laško—Zidani
most. Najbolj verjetno je bilo, da bo divizija kljub koncentracijam
njihovih čet poizkusila s prodorom na enem delu tega sektorja.
Nemogoče se jim je zdelo, da bi divizija po težkih borbah,
ki so se vršile ves teden v globokem snegu in mrazu in brez
hrane, tvegala v eni sami noči poizkus, ki se jim je zdel nemogoč.
Toda pokazali smo jim, kaj zmore partizanska vztrajnost in močna
volja.
Prvi bataljon Sercerjeve brigade je bil brez komandanta. Vse
nas je bolela pekoča izguba komandanta Ilije Badovinca. Bor'^
benost je bila v težkih položajih marsikdaj odvisna v nemal«
meri od komandanta. Zadevo je bilo treba rešiti takoj. Redko-
besedni Luka jo je kaj kmalu rešil.
»Nihče drugi ne bo mogel nadomestiti padlega Badovinca
kakor Fonko,« je zaključil Luka. Štab divizije se je strinjal *
Lukovim predlogom.
Šercer.iev bataljon je dobil novega komandanta. Ta večer
bilo med borci mnogo govora o kapetanu Ronku. Vsi borci hret
izjeme so bili zadovoljni s to rešitvijo.
Prvomajska priloga »Savinlskega vestnika«
29. APRILA 1952
ŠTEVILKA 17-18
fran  roš
PRVOMAJSKA ZGODBA
s tovarniških poslopij so v jutranjem
jnajskem soncu plapolale zastave. Na
cesti pred tovarno se je urejeval spre-
vod. Gruče delavcev, delavk in pisar-
niških ljudi so se razporejale v četve-
i-orede. Nad glavami množice so se dvi-
gale tablice s parolami. S kamionov so
se smejali ljudje in si klicali, v bližini
je zaigrala harmonika.
Po cesti se je približal visok, koščen
starec z močnimi sivimi brki. Zgrbljen
se je opiral na palico, a oči so mu živo
sijale. Ob njem je stopalo mlado de-
kle, vitko svetlolaso, mehko nasme-
jano.
»Ali me vzamete danes s seboj, to-
variši?« je zaklical starec. »Se letos bi
rad z vami slavil prvi maj. Ce me ho-
čete ...«
»Le pridi, Vrdelj, seveda!« so mu kli-
cali delavci. »Na kamion te vzamemo,
vozil se boš. Cemu bi hodil, ko ti ni
treba.«
»Saj veste, revmatizem mi je pozimv
zvijal noge in srce mi včasih nagaja,^
pa bi se zares raje peljal z vami.«
Približal se mu je Gričar, predsednikj
sindikata, starejši mož, in je Vrdelj
segel v roko: |
»Saj sem že mislil nate. Ti si še ved-,
no naš. Lepo je, da nisi pozabil.« i
»Kako bi mogel pozabiti?« se je na-;
smehnil Vrdelj. »Petinštirideset let sem'
delal v tej tovarni in danes je praznik'
tudi še zame, pa čeprav sem penzionist.
Namesto mene pa imate v tovarni zdaj
Tinico.« Pokazal je na dekle ob svoji
strani, na svojo vnukinjo.
S kamiona so podali roke starcu, na
Cesti so ga poprijeli za noge in v tre-
nutku je varno vzplaval na kamion,
Jfjer so mu pripravili prostor spredaj
na klopi.
»Ali se boš tudi ti vozila?« je Gričar
vprašal Tinico.
»Cemu bi se Tinica vozila, ko je mla-
da?« je rekel Vrdelj. »Naj le stopi v
sprevod, da jo ljudje vidijo, saj je kar
čedno dekle, ali ne? In tudi v tovarni
pridna, mislim.«
»Seveda,« je dejal Gričar in pomignil
dekletu:
»Z menoj pojdi! Tam na čelu spre-
voda boš potrebna. Tebe in še eno de-
kle bomo postavili na vsako stran k
Trnovškovemu Ivanu, ki spredaj nosi
Veliko zastavo. Saj se ne boš branila?«
Tinica je rahlo zardela in se na-
smehnila: »Morda pa bi namesto mene
katera druga ...«
»Bomo pa Ivana vprašali, če te ho-
^e,« ji je ponagajal. »Veš, tudi tvoj stari
bo tega vesel. In s takimi dekleti,
kakor si ti, se naša tovarna lahko po-
naša.«
Stopila sta naprej, tja, kjer se je nad
sprevodom vila največja zastava.
*
Stari Vrdelj je sedel na kamionu. Ve-
Čino delavcev okoli sebe je poznal, saj
^0 minila komaj tri leta, kar je star in
"olehen zapustil tovarniško ključavni-
čarsko delavnico in pričel prejemati po-
kojnino. Obdržal je svoje malo stano-
vanje v tovarniški hiši. 2e zgodaj mu
bila umrla žena, zapustila pa mu je
^^a, ki so mu ga Nemci ubili med^
vojno, njegova vdova pa se je poročila
drugič. In po tem sinu mu je ostala le
še vnukinja Tinica. Bila je zdaj stara
osemnajst let in je delala v tovarni.
Vedel je, da mora poskrbeti za njeno
bodočnost, da ji mora pomagati na var-
no pot v življenje. Ta naloga mu je bila
vsak čas v mislih in hotel je živeti še
tako dolgo, da se mu za Tinico ne bo
treba več bati.
Tinica je bila veselje in skrb njego-
vih starih let. Dobra, razumna, poštena,
vesela, delavna je pač bila vredna sreče.
Vrdelj pa je ostal še vedno navezan
na tovarno, ki je v njej preživel ve-
čino svojega življenja, težke in lepe dni,
stavke in borbe, zmage in poraze. Delo
mu je bilo vselej v potrebo in večkrat
je rad povedal tovarišem, ki so bili
mlajši od njega:
»Ce bi se bil rodil petdeset let po-
zneje! Da bi mi ne bilo nikoli treba
služiti kapitalistom, tujcem! Da bi bil
vsa svoja leta delal tako, kot delate vi
zdaj, ki imate sami prvo besedo pri
vsem! Tako bi bil delal z drugačnim
veseljem. Pa vsaj to sem dočakal, da
vidim, kako se je svet zasukal, kako je
delavec iz sužnja postal gospodar. S to-
varne vise slovenske in rdeče zastave.
Kdaj bi si bil kdo mogel to sanjati?v<
»Ali dobro sediš, Vrdelj?« ga je vpra-
šal tovariš na kamionu.
»Kako ne bi dobro sedel med vami,
tovafiši? In to danes, na praznik de-
lavcev vsega sveta? Hehe!«
Nasmehnil se je, privzdignil klobuk
in si z zgarano roko segel čez redke si-
ve lase. Ozrl se je k soncu, ki se je vse
više vzpenjalo v sinje nebo, in si na-
ravnal brke:
»Še vroče bo danes, tovariši. Saj je
prav, da je zime konec. Precej me je
zrahljala, zdaj spomladi pa mi je spet
dobro. Tu med vami pa mi je sploh
lepo.«
Spredaj se je zamajala zastava, spre-
vod je krenil.
Veliko zastavo je nosil Trnovškov
Ivan, močan, zdrav fant z velikimi mo-
drimi očmi. Na njegovi levici je kora-
kala Tinica, na desnici Anka. Pred nji-
mi nekje na cesti je igrala godba in
njeni čisti zvoki so veselo plavali v
svetlem ozračju.
Tinica je vitka in lahko vzravnano
stopala po cesti s pogledom, polnim
jasnega nasmeha. Ob njej je Ivan čvrsto
korakal po taktu godbe, v krepkih ro-
kah je držal zastavo, ki je vsemu spre-
vodu kazala pot. Večkrat se je ozrl k
Tinici in topli pogledi obeh so se sre-
čali.
»Veš, Tinica, takole ob tebi mi za-
stava ne bi bila nič pretežka, pa če bi
jo nosil vse življenje.«
. »To bi bil predolg prvi maj. Roke bi
te bolele od njega.«
»No, hotel sem ti samo nekaj lepega
povedati. Pa ne samo zaradi lepe be-
sede ...«
Tinka je pogledala k Anki. Ta je zrla
predse, zatopljena v neke svoje misli.
»Prideš popoldne k naši zabavi, Ti-
nica? Ali boš hotela tam kaj plesati z
menoj?«
»Ce hočeš, da pridem ...«
»Seveda bi to hotel. Pridi! In še kaj
več bi ti rad tam povedal. Danes, ko je
prvi maj. Danes mi je tako lahko pri
srcu, da bi ti mogel veliko povedati. Ce
me boš hotela poslušati...«
»Pridem s starim očetom, vsaj za uro
ali dve ...«
»In bodi dobra z menoj, jaz bi zelo
rad imel tako! Veš Tinica, ti...«
Nasmehnila sta se drug drugemu mi-
lo in vroče iz dna, tako da sta pri tem
drug v drugem videla to, kar sta iska-
la in hotela najti. In še veseleje jima
je zapel korak v sončni dan pod vihra-
jočo zastavo.
Na širokem trgu so se gnetle mno-
žice, sonce je oblivalo obraze, zastave,
parole, vozila. Govorniki so sipali be-
sede, ki so užigale, vmes so orili klici,
igrala je godba. Na enem izmed ka-
mionov je stal Vrdelj in užival svoj
dan, praznik dela.
Množice so se razhajale, iz njih so se
vili sprevodi na vse strani. Zabrneli so
kamioni, polni ljudi in se premaknili.
Tedaj je Vrdelj zastokal in si roke
prižel k srcu. V obraz je bil bled in
oblit z znojem, čez usta so se mu na-
gnili brki.
»Tovariši!« je še izdavil z muko, tež-
ko sopeč. Prestregli so ga bližnji, da ni
omahnil s sedeža. Odpeli so mu suknjo
in srajco ter ga položili na klop. Ne-
kdo mu je v usta vlil požirek žganja iz
stekleničice.
»Srce mu je oslabelo. In vročine letos
še ni bil vajen. Zanj je bil dan pre-
naporen.«
»Menda ne bo nič hudega, ni se mu
zgodilo prvič.«
Tako so delavci govorili okoli onemo-
glega starca.
Kmalu popoldne je Vrdelju odleglo in
ko se je ozrl z jasnejšo glavo in po-
mirjen okrog sebe, je videl, da leži v
svoji domači postelji. Ob njem je stal
zdravnik in mu pokimal:
»No, Vrdelj, zaenkrat bo spet vse v
redu. Na svoje srce pazite, ne pre-
utrujajte ga, pa boste še nekaj prvih
majev lahko doživeli!«
»Hvala vam, doktor! Seveda, to moje
srce je pač staro in zgarano. Bil pa je
danes vendarle lep dan ...«
»Napisal sem vam recept za zdravila,
ki jih boste jemali, da si okrepite sr-
ce. In ostanite mirno v postelji še dva,
tri dni. Medtem se še oglasim. Srce naj
se vam do kraja pomiri.«
Zdravnik je še Tinici dal nekaj na-
vodil, nato se je poslovil in šel. Na pra-
gu se je srečal s Trnovškovim Ivanom,
ki se je oglasil, da vidi, kako je s star-
cem. ■ j
»Ti si, Ivan!« se je razveselil Vrdelj.i
»Da. Iz tovarne sem dal telefonirati,
zdravniku, da je pohitel k vam. Zdajj
pa sem mimogrede hotel zvedeti, kakoi
vam je. No, prav, da vam je že bolje.«
»Hvala ti za skrb! Veš, tudi jaz sem
bil mlad, kakor si zdaj ti, in tedaj mi
nobena stvar ni bila pretežka. Nabra-
lo pa se mi je let in vse teže jih nosim.«
Pristopila je Tinica s skodelico:
»Skuhala sem vam črne kave, doktor
je tako naročil. Okrepčala vam bo
srce.«
»Le daj mi jo, saj sem tudi žejen!«
je starec odvrnil vnukinji. Dvignila mu
je glavo in primaknila skodelico k
ustom, pod dolge sive brke. Zeljno je
posrkal vročo, sladko, močno pijačo.
Nato se mu je nasmejani pogled ustavil
na Ivanu:
»Glej ga! Tudi ti si danes poskrbel
za moje zdravje. In zastavo si nosil.
Vreden si bil te časti. S tvojim očetom
sem bil prijatelj, skupaj sva delala. Rad
sem ga imel. Ti pa si udarnik, že pet-
krat so te proglasili, ali ne? No, ti imaš
še lepe čase pred seboj.«
»In Tinico so mi poslali k zastavi, ob
moji strani je hodila. Ali ste jo kaj vi-
deli?«
»Videl sem jo, ko smo stali na trgu.
Oba sem vaju videl. Lepo se mi je
zdelo tako. Bil je lep prvi maj. No, in
zdajle popoldne bo v tovarni zabava.
Ce bi bil zdrav, bi si jo ogledal in pri-
jatelje bi pozdravil tam. Ti pa pojdeš,
Ivan!«
»Imel sem namen, Tinico sem že na-
prosiL da zapleše z menoj, zdaj pa bo
raje pri vas ostala.«
»Cemu bi doma ostala, saj jaz bomj
zaspal! Le pojdita, skupaj pojdita, paj
ostanita tam do večera! Saj vem, Ivan,j
da boš lepo gledal nanjo in ti jo lahkOj
zaupam. Veš, da mi ni vseeno zaradi
Tinice.«
»Vem. Tudi meni ni vseeno zaradi]
nje. Lahko mi jo zaupate.« ^
»Nikomur drugemu je ne bi, nobene-j
mu fantu ne. Tebe pa poznam in vem...«
»Lahko ste mirni. Za danes mi jo za-
upajte! Z mirnim srcem! Kaj pa, če bi
tudi Tinica tako hotela, ali bi mi jo
lahko zaupali ne samo za danes, am-
pak tudi za jutri, za vedno...?« je
mehko izpregovoril Ivan in prijel star-
ca za roko.
»Tebi, samo tebi, Ivan, da!« je Vr-
delj gin j en hlastno dejal.
»Ze dolgo tako mislim, danes pa sem
to hotel Tinici povedati. Je pa tako na-
neslo, da sem prej to vam razodel.«
»Poznam te, Ivan! Zato pa le pojdi
s Tinico in zaplešita, jaz pa bom med-
tem spal, dobro spal.«
Starec je zaprl oči. Ivan je stopil v
odprto kuhinjo, tam je stala Tinica z
robcem v rokah in s sijočim pogledom.
»Ali si slišala, Tinica?«
»Vse sem slišala, Ivan.«
»Ali bo tudi tebi prav tako? Glej, že
dolgo te imam rad, pa bi te hotel imeti
za zmeraj rad.«
»Rada te imam in srečna sem.« mu je
vroče zašepetala.
Prijel jo je za roko, jo stisnil v svoji
in same od sebe so se zbližale ustnice
obeh mladih ljudi.
»Tinica! Ivan!« je zaklical starec s
postelje v sobi. »Le pojdita in zaple-
šita! Jaz pa bom spal, brez skrbi bom
spal. Saj danes to ni bil še zadnji moj
prvi maj. Lahko jih dočakam še nekaj,
je doktor dejal. Da, tako je dejal. Vi-
dva pa pojdita in se poveselita! Mlada
sta in še mnogo sreče bosta lahko do-
živela.«
Skozi okno je vse svetleje zasijalo
majsko sonce.
Stcme l-eccak
Bolior žari, Bolior je vstal...
(Ob osmi oblefnicf Kozjanskega odreda)
Kozjansko ni nikdar zatajilo svojih^
velikih pradedov, ki so pri Sv. Petru
pod Sv. gorami za časa kmečkih uporov;
s kosami in cepci branili Staro pravdo.j
Tudi v veliki osvobodilni borbi so Koz-'
janci, prepojeni z idejami, ki so tlele izi
roda v rod, pokazali veliko ljubezen do.
rodne grude in svobode. j
Težko življenje po gozdovih, borne]
njivice po rebreh, ki jih komaj za si-]
lo preživljajo in rjave rebri vinogradov,!
ki prinašajo v jeseni nekaj cvenka, da^
je življenje v teh divje romantičnih pre-i
delih znosnejše, so ojekleneli mišice ini
mišljenje teh ponosnih ljudi. Skromne-
vasice in raztresene samine, ki steguje-l
jo svoje roke od Jurkloštra proti Lisclj
in Javorniku, tja doli do južnih obron-'
kov Bohorja, kjer medi poletno in je-i
sensko sonce vinske jagode, pa doli do^
lene vijugaste Sotle, meje med Slovenci'
in Hrvati — to je kozjanski svet, svet;
ljudi, dobrih kakor soržičen domači
kruh.
Kakor ima vsaka pokrajina in ljud-;
je, ki prebivajo na njej svoje velike in'
lepe pa tudi težke in mračne trenutke,;
tako jih im^ tudi Kozjansko. Ti predeli!
so odigrali izredno važno vlogo v časuj
kmečkih uporov in v borbi proti oku-^
patorju. j
Ti kraji so bili najboljša zveza šta-'
jerskih borcev s hrvaškimi in dolenj-;
skimi partizani. Preko kozjanskih go-,
zdov in bizeljskih vinogradov so vodile«
kurirske poti. Edinice, ki so se borile^
tukaj, so imele najširši delokrog svo-^
jega udejstvovanja. Imele so pod nad-^
zorstvom progo Zagreb—Zidani most,'
kakor tudi progo Celje—Maribor. Tegaj
se je tudi okupator predobro zavedal.;
Na tisoče naših ljudi na Kozjanskem inj
v obmejnem pasu Brežic je moralo za-'
pustiti rodno grudo. Na njihova mesta;
so naselili objestne Besarabce in ohole!
Kočevarje. \
Na nobenem predelu naše zemlje ni-
padlo toliko partizanskih čet, kakor,
ravno na Kozjanskem! :
Toda Kozjansko ni molčalo! Sprego-l
vorili so Kozjanski gozdovi in gore. Ide-i
je, ki so jih razsejali po teh terenihj
naši najboljši, so pod velikim klicarjem;
naše svobode — Partije obrodile bogate^
sadove in zavesten oborožen odpor proti!
vsem tujcem, lačnim naše zemlje in na-
ših delovnih ljudi. •
* i
Vzporedno z organizacijo Osvobodilne]
fronte se je razvijal tudi oborožen od-j
por. Prva partizanska edinica se je po-^
javila na Kozjanskem okrog 15. julija]
1941. To je bila I. celjska četa pod ko-^
mando Vilča Slandra. Borbo so vodili;
pri Planini. Del čete je propadel pri;
Sv. Rupertu nad Laškim. Raje kakor da;
bi se obkoljeni predali, so zgoreli živi'
v mlinu, ki ga je okupator zažgal. Od'
te prve celjske čete sta ostala med ži-^
vimi ranjeni Peter Štante — Skala, ge-f
neral JLA in Skvarča-Modras, kasnejšij
organizator Prve kozjanske čete. I
Kmalu nato se začne organizirati Bre-^
žiška četa, ki je sestavljena iz Brezi-,
čanov in Kozjancev. Datum ustanovitve;
Brežiške čete je 28. oktober 1941. Ko-j
mandir čete je bil Dušan Kveder-To-^
maž, kasnejši komandant GŠS, polit-j
komisar pa Rudi Janhuba. Dne 20. no-;
vembra 1. 1941 vdere skupina te čete-
pod vodstvom Tomaža v sodnijske za-;
pore v Sevnici in osvobodi več poli-i
tičnih jetnikov. Dober mesec kasneje,
dne 27. decembra 1. 1941 pogine po iz-i
dajstvu skoro vsa četa v Gorjanah pri
Velikem kamnu na Kozjanskem.
Padlim borcem Brežiške čete je sle-
dila nato Kozjanska četa, ki sta jo vo-
dila Skvarča-Modras in Antonesku. V
težki borbi je propadla v noči od 26.
na 27. avgusta pri Topolovem skoro vsa
četa. V isti noči je ujel sovražnik tudi
ranjeno sekretarko Kozjansko-brežiške-
ga okrožja, Tončko Cečevo-Rozo.
30. marca 1. 1942 je izdalo Poveljstvo
slovenskih partizanskih čet svojo prvo
pisano naredbo za osnovanje večjih
vojaških edinic z imenom odred. Koz-
janski odred, ki bi se naj ustanovil, bi
bil v sestavu IV. grupe odredov. V se-
stavu II. grujle odredov bi morali biti
Ptujski, Haložanski in Kozjanski odred.
Zaradi izredno težkega položaja na teh
terenih ni prišlo do ustanovitve teh
odredov.
V poletju 1. 1942 prodre II. grupa od-
redov pod vodstvom Franca Rozmana-
Staneta na Štajersko v dveh skupinah.
Kranjčev bataljon prodre preko Kara-
vank in Korošice na Mozirske planine,
Simonov bataljon pa preko Kamniških
planin. Stik obeh edinic je bilo Dobrov-
Ije v Savinjski dolini.
Tudi II. grupa odredov je polagala
največjo važnost na te predele. V prvi
polovici septembra je ustanovil štab
grupe na Dob rovi j ah Kozjanski bata-
ljon. Jačina bataljona je bila okoli 35
borcev. Bili sta dve četi: Miloševa četa,
ki je štela sedemnajst mož in Risto-
Vojtehova četa s petnajstimi -možmi.
Vsaka teh čet je operirala samostojno.
To pa predvsem zaradi tega, ker nista
odšle na Kozjansko istočasno. Prva, Mi-
loševa četa, se je prvotno zadrževala na
Veterniku in v zimi 1942-43 na sektorju
Sromlje—Pišece, kjer je imela tudi
močno utrjeno taborišče. Po izdajstvu
gestapovske vohunke, ki se je vtihota-
pila v njihove vrste, je bilo taborišče
v pozni zimi 1. 1943 obkoljeno. Rešili so
se samo štirje borci, vsi ostali so ju-
naško padli.
Risto-Vojtehova četa je operirala v
glavnem na sektorju Bohorja. Ko sta
prevzela poveljstvo bataljona Bogo in
Zidar in združila vse preostale še žive
borce Kozjanske in Miloševe čete, sta
prešla v ofenzivo na vsem področju.
Tej edinici, ki se je imenovala Koz-
jansl^i odred ali tudi bataljon, Švabi
niso mogli več do živega. Edinica je
imela izredno dobre zveze s prebivalci
in tesno povezavo z aktivisti, kakor so
bili Brko in Janez, kasnejši komandant
bataljona in komandant Kozjanskega
vojnega področja.
Na obletnico ustanovitve OF dne 27.
aprila leta 1944 se je ustanovil v Tisov-
cu pri Pišecah iz edinic, ki so operirale
na Kozjanskem — Kozjanski odred. V
kratkem času je postal odred ena naj-
boljših edinic na Štajerskem in udarna
pest našega osvobodilnega gibanja. Edi-
nice odreda so zavzele 9. junija Jur-
klošter. Dne 13. junija so potolkle pri
Zusmu nad dve sto mož močno okupa-
torsko kolono, 26. junija so porazile
Švabe pri Planini, 5. julija so likvidi-
rale posadko v Slivnici, 7. julija so raz-
orožile švabsko posadko v Pišecah. Ne-
kaj dni nato pa so edinice zasedle Pilj-
štanj in Zagorje, 24. julija so zavzele
Loko pri Zusmu. Vrsti se zmaga za zma-
go. V kratkem času je očistil odred s
pomočjo edinic XIV. udarne divizije
(XIII. udarna brigada) ves sektor.
Dalje na drugi strani priloge
2
PRVOMAJSKA PRILOGA »SAVINJSKEGA VESTNIKA«
Bobor žari, Bohor je vstal...
Nadaljevanje iz prve strani priloge
Takoj po prihodu članov Pokrajin-
skega komiteta za Štajersko, čigar se-
kretar je bil Sergej Kraigher, se je
ustanovila prva tehnika na Kozjan-
skem, ki jo je vodil partizan Dušan,
po katerem je imela tehnika prvotno
tudi ime Dušanova tehnika. Tehnika
se je nahajala v hiši Grabenske mame
v Podpeči ali točneje v bunkerju sko-
panem pod njeno hišo. Ta tehnika je
v letu 1942 in 1943 oskrbovala s po-
ročili vse Kozjansko. Ko se je tehnika
preselila na Bohor, so ji spremenili tudi
ime. Odslej se je imenovala Prešernova
tehnika. Bila je pod Zajselami. Oku-
pator jo je izvohal 1. 1944 in jo opu-
stošil.
V tem času je nastala v hribovju nad
Sevnico Aškerčeva tehnika, na zapad-
nem Kozjanskem pa tehnika Matije
Gubca. Kozjanski odred si je uredil na
Bohorju svojo vojaško tehniko, ki se
imenuje TEKO — Kozjanskega odreda.
Pa tudi partizanske bolnice, ki si jih
je uredil bataljon in kasneje odred na
Vološu, Zajselami in na ostalih pre-
delih Bohor j a, so bile tako dobro skrite,
da jih okupator ni našel. Na pohodu
XIV. proletarske divizije v februarju
1. 1944. smo po borbah na Bohorju za-
upali pri Dobravi šestnajst na.ših težko
ranjenih tovarišev Kozjanskemu odre-
du, ki jih je v svojih bolnicah negoval
in tudi ozdravil. Niti enega našega
ranjenca, ki smo jih zaupali koman-
dantu Janezu in Matevžku, niso dobili
Švabi.
Poleti 1. 1944 je postalo Kozjansko
osvobojeno ozemlje — prvo na Šta-
jerskem. Mejna črta osvobojenega Koz-
janskega je tekla nekako takole: Socko
pod Kozjem—Ključice—Vrenske gorice
—Bučka gora—Verača pri Selah—Ru-
denca—Volčje jame—Njivice—Jezerce—
Sv. Rupert—Laška vas—Mišji dol —
Gračnica—Mrzla planina—Kozičje—Ra-
dež niže Razborja—Križ—Krakovo me-
stni vrh—Dobje—Rebno nad Zgornjim
Leskovcem pri Raštanju—Mrčna sela—
Veliki kamen—Socka.
Na osvobojenem ozemlju se je takoj
začelo organizirati poleg upravno-poli-
tičnega dela, tudi partizansko šolstvo.
V Henini pri Jurkloštru se je ustano-
vila prva partizanska šola, ki je za-
čela s poukom 1. julija 1944. Prva par-
tizanska učiteljica je bila Ilijca Jančič.
Na osvobojenem Kozjanskem je delo-
valo 13 partizanskih šol s triintridese-
timi oddelki z okoli tisoč sto učenci.
Na šolskem poslopju v Planini je bil
vzidan lep, daleč viden napis:
S prihodom XIV. divizije se je Kozjanski odred še močneje razvil.
Partizan nam novi dom pripravlja,
slovenska šola Vas pozdravlja!
Na obletnico ustanovitve OF obhajajo
Kozjanci še svoj velik praznik: osmo
obletnico ustanovitve Kozjanskega od-
reda. Na ta dan pred osmimi leti se je
iz partizanskih edinic, ki so se boril«
na Kozjanskem ustanovila velika irt
močna edinica borcev za svobodo, ka-H
terih naloga je bila čuvati in branitij
Kozjansko.
V teh dneh se spominjajo Kozjanci!
vseh težkih, črnih dni od propasti Bre-,
žiške čete na Gorjanah, propasti Koz-^
janske čete na Topolovem in vseh ju-
naških borb Kozjanskega bataljona in
odreda.
Domove, ki so stalno dajali zavetje
borcem in, ki jih je toliko bilo uniče-
nih po Nemcih in ustaših, so zopet po-
stavile mišičaste roke kozjanskih sinov.
Zopet žari Bohor, simbol kozjanske
svobode, v pomladnem zelenju. Tam
doli v Podpeči pri Sv. Vidu sameva dom
prvih partizanov, dom Pokrajinskega
komiteja za Štajersko, dom prve Koz-
janske—Dušanove tehnike. Grabenska
samina je odeta v prvo pomladno cvet-
je, da se le rahlo rdeči streha mamine
hiše. Vse je tako, kakor vsako pomlad,
tam pod vznožjem Bohorja... Le stare
na pol slepe, sključene ženice z ostro
rezanim plemenitim obrazom, ni več na
samini. Marije Senice-Grabenske mame,
mame vseh kozjanskih partizanov, ni
več. Le njen dom stoji kot pomnik bo-
dočim pokolenjem, jih uči in jim kaže
pot, kako je treba delati in ljubiti do-
movino.
Pa tam doli za Podsredo pod klancem
v soteski sloni ob cesti stara s slamo
krita kmečka hiša, ki je bila pozidana
že za časa kmečkih uporov. To je bilo
v najtežjih časih predaprilske Jugosla-
vije zbirališče in zavetišče naših naj-
boljših. To je dom Kolarjeve mame, Ti-
tove tete. Tukaj so se zbirali pri mami
maršal in njegovi najzvestejši. Tudi
Kolarjeve mame ni več med živimi.
Kozjansko ni dalo in žrtvovalo vi
osvobodilni borbi samo borcev, dalo j^
dve veliki ženi, ki sta živo poosebljenjej
vseh junaških, plemenitih in rodoljub-i
nih žena vsega našega naroda — Gra-|
bensko in Kolarjevo mamo.
Prvomajski
pozdrav
rudariem!
Pavla Rovan
Srečno!
Globoko pod zemljo
pozdrav ta druži Vaša srca
neba jasnino spaja Vam z nočjo
poljublja polje Vaše, kakor žarki sonca!
Vaš plug so roke oznojene
in polje, trda skalna plast.
Plodove z vekov porojene
dvigate sebi v korist in čast.
Izvir k izviru združi se v reke
in se razrašča v mogočen val...
In glej:
s številnih tesnih delovišč nam roke,
ki jih svetilk brleči svit ožarja
snujejo silo, ki zemljo pretvarja!
Njih kot preveva težek zrak
razstrel... in vsuje se premoga plast
kopač udarja, odmev težak
vrne se v sklade, v narave rast.
Rod za rodom pod zemljo se sklanja
po jašku globokem prodre v rove temne
in ljubi radost, čar, trpljenje
sred vedrina razsvetljuje mu življenje.
Tam sklad za skladom
trga iz davnine
in ko pozdravlja »Srečno« iz temine
brani rov in rod, svobodne domovine!
France Herle
.'Ob njegovem memorialu na Savinjskem sedlu)
France Herle se je rodil v Solčavi
3. VI. 1917. V gimnazijo je hodil v Ma-
riboru, nato na univerzo v Ljubljani*
Bil je med najboljšimi smučarji v dr-
žavi; kot akademski državni prvak je
zastopal Jugoslavijo na svetovnem aka-
demskem prvenstvu v Hofgasteinu. Od
leta 1936 do 1. 1941 ga srečujemo na,
smučarskih tekmah vedno med prvimi.
Na zadnji smučarski prireditvi pred
vojno je na svojem ljubem domačem
Okrešlju zmagal prav on. Zelo zgodaj
se je začel zanimati za alpinistiko. S
svojimi vzponi v Velikem vrhu in Polj-
skih devicah je vzbudil pozornost. Po
letu 1941 je s prijateljem Vršnikom iz
Luč premagal severno steno Ojstrice
kot nekak alpinistični protest proti na-
cističnim zločinom nad našim narodom.
Stena je od vstopa do gredine, po ka-
teri drži Kopinškova pot, kakor iz ene-
ga kamna. Znamenita je prečnica v
zgornjem delu stene, o kateri pravijo,
da je težja od Comicijeve prečnice v se-
vernem razu Jalovca. Herle je plezal
tudi v Raduhi smer, ki še ni ponovlje-
na, nekaj smeri pa ima tudi v Hoch-
schwabu, graškem plezalnem vrtu.
Okupatorska policija je Herleta zaprla
v celjske zapore, kjer so ga mučili in
nato izpustili. Nato je odšel v Ziljskc^
dolino, kjer je postal vodja obveščeval-
ne ekipe za grupo koroških odredov.
Dne 23. avgusta 1944 je vodil partizane!
iz Koroške na Štajersko. Prišli so v za-
sedo in Herle je bil zadet v glavo in
prsi. Zbral se je še in se boril do zad-
njega naboja. Bil je ujet. 28. avgusta
1944 je umrl, potem ko so mu nacisti z
mučenjem skrajšali življenje. Korošci
so ga pokopali na Rikarski planini v
Ziljski dolini, odkoder so ga leta 1949
prenesli k Sv. Lenartu.
V njegov spomin prirejajo letos celj-
ski smučarji, organizirani pri Planin-
skem društvu Celje, veleslalom s Sa-
vinjskega sedla (z Vrha Mrzlega dola).
Prva taka prireditev se je vršila dne
11. junija 1950 na Skarjah in je zelo
lepo uspela. Lani se ni mogla vršiti, če-
prav je bilo snega še julija dovolj. Vsi
termini so bili zasedeni. Letos se bo
smuk vršil spet na Okrešlju. S tem se
oživi tradicionalna smučarska proga
najlepši krnici v naših Alpah. Okrešelj
je stična točka treh naših zgodovinskih
dežel: Koroške, Štajerske in Kranjske.
Snežne razmere so take, da bo tudi do-'
hod možen iz vseh treh strani (tudi z
Jezerskega). Naj torej duh partizana
Herleta združi slovenske smučarje naj
Okrešlju v počastitev vseh žrtev, ki jili
je v tem območju naš narod za svojo]
svobodo dal.
T. O.
Nedeljski  smeli
SODOBNI LJUDOŽERCI...
— Čuj Janezek. Poznaš bitja na svetu,
ki ugonabljajo svoj lastni rod? —
— Jaz iz lastne izkušnje poznam samo
tri. Enega v živalstvu, a druga dva v
človeštvu.—
_ ??? .. _
— Pri nas doma je svinja požrla mla-
diče. V Afriki se ljudožerci med sabo
požirajo, pri nas na Štajerskem pa no-
vinarji. —
NEPOTREBNO RAZBURJANJE
»Nesramnost! Tole vato sem našla v
štruci, ki sem jo prejle kupila pri vas.
Da vas le ni sram! Taka svinjarija!«
— »Ampak, oprostite vendar! Da se
Vam le izplača razburjati zaradi take
malenkosti-snežnobele vate! Pa menda
vendar ne mislite, da Vam bom za 45
dinarjev kar poluver ali pa najlonke
vložil vanjo!«
POKVARJEN? ...
Maser po končani masaži udari svo-'
jega pacienta trikrat krepko po podal j-j
šku hrbta, da je kar počilo. ]
— Oho, mar spada to tudi k masaži? !j
— vzroji pacient. ~
— Nikakor ne. Pokvaril se mi je zvo-;
nec, s katerim sem strežnici dal znak,i
da spusti drugega gosta v ordinacijo.—
ON LAHKO I
Mali Peter noče piti zdravil. Mati mu
prigovarja:
— Peterček. Vzemi za vzgled očka,
ki vselej popije svoja zdravila.
— Toda očka popije po zdravilih tudi
vedno šilce žganja? — se brani Peter-
ček.
ODKRITA BESEDA
»Ljubi možek« — vprašuje mlada že-
na: — »Leži moj klobuk vodoravno na
glavi? —«
— »Seveda« — pohiti mož neučakano.
— »Popolnoma naravnost leži. Le po-
hiti, sva že pozna.«
— »Mi je zelo žal« — pravi ženka:
»— Takile klobuki se ne nosijo narav-
nost, temveč postrani.«
ŠE ZA PTIČE BOG SKRBI
Kmet oporeka duhovniku, ki ga spo-
minja na hvaležnost bogu za številne
milosti:
— Častiti. Štejete tudi slabo letino v
božje milosti?
— E, nikar tako brezbožno. Bog bo
že poskrbel za svoje ovce. Še ptički pod
nebom živijo od njegove milosti.
— Jaz pa pravim, da se živijo od mo-
jega žita! — pravi kmet.
TRI NI ENA ...
»In zato, da si odnesel pismo na po-
što in ga vrgel v nabiralnik, si rabil
dve uri?!« vpije šef na kurirja.
»Oprostite. Ni bilo samo eno pismo,
bilo jih je troje.« — odgovori prepla-
šeni kurir. —
LOVSKA V VELIKEM
Pri čaju pripoveduje nekdo dogo-1
dovščine iz Afrike:
— Bil sem utrujen in lačen. Sedem!
torej na puščavski pesek in se lotim^
svoje malice. Kar se priplazi velik lev
tik mene. Bil je tako blizu, da sem ču-
til njegov dah v ušesu...
— Zakaj niste zavihnili ovratnika, če
vas je to motilo? — se nezaželjenf
vmeša nekdo od poslušalcev.
GOTOVO JE MISLILA NJEGA
— Šef! Mislim, da vas kličejo k te-
lefonu!
— Kako mislite? Me mar ni osebno
zahteval?
— Pač. Dejal je: Ste to vi, stari osel?
ZAKONSKA ...
— Dragi prijatelj, kaj vidim. Poročen
si, pa si moraš sam šivati gumb na
dežni plašč? —
— Še slabše. Dežni plašč je njen, -I
odgovori vprašani. j
NOČE BITI KRIV
— »Ampak Pepe! Zakaj vsakikrat oč^
preš okno na stežaj in se nagibaš skozi,
kadar jaz pojem? Kaj ti ni všeč moje
petje?«
—• »O, nasprotno, ljuba ženka! Ampalj
to storim le zato, da me sosedje vidijj
in, da ne mislijo, da te tepem!«
— Kaj, zob te boli? Revež! To je pal
vendar kaj enostavno. Ce bi bil to moj|
zob, jaz bi ga že zdavnaj dal izdreti.
— Da, to bi storil tudi jaz, če bi bil|
to tvoj zob.
V BordeauKU vpraša veroučitelj]
Louisa:
Kako je bilo ime prvemu človeku?
»Adam«.
In, kako je bilo ime prvi ženi?
»Madam«.
— Kadarkoli vidim Tvojo ženo, čutimj
neko izredno veselje in zadovoljstvoT
Zares prav srečen se zdim, pa ne bodi|
zato, prosim Te, ljubosumen!
— (v zadregi): Ah, kaj bi tisto! Amp.aK|
povej mi, kaj se Ti tako dopade na njej?
— Najbolj to, da ni moja žena.
Zanimivosti
PUŠKA, KI STRELJA OKOLI
VOGALA
To ni pavlihovščina, ampak izum
ameriških strokovnjakov. Puška je
davna želja vseh vojakov pešcev, saj
tako neizpostavljeni v dobrem zaklo-
nišču lahko uspešno dejstvujejo proti
sovražniku. Tako puško so med zadnjo
vojn(5 izdelali že Nemci, toda se ni ob-
nesla. Cev te nove puške je zvita. O tej
novosti je znano le toliko, da lahko v
eni minute izstreli 450 nabojev.
NEOBIČAJNO KOSILO
Britanci so nedavno preizkusili potni-
ško letalo »Comet«, ki bo skoraj obra-
tovalo med Južno Afriko in Anglijo. Ko
je letalo na skušnji letelo v višini 13
tisoč metrov in je doseglo brzino 1077
kilometrov na uro, so potnikom servi-
rali južino. Postrežnica pravi, da je ser-
viranje na tem avionu veliko lažje, ker
se ne ziblje in ker ne pada v brez-
zračne prostore. Vibracija je na letalu
tako mala, da stoji navpično celo svinč-
nik na mizi.
PODPLATI IZ KOŽE MORSKIH KRAV
V Angliji se mnogo trudijo, da bi lju-
dem napravili obutev, ki bi bila zdrava,
močna in lahka za nošenje. Ugotovili so,
da je koža morske krave zelo trpežna.
Učenjaki so doslej izdelali 10.000 mer
za vsakovrstni hod, obliko noge, bole-
zen človeka itd. Pri tem so si pomagali
z rentgenom, filmom itd. Tvornica In-
stituta izdela mesečno po 400 parov raz-
nih vrst obutve. Kljub vsej tej kaprici
in razveseljivi brigi, bodo ljudje vseeno
. fiatS^gli hoditi — po tleh.
Za razvedrilo in zabavo smo našim bralcem pripravili križanko katero bo vsak z lahkoto rešil. Časa bo dovolj,
saj bodo v počastitev 1. maja kar 4 dnevi prosti.
Ljubiteljem križank ne bo najbrž delala preglavic, zato se je kar pridno lotite.
Rešitev pošljite najkasneje do srede 7. maja opoldne na naslov: Uredništvo Savinjskega vestnika«, Celje, Titov
trg 1. Celjani lahko rešitev oddajo osebno v pisarni uredništva (ali v nabiralnik na vratih).
Vse do tega dne v uredništvo prispele pravilne rešitve bomo upoštevali pri žrebanju 3 nagrad. Prva nagrada
1000 din, druga nagrada 500 din, tretja nagrada knjižna.
Izid žrebanja in rešitve križanke bomo objavili dne 10. maja 1952.
Vodoravno: 1. obletnična doba; 2. sadni škodljivec;
krma; dokaz za odsotnost; 3. os. zaimek; skrajni konci celin;
žuželka; doba; reka v Rusiji; 4.utežnostna označba; kos drva;
športna panoga; del mize; 5. samogl.; samogl.; ostra konica;
soglasnik; čas. enotai; sogl.; sogl.; 6. žuželka; glavno mesto
v šleziji; dragi kamen; 7. del kolesa; soglasnik; samoglas-
nik; priznani prvaki v kaki športni disciplini; soglasnik; sa-
moglasnik; kartaški izraz (narobe); 8. soglasnik; pohištveni
kosi; soglasnik; Puccinijeva opera; samoglasnik; 9. želelnik;
oblika glagola »živeti«; vrstilni števnik; mesec; 10. gradbeni
material (množina); prireditveni prostori na prostem; ostanek
rumunskih prednikov v naši državi (množina); 11. samoglasnik;
samoglasnik; samogl.; starorimski pozdrav; sogl.; sogl.; sa-
moglasnik; 12. zdravniško rezan; v športu nastopiti, začeti;
IS. soglasnik; neresnico govoril; soglasnik; ozvezdje na južnem
nebu (po bajeslov. lovcu, sinu Pozeidonovem); soglasnik;
14. oksidacija na železu (tudi na rastlinah); soglasnik; kar-
taškr. igra; soglasnik; del sobe; 15. dva različna samoglasnika;
se napravi na vinu; sanje; lesena posoda; »Prešernov« oziral,
prisl. (»če«); 16. ribji zaplodek (»j«=»i«); grška črka (narobe);
soglasnik; grška črka; del hiše; 17. večje naselje (2. skl.
edn.); kraj ob Savinji (2. skl.).
Navpično: 1. zaznamovana točka kakega vrhunca;
del sobe; polit, upravna edinica; 2. žensko ime; kot 7 vodor;
»»fajfa« (narobe); plakanje; 3. soglasnik; otok v Jadranu;
krajev, vprašalni prislov; žensko ime; soglasnik; 4. vrsta
papige; mesto v južnih Tirolih; domača perutnina; krajev,
vprašalni prislov; 5. rjuha; predlog; že (stara oblika); zna-
menita skala med Lučami in Solčavo; samoglasnik; 6. samo-
glasnik; računska neznanka; deli glave; časov, enota; del gla-
ve; 7. kazalni zaimek; moško ime; vrsta vrbe; pevski glas;
skrajni konec celine; 8. vrh v Karavankah; priredni veznik;
država v Aziji; igralna karta; samoglasnik; 9. čebelji izdelek
(narobe); sorodnik; osebni zaimek (narobe); vrvica, tudi geo-
metrijski pojem; 10. podolgovat pladenj; osebni zaimek; oblika
glagola »peti« (pnem); osebni zaimek; soglasnik; 11. francoski
spolnik; pesnitev; oblika glagola »treti«; glav. tek (smer) vo-
de; kartaški izraz; 12. samoglasnik; žensko ime; šport (kot
4 vodor.); nočno zabavišče; kos lesa (kot 4 vodor.); 13. reka
v Karoliniji (Azija), tudi puščava v Arabiji; vzpodbujevalna
besedica; določne barve; vodna žival; soglasnik; 14. industr.
rastlina; pojav ob strelu; časovna enota; število; 15. samoglasnik; ruska -t^^^nr. enota; dojilja (tuj.h ^
pripadnik staroslovanskega plemena; samoglasnik; 16. božanstvo; »samo«; dragi kamen; neresnica, 17. reka v Srbiji (tudi cigarete;,
larski izraz (množ.); otok v Sredozemlju (domovina Odiseja).
Vodoravno:   1 in 17, znamenita obletnica; 9, sodobno geslo (pozdrav).
Zapiski na robu
Izredno nas veseli, da sta I. osnovna šol*
in učiteljišče pričela z urejevanjem vrta pre<j
šolo. Pomagajo ga urejevati učenci sami. SaJ
tako izgleda. Ne moremo si kaj, da bi teg*
ne pohvalili. To je hvale vredno, k izgled*
mestp. bi naj pripomogel vsak, ki v njei"
živi in prvo pometel pred svojim pragom-
Po drugi strani pa, če ostanemo pri učen-
cih, smo prepričani, da je to način vzgoje«
ki pomaga dvigati ljubezen do narave. K*
bomo videli, da tudi druge šole temu zgled"
sledijo, bomo pa objavili.
KOLODVOR
No vem, ali bi bili na kolodvoru hudi,
bi jim povedali,  da močno pogrešamo urC'
ditev   parka   ob   kolodvoru.   Ne,   park   s"*."
rekli samo zaradi vljudnosti. Res je, da
silno zapuščen in vzbuja človeku domotožJ*
po smrti. Tudi na peronu pogrešamo cvetH**
Sploh bi lahko  dal kolodvor nekaj  več
svojo zunanjost, saj predstavlja za tujca,
pride v Celje, pot. Pa naj pride z avtobu*'
ali vlaki.
PRVOMAJSKA PRILOGA »SAVINJSKEGA VESTNIKA«
3
OKRAJNO KOVINSKO
PODJETJE ŽALEC
Čestita svojim odjemalcem
in vsem delovnim kolekti-
vom praznik dela 1. maj
Izdelujemo kmetijske stro-
je, trosilnice za umetna
gnojila, slamoreznice, sa-
dne mline, hmeljne sušil-
nice vseh vrst, gnojnične
mo;:orne črpalke, skladi-
ščne vozičke, vodne
zasune itd. - Vršimo
tudi popravila vseh
poljedelskih in
industrijskih strojev
iiiiij """irmNuniii'"
MLINSKO
PODJETJE, CELJE
Z   OBRATI:
mfdloo, vrbje, sv. peter,
sevnica in zagorje
čestita svojim odjemalcem,
poslovnim prijateljem
in delovnemu ljudstvu
praznik dela 1. maj
vam nudi ugoden nakup po nizkih cenah.
Poleg novega materiala imamo vedno na
zalogi v komisijski prodaji in ugodnih cenah
dobro ohranjene radioaparate, fotoaparate, pi-
salne stroje, elektromotorje, vse vrste radio-
žarnic in elektrolitov, zvočnikov, raznih kro-
gličnih ležajev, delov za kolesa in razni teh-
nični material.
Stranke, ki želijo prodati zgoraj navedene
predmete prosimo, da nam jih izročijo v komi-
sijsko prodajo, katero bomo hitro in po ugodni
ceni izvršili.
Delovnim kolektivom čestitamo 1. maj
Nudimo industriji in potrošni-
kom naslednje vrste premoga:
K S I L I T
K O S O V E C
KO C KOVEC
OREHOVEC
GRAHOVEC
DROBNI
TEKSTILNA TOVARNA
CELJE   -   SP. HUDINJA
čestita k pravniku dela vsem svojim odjemalcem in
vsem delovnim^ kolektivom, ter jim zeli še mnogo
uspehov pri nadaljnji graditvi socialistične domovine
K praznika dela, i, maju. Vam
čestitamo in želimo pri na-
daljnjih naporih graditve
našega gospodarstva in
obrambne sposobnosti naše
domovine čim več uspeha
KOLEKTIV
CELJSKE
TISKARNE
CELJE
S sprostitvijo našega gospodarjenja imamo
vso možnost, da ustrežemo vsem Vašim željam in
naročilom. Po Vaši želji in izbiri Vam lahko na-
tisnemo vse vrste obrazcev, blokov, kontnikov,
vabil, lepakov in letakov, cenikov, brošur, tr-
govskih in za gospodarstvo potrebnih poslovnih
knjig, knjig založniške dejavnosti itd. na kvali-
tetnem papirju.
V naši knjigoveznici vežemo vse vrste novih
in starih knjig trpežno na pol v platno, na pol
v usnje in v usnje. Nadalje izdelujemo v knji-
goveznici po željah razne galanterijske izdelke
in prevzemamo vse druge vrste del, ki spadajo
v knjigoveško stroko.
V oddelku pečatnice izdelujemo vse vrste
pečatov (razen pečatov državnih upravnih or-
ganov) in jih tudi popravljamo.
Dela. izvršujemo solidno s posebno prizadev-
nostjo, da Vas zadovoljimo v najkrajšem času.
S strokovnimi nasveti in pojasnili smo Vam
vedno na razpolago.
Priporočamo se in Vas pozdravljamo!
OKRAJNO REMONTNO PODJETJE
in OKRAJNO MIZARSTVO • Šmartno ob Paki
Izdelujemo serijsko pohištvo: spalnice in
kuhinjske opreme po najnižji ceni - Izvršu-
jemo zidarska, kovaška, kleparska
ter slikarska dela - Cena spal-
nici s pripadajočimi kosi je 48.000 din
TRGOVSKO
PODJETJE
OKRAJNE
ZADRUŽNE
ZVEZE
CELJE-OKOLICA
Čestita k prazniku dela
1. maju vsem delovnim
ljudem mesta In vasi,
zlasti pa članom KDZ
in KZ v celjski okolici
Odkupujemo poljske
pridelke od zadrug ter
jim nudimo najrazlič-
nejše industrijsko bla-
go, tudi po željah
POPRAVLJALNICA
KOLES
CELJE, Zidanškova 32
Izvršuje vsa popravila
koles, kakor tudi
lakiranje v vseh barvah. Na
zalogi ima tudi nadomestne dele.
Postrežba hitra in solidna.
Delovnemu ljudstvu čestitamo
k prazniku
DRŽAVNO TRGOVSKO PODJETJE
Z GRADBENIM IN REPRO-
DUKCIJSKIM MATERIALOM
ŠMARTNO  OB  PAKI
nudi po konkurenčnih cenah
ves gradbeni material
ter obrtniške potrebščine
— na drobno in debelo —
Tel.: Šmartno ob Paki 10 - Telegram: GRAMA Šmartno ob Paki

PRVOMAJSKA PRILOGA »SAVINJSKEGA VESTNIKA«
''ovarna pohištva,Celje
vam nudi v lastni poslovalnici v Zidanškovi ulici 15
vsakovrstno sobno in kuhinjsko pohištvo ter tapet-
niške izdelke
NA ZALOGI:
Spalnice od 48000 din naprej, kuhinjske opreme od
18000 din naprej, kauči 31 OOO din, otomane 15 800 din,
žimnice 5900 din, otroške posteljice 3300 din in drugo
CENE ZNATNO ZNIŽANE!
Za ugoden nakup se priporoča
..POHIŠTVO" CELJE
DELOVNI KOLEKTIV
VELEBLAGOVNICE
O-
čestita vsem svojim odjemal-
O
cem k prazniku dela 1. maj
O
Priporočamo se, da nas tudi
O-
v bodoče obiščete zaradi na-
O-
kupa raznega blaga, kjer
O
boste z vsestranskim asorti-
o
mentom kulturno postreženi
O-'
_ po vaši želji
O-
TOVARNA KOVANEGA ORODJA IN ZAVOR
VITANJE PRI CELJU
čestita vsem svojim odjemalcem k 1. maju ter
ob tej priliki želi vsem delovnim ljudem mnogo
uspehov pri graditvi boljše in lepše bodočnosti
izdelujemo poljedelsko in gozdarsko orodje In odlitke najboljSe kvalitete
Lesno
industrijsko podjetje
Slovenske Konjice
izdelajo: kuhinjske opreme in
spalnice; izvršuje: gradbeno-
mizarske storitve, vrata, okna
itd.
Na zalogi tesan gradbeni les!
Tel.: SI. Konjice 5, int.27 ■ Telegram: LIP SI. Konjice
KOLEKTIV
TOVARNE
USNJA
V SLOV.
KONJICAH
ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM PBAZNIK DELA
TOVARNA USNJA IZDELUJE VSE VRSTE
USNJA, JERMENJE iN VSE VRSTE TEH-
NIČNEGA USNJA
TELEFON: SLOV. KONJICE 1   -   TELEGRAM: ..KONUS" SLOV. KONJICE!
lO^lo znižanje cen
pohištvu za 1. maj
Izkoristite izredni popust, ki traja od 21. aprila
do 10. maja - Vsem poslovnim prijateljem
in cenjenim odjemalcem čestitamo 1. maj
EES ' EJUBEJANA
Poslovalnica Celje, Prešernova 7 - Tel. 314
SLIKARSTVO
DOBRAVO SLAVKO, državni obrtni mojster
CELJE, Prešernova ul. 7 - Tel. 89
sprejema in izvršuje vsa soboslikarska, pleskarska, črkoslikarska
in dekorativna dela • Pleskanje in imitacija pohištva strokovno
dovršeno • Cene nizke
SVOJIM CENJENIM STRANKAM IN DELOVNIM
KOLEKTIVOM ČESTITAMO PRAZNIK DELA