sms
MAJ 1983
ŠTEVILKA 5
4. maja ob 15. uri in pet minut se je za hip ustavil korak, ko so zvoki siren počastili spomin na pred tremi leti umrlega predsednika Tita.
Kako dolgo je že od takrat, pa vendar, kot bi bilo danes, se spominjamo tistega žalostnega deževnega jutra na železniški postaji, ko smo pospremili vlak, ki je popeljal dragega Tita na zadnjo pot.
Naše delo bo še nadalje prežeto z mislijo nanj, ki nam je začrtal pot v lepši jutrišnji dan.
PREDSTAVLJAMO OSNOVNO CIJO ZSMS PRIMSKOVO
ORGANIZA-
LETOS NAJBOLJ DELAVNI
Slabo leto je, odkar so prizadevni mladinci na Primskovem ustanovili svojo osnovno organizacijo. Najprej je bilo vključenih okoli 30 mladih, zdaj pa jih je že čez 40, kar je za tako majhen kraj veliko. V Sobračah pa deluje še aktiv mladine, ki je z osnovno organizacijo povezan v skupno predsedstvo. Ta šteje 32 članov.
Kljub veliki oddaljenosti od Primskovega, saj mladi prihajajo z Gradišča, Primskovega, Mišjega dola, Sevna, Vinjega vrha in Jeznega vrha se redno tedensko sestajajo. Prostor imajo v Osnovni šoli Primskovo. Osnovno organiz-cijo vodi 15-člansko predsedstvo, predsednik in tudi iniciator mladinske organizacije pa je Rudi Bregar, študent Pedagoške akademije. V okviru osnovne organizacije delujejo številne komisije: kulturna, športna, za SLO in DS, komisija za sodelovanje z Zvezo pionirjev, za mladinsko prostovoljno delo in za sodelovanje z mladimi kmetovalci.
iNajveč je bilo v tem tetu narejenega s kulturne strani in na področju mladinskega prostovoljnega dela, načrtujejo tudi pomoč ostarelim krajanom, ki so ostali sami na kmetijah. Za 1. maj so pripravili kres, 8. maja pa dobro obiskano zabavno humoristično prireditev, 14. maja bo delovna akcija — popravljali bodo nekatere krajevne ceste, 15. maja pa bodo športna tekmovanja. Krajani, ki so sprva z nezaupanjem gledali na delo mladincev, so zdaj ponosni nanje.
Poleg predsednika Bregar ja, ki za delo z mladino porabi ves svoj prosti čas, naj pohvalimo še Slavko Selan, Draga Rozina; iz aktiva Sobrače pa Slavko Fajdiga in Andreja Pevec.
Mladi izdajajo MM Informacije, ki izhajajo po potrebi. Na dva meseca pa glasilo MM, tako da so poskrbeli tudi za dobro obveščenost. Dovolj podpore imajo od OK ZSMS Litija.
Želimo jim, da bi njihovo delo tudi nadalje tako uspešno potekalo.
1. MAJA PRAZNIČNO NA SITARJEVCU
Udeleženci prvomajskega srečanja na Sitar-jevcu so bili letošnje leto nadvse veseli. Saj se je zbralo prek 5.000 delovnih ljudi in občanov, ki so praznik dela obeležili s pohodom in srečanjem na Sitarjevcu.
Bilo je lepo sončno vreme, zato je bil poleg tradicionalnega srečanja tudi to eden od razlogov tako množičnega obiska. Slavnostni govornik je bil Tine KOS iz Litije, vsem delovnim lju-
dem in občanom znan kot aktivni družbenopolitični delavec in eden od organizatorjev delavskega gibanja na območju občine Litija.
Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali učenci OŠ Dušan Kveder—Tomaž Litija, člani sindikalnega pihalnega orkestra in člani ansambla Sonce iz Litije, je sledilo tovariško srečanje, ki je še pozno v popoldanske ure privabljalo delovne ljudi in občane ter ustvarjalo veselo razpoloženje.
Pozdravili smo štafeto mladosti
12. maja opoldne se je ustavila na košarkarske m igrišču v Litiji zvezna štafeta mladosti. Pozdravila jo je številna, množica občanov, največ seveda mladine. Štafetno palico je na igrišče prinesla študentka filozofske fakultete Alenka Brunček, odnesel pa Matjaž Urbane, zaposlen v Gradmetalu.
Slavnostni govornik je bil predsednik OK SZDL Litija Mirko Kaplja. Program je pripravila kulturna komisija pri OK ZSMS Litija, pozdravno pismo pa je prebral predsednik mladine Andrej Krhlikar.
Janče 83
Tudi letos se bomo borci, aktivisti, občani, mladi in najmlajši bližnje in daljne okolice srečali na Jančah v spomin na znamenito bitko 22. maja 1942.
Svečana proslava bo v soboto, 4. junija, ob 11. uri na Tujem grmu, dobrih 10 minut hoda od planinskega doma na Jančah.
Kulturni program! Partizansko srečanje! Vabljeni!
Podeljena priznanja OF
V počastitev dneva OF je bila dan pred tem slavnostna seja OK SZDL. Zbranim je tokrat spregovoril predsednik mladine — Andrej Krhlikar. Njegov govor je bil praznično ubran, opozoril pa je tudi na današnje družbene razmere, ki postavljajo mlade v specifičen položaj. Ta se še posebej ostro kaže na področju zaposlovanja, stanovanjske politike, v vzgoji in izobraževanju, pa tudi v položaju mladinskih organizacij.
Na slavnostni seji so podelili pet srebrnih priznanj OF občanom, ki so jih krajevne skupnosti in delovne organizacije izbrale iz svojih vrst kot posebno zaslužne. Letos so priznanja prejeli:
IVAN ZAJC iz IAK za 40-letno zavzeto delo v kresniški apnenici, ter za svoj prispevek naši družbi med vojno in po njej.
FRANC BORTŠEK — predilniški mojster in predan družbenopolitični delavec za svoje izredno aktivno in uspešno delo.
JANEZ KOS je že 16-leten odšel v partizane, po vojni pa opravljal v domačem kraju vrsto odgovornih nalog in je še vedno aktiven.
FRANC PAVLIN iz Gabrovke je bil eden od poslancev Kočevskega zbora, zdaj pa se prizadevno vključuje v svoje okolje.
SLAVKO ROKAVEC — najmlajši med dobitniki priznanj, pa je vztrajen, dosleden in zavzet tako za delo v domači Jevnici kot tudi na širšem območju.
Po končani slavnostni seji je glavni urednik Glasila občanov Jože Sevljak odprl razstavo »10 let Glasila občanov«.
SLAVJE NA SAVI
V spomin na 40-letnico napada Zasavskega bataljona »Alojz Hohkraut« na železniško postajo Sava in v počastitev letošnjih jubilejev je bila na predvečer 1. maja na Savi spominska svečanost.
Po pozdravu predstavnika KS Sava in predstavnika Železniškega gospodarstva Ljubljana je slavnostni govornik predsednik OK SZDL Litija Miro Kaplja orisal tiste težke, a slavne dni.
V domiselnem kulturnem programu, ki ga je pripravil Vlado Garantinj, so sodelovali učenci PS Sava, moški pevski zbor Savski glas, godba na pihala in recitatorji.
Savčani so ob svojem krajevnem prazniku podelili najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam tudi letošnja priznanja.
Po programu so se udeleženci v povorki, v kateri so sodelovali borci, praporaši, pripadniki partizanske pohodne enote »Slavko Šlander«, mladina in občani podali na prostor pred zadružnim domom, kjer je bilo organizirano tovariško srečanje.
Ob 8. uri zvečer je bila ponazoritev napada na Savo, po vseh vrhovih pa so — tako kot takrat pred štiridesetimi leti — zagoreli kresovi.
1
J
IEDNIKOV STOLPI
Mesec maj, mesec cvetja in zelenja
Počasi se izteka mesec: maj. Mesec cvetja in zelenja. Mesec, ki ga nekateri označujejo kot najlepši mesec v letu.
Za nas je to mesec, v katerem obeležujemo nekatere pomembne praznike in dogodke.
Začnimo s L majem — praznikom dela. Zastave, nageljni, cvetje, množica razigranih ljudi, na predvečer praznika po vseh vrhovih prižgani kresovi.
4. maj — ta žalostni datum, ko se znova zavemo; ko se nam ustavi korak, stisne srce, onemi beseda. V tihem, dostojanstvenem spominu nanj vemo: Ostali smo brez njega, toda z njim v srcih. Z našim tovarišem Titom!
9. maj — radosten in srečen dan. Dan, ko si je svet oddahnil od strašne morije, ko je bil dokončno strt so-vrag. Ljubljana, obdana z bodečo žico, je razklenila okove. Spominski pohod ti-sočev in tisočev. Tek prijateljstva po ljubljanskih ulicah. Kot opomin, zaobljuba in izročilo.
V tem mesecu je tudi dan mladosti — Titov rojstni dan. Štafeta mladosti se nezadržno bliža Beogradu, glavnemu mestu SFRJ. Tisoče in tisoče mladih rok nosi štafetno palico z bblju-bo, da smo in ostajamo Titovi borci za lepši jutri, za bratstvo in enotnost, za trdno skupnost neodvisne, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.
Mesec maj, mesec zelenja in cvetja, ko bomo ob vseh treh mejnikih in dogodkih konstruktivno pa tudi kritično razmišljali o naši mladi generaciji.
Predvsem z vidika, ali smo skupaj z njimi ustvarili pogoje za kar najboljši in vsestranski razvoj, od vrtcev do vstopa v areno življenja. Ne samo tistih zunanjih, materialnih, ki sicer predstavljajo osnovni pogoj za socializacijo, pač pa tudi vsebinskih. Ali mladega človeka vzgajamo kot osebnost (ne zgolj izobražujemo) za delo, za enakopravnega, mladega samoupravtjalca, ki bo jutri, pojutrišnjem prevzel pomembne naloge? Ali mu bomo omogočili, da se bo jutri, pojutrišnjem zaposlil in skupaj z drugimi ljudmi ustvarjal dalje in gradil?
Mladi rod, na katerem sloni ta naš svet!
Ne da bi mu karkoli podarjali, kajti mladi nočejo tega. Ustvarjati pogoje in možnosti za samostojen vsestranski razvoj, v katerem bodo sami aktivni subjekti, pa je in ostane ena od naših pomembnih nalog. Tudi v imenu prihodnosti!
53232353482323232323232323232323532323485353
Na 4. seji občinskega sveta sindikatov Litija sodelovala tudi Francka Herga, podpredsednica Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Ivo Miglič, predsednik Medobčinskega sveta Zveze sindikatov ljubljanske regije.
Organizacije združenega dela v letu 1982 brez izgub
Litijski delavci so že med letom sprejeli številne predloge in ukrepe, da bi izboljšali gospodarjenje in zmanjšali svoje stroške poslovanja:
Delavci kovinarske TOZD Transportne naprave Dole so zunaj rednega delovnega časa brezplačno izdelali železno konstrukcijo za streho na svoji novi proizvodni hali. Delavci Predilnice Litija Usnjar-ne, Kovine in Lesne industrije Litija so se zaradi občasnega izpada proizvodnje ali obveznosti do poslovnih partnerjev odločili za delo tudi takrat, ko so sicer prosti. Tako so si zagotovili prepotrebna sredstva za nakup reprodukcijskega materiala, se delno izognili najemanju kreditov za obratna sredstva, nadomestili izpad proizvodnje ter izpolnili obveznosti do domačih in tujih partnerjev.
Večina osnovnih organizacij zveze sindikatov je organizirano in odgovorno obravnavala zaključno poslovno poročilo in tudi sprejela ustrezna stališča. Ta ocena pa seveda ne velja za vse osnovne organizacije. TOZD Pekarna Center Ljubljana — obrat Šmartno pri Litiji, Gostinsko podjetje Litija in Mizarstvo Gabrovka so zaključni račun obravnavale še preveč formalno, ne pa tudi vsebinsko.
Delavci so najpogosteje postavljali vprašanje glede delitve dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, delovnih pogojev in reševanja stanovanjskih vprašanj.
Kot je že uvodoma povedano, v lanskem letu ni bilo v našem združenem delu izgub, že v nekaj mesecih letošnjega leta pa se je zaostrila gospodarska situacija v SCT TOZD Industrija apna Kresnice, saj še tako veliko prizadevanje delavcev ne more nadomestiti neskladja v ceni proizvoda glede na ceno porabljene energije, predvsem plina. Po predvidevanjih je izguba v štirih mesecih letošnjega leta že skoraj 15 milijonov dinarjev.
Prav na to neskladje cen je opozorila ob zaključku seje Francka Herga, saj na celotnem jugoslovanskem prostoru ni enakega pristopa k povišanju cen. Tudi nagrajevanje po delu je treba v težjih razmerah še bolj dosledno uveljavljati.
V zaključni fazi so priprave Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke za posamezne dejavnosti, ki bo uveljavljen predvidoma s 1. 4. 1983.
PROBLEMSKA KONFERENCA LITIJSKIH PIONIRJEV O PROSTOVOLJNEM IN DRUŽBENO KORISTNEM DELU
Brez dela ni jela!
Pionirske zadruge, ki so bile nekoč izredno razširjene oblike aktivnosti pionirjev so v preteklem obdobju skoraj prenehale z delom. Prav v tem času pa se zanimanje zanje zelo povečuje. Tridesetim pionirskim zadrugam v Sloveniji se bo letos pridružilo še približno sto sedemdeset novo ustanovljenih zadrug.
Prve izkušnje o prostovoljnem delu pionirjev segajo že v leta NOB, ko so se pionirske in mladinske delovne brigade vključile v najrazličnejše dejavnosti, ki jih je zahteval takratni čas. Prenašali so ranjence, zbirali in nosili hrano, čistili ruševine, sekali gozdove in spravljali les, pobirali poljske pridelke, sejali in želi.
Kasneje so pionirji sodelovali predvsem pri prostovoljnih akcijah, ki so jih organizirali mladinci in krajani.
Iz skrbno pripravljenih poročil, ki so jih predstavniki pionir-
skih odredov podali na konferenci, je bilo slišati, da so naši pionirji v zadnjem obdobju izredno veliko naredili. Več naredili kot govorili, ker naša širša skupnost pravzaprav sploh ni seznanjena s tem, koliko dela je bilo opravljenega.
Tako so pionirji z Dol opravili kar tri četrtine del pri smučarski vlečnici. Gabrovški pionirji so zasipali vodovod in urejali ban-kine na cesti. Na šolskem vrtu pridelajo veliko zelenjave za svoje malice in kosila.
Litijski pionirji zbirajo odpadni material, vključili so se v krajevno očiščevalno akcijo. Obirali so jabolka v Kresniškem vrhu in Gabrovki ter obirali koruzo. So tudi pogozdovali in urejali ceste.
Pionirji v Šmartnem so veliko napravili na solidarnostnem področju, pomagali so starejšim
Za lažje in hitrejše spravilo lesa
Na področju gozdarstva se je leta 1975 zasebni sektor ločil od družbenega, spomladi leta 1981 pa je bil ustanovljen Temeljni obrat kooperantov Zasavje (TOK), poslovna enota Litija. Strokovna dela opravljajo v Litiji samostojno, administracija in samoupravna organiziranost pa sta skupni, na ravni TOK   v Zagorju.
Za nemoteno spravilo lesa in prevoz do porabnikov so brez dvoma velikega pomena urejene gozdne ceste in vlake. O tem smo se pogovarjali s Tonetom Groš-ljem, vodjem PE Litija—TOK Zasavje.
Letno zgradijo od 2 — 4 km gozdnih cest, vlak pa od 20 do 30 km.
Vlake so pripravljene pravzaprav skoraj tako kot ceste, le da so manj utrjene, morajo pa imeti ustrezna odvodnjavanja. V kratkem bo v uporabi gozdna cesta
Slapnica — Laze v dolžini T,6 km. Predračunska vrednost je bila dva milijona, vgrajenega pa je bilo toliko več materiala, da je sedanja vrednost že šest milijonov din.
Načrtovanih je še več gozdnih prometnic: Dragovški potok — v dolžini 2 km. Tu je kar 80 — 90 odstotkov težjega terena, kjer je potrebno miniranje, zato bo tu presežena začetna predračunska vrednost.
Večja vlaka, ki so jo tudi že pričeli graditi, je Vače — Kr-
žasc—Konj,kjer sta narejena že dva kraka.
Gozdno prometnico Renke—Konjščica bodo usposobili za težji promet (od 20 ton skupne teže), prav tako jih načrtujejo tudi v Podšentjuriu, na področju Dolge noge in Stange ter Slatnarjev graben — Kresni-ški vrh.
Opravljenega je torej že veliko dela, načrtov in dobre volje pa tudi ne manjka. Upajmo, da se ne bo zataknilo pri finančnih sredstvih?
Gozdne ceste so dvakrat koristne. Poleg spravila lesa služijo tudi mnogim občanom v odročnih krajih za prihod oziroma odhod na delo, šolo, trgovino... (Foto: T.B.)
REDKOBESEDNI DELEGATI
Na dnevnem redu sej zborov občinske skupščine, ki so zasedali 9. in 10. maja, je bila analiza izvajanja družbenega plana občine Litija za preteklo obdobje, pa tudi informacija o gospodarjenju v preteklem letu. Pričakovati je bilo, da se bomo glede na zanimivo gradivo predvsem delegati zbora združenega dela tvorno vključili v razpravo, žal pa je bila razprava prav neverjetno skromna.
Zaskrbljuje tudi dejstvo, da nekatere delegacije za zbor krajevnih skupnosti sploh niso poslale na sejo svojih delegatov, kljub temu, da so oddale vloge za dodelitev sredstev za potrebe svojih sredin. Ker združenih sredstev ni bilo na pretek, je odbor sklenil upoštevati reševanje naslednjih prednostnih nalog: prometne komunikacije, oskrba z vodo, elektrifikacija, urejanja pokopališč in prostorov za krajevne skupnosti.
Zelo zanimiva so bila poročila o delu Temeljnega sodišča v Ljubljani, Sodišča združenega dela, Temeljnega javnega tožilstva, še posebno pa poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja o delu s področja varstva samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine.
krajanom, stalno sodelujejo z domom »Tišje«, obdelujejo šolsko njivo in vrt ter skrbijo za lepši izgled okolja.
V razpravi pa so opozorili tudi na slabosti. Zakaj bi bile recimo, očiščevalne akcije samo stvar pionirjev in mladine? Z organizacijo nekaterih delovnih akcij tudi niso bili vedno zadovoljni. To velja predvem za pobiranje koruze na litijskem polju, kar je bilo za pionirje tudi pretežko delo. Z veseljem nameravajo poprijeti še za marsikakšno družbeno koristno delo, vendar si želijo več načrtnega dela. Zakaj ne bi delovne organizacije že prej sporočile, kdaj bi jim bilo dobrodošla pomoč pionirjev? Na tak način bi pionirji to delo načrtovali že v svojih delovnih programih po posameznih mesecih in glede na zmogljivosti učencev.
Žal so na odlično pripravljeni konferenci o družbeno koristnem delu poleg množice pionirjev sedeli spet le učitelji. Z dvema izjemama (SO, SZDL) ni bilo na konferenco skoraj nikogar pd vabljenih. Od prostovoljnega dela je namreč dvojna korist: moralna in materialna, zato vsi vzroki za odsotnost vabljenih najbrž niso opravičljivi.
Program III. samoprispevka
Že nekaj časa poteka razprava o nadaljnjem uresničevanju programa izgradnje objektov družbenega standarda, ki smo ga sprejeli na III. referendumu 1979. Če pogledamo dosedanje izvajanje programa, vidimo, da smo v celoti izpolnili obveznosti do krajevnih skupnosti, zgradili večnamenski prostor na Vačah, dokončno uredili šolo v Šmartnem in skoraj dokončali vrtec v Jevnici.
Znane družbeno ekonomske ra- nost? Če izhajamo iz določil norma-zmere, posebno omejitve v sistemu tivnih aktov, ki formalno določajo financiranja   skupne   porabe,   so     družbene obveznosti in naloge za po-
vzpodbudile živo razmišljanje, kako uresničiti celotni program? Vse bolj je razvidno, da ni možnosti, da bi program uresničili v predvidenem obdobju; realizacija se zanesljivo podaljšuje v čas po 85. letu.
Zaradi take situacije se postavlja vprašanje prioritet izgradnje. Pretehtati moramo vse argumente za kakršnokoli odločitev. Dilema je v dveh smereh: ali v celoti dokončati program objektov otroškega varstva in predvidoma še večnamenski objekt na Dolah. oz. začeti z izgradnjo1 litijske šole. Glede na znane potrebe na vseh območjih in področjih, se je težko na hitro opredeljevati in je nujno, videti probleme z vseh strani. Izhodišče za razmišljanje naj bo: kakšna je perspektiva reševanja posameznega problema in v kakšnih razmerah deluje posamezna dejav-
samezno področje, se kaj hitro spo-razumemo, da ima prednost osnovno šolstvo. Kar zadeva vprašanje perspektive, kako v prihodnje reševati omenjene težave, je mogoče postaviti še kar zanesljivo trditev, da bo možno vprašanja otroškega varstva lažje reševati na podlagi svobodne menjave dela, kot osnovno šolo, ki jo je družfja dolžna zagotavljati. Interes za otroško varstvo na primer v Šmartnem in tudi Litiji se da kaj hitro opredeliti tudi v delovni organizaciji in se bodo v taki sredini ob ugodnejših pogojih dogovorili za povečanje kapacitet. Razen tega gre v primerih otroškega varstva za objekte manjših kapacitet, ki sc priključujejo na predvideno (Litija), ali že zgrajeno infrastrukturo (Šmartno). Iz tega sledi, da se bomo morali opredeljevati za izvajanje šolskega programa.
KAKO NAPREJ?
TOZD Industrija apna Kresnice se je začela razvijati že pred 50 leti. V tej polovici stoletja so njeni delavci doživljali dobre in slabe trenutke, debela, sušna in manj sušna leta, ter se tako prebili do današnji dni. v Toda počasi, mesec za mesecem se je njihov položaj slabšal in bojijo se, da se bo »ladja potopila«. Iz stanja, v katerem so se znašli, ne vidijo rešitve, obstali so takorekoč v slepi ulici.
Kljub temu, da trdo delajo in se trudijo ter dosegajo proizvodne plane, jim finančni zaradi prehitrega porasta cen energije, bežijo iz rok.
Cena energije; pri tem mislijo ceno zemeljskega plina, se naglo zvišuje. Nihče jih ni vprašal, ali jo bodo prenesli ali ne, delavci pa jo že vse bolj občutijo na svoji koži, na OD, kajti stroški energije že skoraj presegajo ceno apna, ki je njihov osnovni proizvod.
Pisali so pisma, prikazovali svoj težak položaj s shemami, posredovali primerjave cen apna s preteklimi leti, izračunavali indekse povečanja, a odgovora ni bilo ne od Zavoda SRS za cene, ne od SZG in IGM i~ Ljubljane in ne od SZG pri Zvezni gospodarski zbornici.
Zaskrbljeni so! Kaj se bo izcimilo iz tega? Izguba v prvem trome-sečju je za ta majhen TOZD dovolj velika, da ga pokoplje. Kdo jim bo priskočil na pomoč? Velik del upanja je obvisel na ramenih DO. Ali pa bodo postali žrtve trenutnih družbenih razmer?
Delavci menijo, da se jim godi krivica: namreč, delo in proizvodnja je njihova, cene proizvodom določajo pa drugi!
S kupci so v prjlu sicer dosegli višje cene apna z internimi dogovori, v kratkem pa pripravljajo predlog za novo povišanje cen, kar bi jih mogoče do konca poslovnega leta 1983 le potegnilo iz krize, seveda le pri zamrznitvi cene energije. L.V.
Ob tem sicer ne moremo črtati objektov otroškega varstva, nasprotno, ostajajo v programu, pri čemer pa bo treba financiranje urejevati na sličen način, kot je že bil v preteklosti, ko so bile drugačne možnosti in je bil delež sofinanciranja iz samoprispevka manjši, pretežno pa je temeljilo financiranje na svobodni menjavi dela. Ker je otjoško varstvokot problem lociran v ožji bivalni in delovni prostor, je razumljivo, da bo možno kaj hitro ugotoviti interes občanov in delavcev za iskanje skupnih poti.
Tako smo torej pred glavno programsko nalogo (po obsegu in finančni problematiki): adaptacija in izgradnja šole v Litiji. •
Polagoma dozorevajo odločitve, da bo treba litijsko šolo reševati v sklopu lokacije ob stari šoli, vključno z večnamensko telovadnico. Za izgradnjo telovadnice bo omogočena realizacija dela programa za telesno kulturno področje. Ob tem bi morali takoj pomisliti, kaj storiti, saj za delno realizacijo programa v kulturi, kjer se pojavlja kino-gled-ališka dvorana kot glavni problem. Izhajajoč iz sedanjih razmer in tudi bližnje prihodnosti, je za nedoločen čas odmaknjena gradnja kulturnega doma. Kljub vsemu bi kazalo zasnovati projekte tako, da bi programirali izgradnjo kino-gledališke dvorane v kletnih prostorih (pod telovadnico). Proučiti je treba možnost, da ima tak prostor večnamenski značaj (zaklonišče). Niti ni potrebno, da je istih dimenzij kot je bilo programirano. V kolikor bo pozneje izgrajen kulturni dom, bo lahko tak prostor koristno uporabljen za potrebe šole, izobraževanje, politično dejavnost.
Ob koncu naj omenim še šojo na Dolah, ker je treba ostati pri osnovnem načeku, da ima osnovna šola prednost, jc razumljivo, da se bo treba čimprej odločiti za projektiranje tega objekta, istočasno pa ponovno proučiti, kako zagotoviti financiranje dela objekta, ki se ne nanaša na šolski program.
Jože Dernovšek
STRAN
******************
*****************************************************^^
* ★ ★
★ * ★
*
* ★ ★ * ★
*
★ * * ★ * ★ *
★
★ ★ * * ★
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ *
★ ★ ★ ★ ★ *
* ★ ★ * ★
★ ★ * ★
★ ★ ★ * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
* *■ * ★ ★
★ ★ ★ ★ ★ ★ *
*
★ ★
*
★
* ★
★ ★
★ * ★ ★ ★
ŠE POMNITE, TOVARIŠI?
Anton Bric — Sil
BILO JE PRED ŠTIRIDESETIMI LETI
• • •
BOJ NA ŠPIKU
Po uspešni akciji v noči na 1. maj 1943 se je Zasavski bataljon »Lojzeta Hohkrauta« umaknil na Sv. goro, nato pa je odšel na pobočje Limbarske gore. 5. maja smo prišli v stalni logor na Sipek.
Bil je pust, deževen dan in gosta megla se je vila med drevjem in grmičevjem. V bataljon je tega dne prispel del štaba IV. operativne cone, nam. komandanta »Skala« — Peter Stante in komisar »Tomaž«—Dušan Kveder. Ker je štab cone logo-roval na severnem robu bataljona, je bilo tu postavljeno dodatno stražarsko mesto.
Na tem stražarskem mestu sem stražil od 10. do 12. ure, zamenjal sem partizanko iz 3. čete. Stražarsko mesto je bilo dobro zamaskirano, v mali kotanji med tremi smrekami, spredaj pa je bil velik odžagan štor starega hrasta. Dež je v presledkih rosil. Megla je bila gosta, da niso videl niti dva metra pred seboj.
Ker nisem nič videl, sem pa imel toliko bolj napet sluh. Zazdelo se mi je, da je pod menoj počila veja. Verjetno bo kaka srna, sem si mislil, a vseeno sem postal bolj pozoren. Spet je nekaj počilo, nekaj je zadelo ob kamen. Mogoče kdo od naših nabira drva, sem se tolažil.
Odpel sem si bombo za pasom, jo odvil in postavil na štor pred seboj. Negotovost in strah sta naraščala. Pogledal
sem na uro, bilo je pol dvanajstih.
Veter je močneje zapihal in razgnal meglo. Kakih deset metrov pod seboj sem zagledal nemškega policista, ki je sklonjen počasi lezel proti sosednjemu stražarju. Mene ni videl, ker je bilo stražarsko mesto dobro skrito. Ugotovil sem, da zalezuje sosednjega stražarja. Vzel sem puško v roke in nameril nanj, nisem pa si še upal ustreliti. Še vedno sem mislil, da so mogoče naši.
Spomnil sem se, da je prejšnj dan hodil po taboru Miloš z prav takšno kapo na glavi. Nemški policist, globoko sklonjen, z brzostrelko v roki, se je za hip ornil proti meni. Na kapi sem razločno videl rdečo piko, pod njo pa srebrni nemški križ. »Stoj, kdo je tam,« sem se na vso moč zadri in pri tem pritisnil na petelina. Močno je počilo in puškino kopito me je udarilo v ramo. Policist se je vrgel na tla in se odplazil nekam nazaj. V glavi mi je šumelo, prešinjale so me najrazličnejše misli. Spomnil sem se, da mora oddati stražar tri strele, če je v nevarnosti.
Spustil sem drugi strel proti Nemcu, ki ga nisem več videl, nemški policist je vrgel ročno granato proti sosednjemu stražarju, jaz pa sem sprožil še en strel. Nastala je grobna tišina, le neko plazenje sem čutil pod seboj. Nemci so se razvrščali v bojno črto in iskali zaklone. V
bataljonu sem slišal klice komandanta Kranjca: »Zbor, na položaje, spremaj se za pokret!« nato pa še posamezne klice komandirjev čet. To mi je vlilo nekaj poguma, kajti vedel sem, da ne bom sam. Po hribu je pritekel dežurni bataljona, bil je David, doma iz Kresnic, že od daleč mi je klical: »Sil, zakaj si streljal?« Pokazala! sem mu z roko, naj se skloni, saj so tu pod mano Nemci. Megla je spet prekrila položaje, tako ni ničesar videl, pa mi je dejal: »Če ni res Nemcev, se pazi.« Stekel je nazaj v bataljon, mene pa je mučila negotovost, ali sem naredil prav ali ne. Tokrat se je po hribu približala I. četa, razporejena v bojni vrsti.
Nad menoj so se ustavili. Ponovno me je postalo strah. Stražarskega mesta nisem smel zapustiti, bil pa sem v sredi med našimi in Nemci. Vzel sem že odvito bombo v roke, v drugi pa sem držal puško. Spomnil sem se, ko nam je na vojaški uri Pe-truška razlagal, kaj storiš, če si v hudi situaciji. Odvi ješ bombo, udariš po kopitu, ko je največ Nemcev okoli tebe in počakaš, kaj bo. Dalje nam ni povedal, saj smo sami dobro vedeli.
Na položaj so prišli še komandant Kranjc, Skala in Tomaž ter pričeli vzpodbujati borce. Ko je prišla bojna črta nekaj metrov pod menoj, je pričelo    strahovito pokati.
Nemci so vžgali iz vsega orožja, naši pa nazaj. Pele so naše zbrojevke, nemški šarci pa so se oglašali nazaj, vmes pa se je oglašalo nešteto puškinih strelov. Nekaj časa je vrelo kot v peklu, potem pa so se streli počasi umirili.
Mene je dežurni odpeljal nazaj, tam sta bila Skala in Tomaž. Vse sem jima moral natanko povedati. Pohvalila sta me in odšel sem v tabor, poiskal svoj nahrbtnik in se vključil v drugo četo, ki je imela položaje desno od napada. Tomaž je odšel v I. četo, na položaje za njim pa še Skala, ki je stopil na štor in z močnim, globokim glasom pričel klicati: »Juriš, koči puške, vata j žive.«
Borci so se odzvali klicu. Pričeli so močneje streljati in vpiti: »Juriš!« Nemci so se pričeli umikati in nazadnje so prav tekli v dolino. Naši so jih na čelu s Tomažem podili vse do Špitaliča, odkoder so prišli. Druga in tretja četa so imele v taboru zbor in in odšli smo po Šipku naprej v drugi tabor, ki je bil oddaljen približno dve uri. V predhodnici je bil Koprivni-kar Tone — Gorki z Brega. Ko je prišel v bližino tabora, je ugotovil da so v taboru Nemci. Oddal je tri strele za alarm, nas pa je komandant Kranjc razvrstil v bojno črto. Nemci so pričeli srdito streljati, mi pa nazaj. Nemci so imeli s seboj dva psa, ki sta močno lajala in s tem izdajala nemški položaj. Kmalu pa je eden utihnil, bil je zadet. Streljanje se je pomikalo vedno bolj desno, tu pa je bilo že konec naših položajev.
Dečko, partizan iz Zagorja, je dal povelje po strelni črti, naj pošljejo v to smer pomoč, ker nas je bilo premalo, streljanje pa je bilo vedno močnejše. Kmalu pa je streljanje utihnilo.
Dečko mi je ukazal, naj se odplazim v smeri naših in ugotovim, kaj je. Sel sem precej daleč, a o naših ni bilo ne duha ne sluha. Kasneje smo ugotovili, da so se umaknili, borcu, ki bi nas moral poklicati, pa se je
tako mudilo, da je na nas pozabil. Dečko nam je zaklical: »Za menoj!« Stekli smo čez malo čistino, se spustili po strmem bregu navzdol, se zarili v gosto trnje in pokrili z listjem. Bilo nas je osem. Kmalu smo slišali nemško kolono, ki je šla po kolovozu nad nami. Pod nami po cesti pa so brneli kamioni in prevažali vojaštvo. Bila je prava hajka in Nemci so obko-liko ves Sipek. V strahu smo čakali noči. Najbolj pa smo se bali, če nas zavoha njihov pes.
Kmalu se je znočilo, Dečko nas je razvrstil v kolono in tiho smo se plazili po bregu navzdol.
Spodaj v dolini smo opazili vas, mislim da je bila Lukovica. Po dolini je tekel tudi močan potok, ki bi ga morali prebresti.
Dečko je odločil, da prečkamo dolino in potok kar v vasi.
Kljub temu, da so bili v vasi Nemci, nam je dejal, da bo to še najbolj varno. Priplazili smo se
do hleva ob cesti. Tu smo za hip postali. Dečko nam je pokazal, kje naj tečemo čez most in cesto, nato pa v breg in gozd.
Visoko v hribu smo si privoščili v mehki resi dolg počitek, ki smo ga bili zares potrebni.
Kakšno dobro uro smo dremali in opazovali nemške kamione, ki so vozili vo jsko v postojanke.
Kar nenadoma smo zaslišali v dolini žaganje. Dečko nam je pojasnil, da so to naši in da žagajo telefonske drogove. Ko so nemški vimioni prišli do prvih požaganih drogov, so zacvilile zavore. Nemci so poskakali s kamionov in pričeli streljati v hrib, streljali pa so ravno v nasprotno stran Šipka, mi pa smo , se jim smejali na Limbarski gori. Kmalu je prišla do nas kolona. Bil je komisar cone Tomaž s I. četo, ki je pognala policiste do Špitaliča. Odšli smo skupaj čez hrib in se pri neki večji kmetiji temeljito nahranili in odpočili.
Druga in tretja četa sta se po boju na Šipku umaknili preko ceste med Tuhinjem in Špitali-čem in odšli v Menino planino.
Zvečer pa jih je še preganjala nemška»štorklja«. Dva dni so lačni prezebali v snegu. Šele čez nekaj dni so se vrnili v Les, kjer smo jih čakali mi.
Prek 2000 Nemcev nas je hajkalo po Šipku, poznali so naše taborišče in stražarska mesta, a so se na dodatnem stražarskem mestu ušteli. Imeli so 20 mrtvih in veliko ranjenih, naš bataljon pa ni imel izgub.
Dušan Kveder-Tomaž, komisar IV. operativne cone za Štajersko
********************************************************************************^
Koncert na Bogenšperku
V drugi polovici aprila je bil v Valvasorjevi knjižnici na gadu Bogenšperku prvi letošnji koncert. Izvedla ga je Alenka Bernik, 10. razred klavirja pri prof. Heleni Hren v litijski glasbeni šoli. V skoraj enournem sporedu je predstavila dela Bacha, Beethovna, Chopina, Škerjanca, Tajčeviča, Debussvja in Rahmaninova. Medtem ko je prostor, v katerem je potekal koncert, zelo primeren za komorne prireditve (dvorana je bila nabito polna), pa tega ne moremo trditi za instrument. Ljubitelji resne glasbe si želijo, da bi sedanji pianino čimprej zamenjali s klavirjem.
Zaslužili bi boljši obisk
— V aprilu je gostoval v dvorani na Stavbah Ljubljanski oktet, čigar umetniški vodja je. Igor Švara. S svojim sporedom in izvajanjem je dokazal, da sodi v vrh slovenskih sorodnih vokalnih ansamblov. Žal je njegovo petje spremljalo le 49 poslušalcev, ki so z navdušenim ploskanjem »izsilili«, da so pevci dodali še dve skladbi. Čeprav je v litijski občini amaterska glasbena dejavnost najbolj razširjena, ne moremo razumeti, zakaj so prav te prireditve najslabše obiskane.
Pesem mladih
— Občinska revija otroških in mladinskih zborov je bila uvodna prireditev ob letošnjem dnevu mladosti. Pred polno dvorano obiskovalcev, kjer so prevladovali starši, se je zvrstilo 9 pevskih zborov iz Kresnic, Vač, Gabrovke, Litije in Šmartna, ki so jih vodili Stane Pepelnak, Zvone Kolenc, Marjana Kralj, Darinka Slimšek, Lojzka Koritnik, Jožica Juvančič in Janko Slimšek. Za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli mladi glasbeniki iz Litije ter Šmartna.
Zaigrali so Golarjevo komedijo
— Mladi igralci iz Velike Štange so letos naštudirali komedijo Cvetka Golarja »Vdova Rošlinka«. Najprej so jo zaigrali doma, nato pa so gostovali na Prežganju, Šmartnem, Jevnici, Tirni in na Polšniku.
Tretje srečanje
— Skladatelj Janez Bite,nc je reden gost šmarskih šolarjev, saj saj je bil prvo majsko soboto že tretjič med njimi. Otroški zbor ga je pozdravil s pesmijo, nato pa jih je naučil novo pesmico »Trije petelinčki«. Ob slovesu je povabil vse pevce na koncert svojih skladb, ki je bil sredi maja v Pionirskem domui v Ljubljani.
Obisk gledališč in rassta\
— Tudi ob letošnjem Mladinskem kulturnem tednu so šolarji z vsel matičnih šol in nekaterih podružnic množično obiskali ljubljanska po klicna gledališča ter si ogledali stalne in priložnostne razstave v raznil galerijah.
B.Ž
Uspela revija revolucionarnih pesmi
V organizaciji ZKO Litija in brezhibni izvedbi KUD Jevnica so s. 23. aprila že petič zapovrstjo predstavili občinski pevski zbori.
Razveseljivo je, kako se kvaliteta zborovskega petja v naši občini i leta v leto izboljšuje. Žal nismo slišali šmarskega Zvona in obeh okte tov—Šmarskega in Poljanskega, da bi si lahko ustvarili še celovitejša sliko.
Ženski pevski zbor iz Gabrovke je vodila Marjana Kralj, moškeg pa Ivan Kolar. Oba kresniškn zbora je pripravil Franc Jančar. Pevci i i Polšnika so se predstavili pod vodstvom Ivana Fojkarja, zboru z Va je dirigiral Zvone Kolenc. Mešani pevski zbor KUD Jevnica je vodi Janko Kukavica, »Savski glas« pa je nastopil pod vodstvom Franc; Dobruna. Za zaključek je zapel naš najštevilnejši zbor — Lipa iz Liti je. Zaradi odsotnosti dirigenta Beuermana ga je tokrat vodil Riki Majcen.
K prijetnemu vzdušju je pripomogla tudi nabito polna jevnišk; dvorana, ne moremo pa tudi mimo odlične scene domačina Iva Kisov
ca. ■ '. = o T?
Novice iz knjižnice
678 NOVIH KNJIG — v prvih štiri h meseci h se je knjižna zaloga povečala za 678 knjig (342 mladinskih in 336 poučnih in leposlovnih za odrasle). Med novimi knjigami so tudi enciklopedije Mladinske knjige, ki so obogatile priročno knjižnico v čitalnici, en izvod pa je namenjen J udi izijosoji.
URA PRAVLJIC — bo v torek,'3|.'m^a, ob 16^iiri v prostorih matične knjižnice. NamenjeTiaTio olrokom 63 4. do 9. leta starosti Poslušali bodo pravljico čudodelna torbica. Vstopnine ni! j.k.
KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA — DESNI BREG
NOSTI OBČINE LITIJA
Naše skupne interese uresničujemo na ustavno opredeljen način v institucijah političnega sistema
Tudi krajevna skupnost Litija — desni breg ima odslej prostore v središču mesta, na Valvasorjevem trgu, skupaj s Turističnim društvom. (Foto: T.B.)
OBVESTILO
KS LITIJA — DESNI BREG ima za krajane uradne ure vsak dan od 8.—12. ure, četrtek od 15.—17. ure v prostoru Turističnega društva Litija (bivša knjigarna), Valvasorjev trg 6.
Poročilo poravnalnega sveta KS Litija
— Desni breg
Od izvolitve leta 1979 do leta 1983 je Poravnalni svet obravnaval: 1979 12 zadev, 1980 4 zadeve, 1981 2 zadevi, 1982 2 zadevi, 1982 2 zadevi. Letos je pričel z delom 5. 5. 1983 in je obravnaval 1 zadevo.
KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA
Koncert mladega kantavtorja
OBVESTILO
Letos poteka tretje leto, odkar je- bilo z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih uvedeno predzakonsko svetovanje. Do sedaj se je širšega svetovanja udeležilo 285 udeležencev v 27. skupinah.
j V pogovoru so mnogi udele-1 ženci izrazili željo, da bi se raz-jgovora ponovno udeležili po \ dveh letih življenja v zakonski l skupnosti. Vsi, ki se razgovora 1 še vedno želite udeležiti, sporočite na naslov:
~ Center za socialno delo v ustanavljanju Litija do 4. junija i 1983.
j   Na   podlagi   vaše prijave bomo oblikovali manjše sku-spine in vas obvestili, kdaj bo i tak razgovor organiziran.
GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija, Glavni urednik: Jože Sev-Ijak. Odgovorni urednik, Glasila občanov: Mija Mernik; odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: Une Brilej. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pecenik. Priprava za tisk. IBM—Dnevnik. Tisk: liskama Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
Mladi kantavtor Aleksander Jež iz Trbovelj se je predstavil Gabrovčanom 16. aprila v večnamenskem prostoru v šoli. Maloštevilni gledalci so bili z nastopom zelo zadovoljni. V enour-nem programu nam je Aleksander zapel svoje pesmi, ki bodo posnete na veliki plošči pri RTB.
Povedal je, da se želi predstaviti širom po Sloveniji in s tem pridobiti čimveč poslu" 'cev, kar mu bo prav gotovo uspelo.
Krajevni praznik
24. aprila praznujemo v Ga-brovki krajevni praznik. Letos smo si zastavili obširen program, ki smo ga ob lepem sončnem dnevu tudi realizirali. Ob 9h zjutraj se je odpravila na pot mladinska pohodna enota, ki je skupaj z borci obudila spomin na boje v teh krajih. Že petič so se pomerili tekači na 14 km, 7 km in 4 km dolgih progah. V slavnostni povorki, ki se je vila od OŠ do novega gasilskega 'doma, so sodelovali godba na pihala iz Litije, Moški in ženski pevski zbor iz Gabrovke, pionirji iz OŠ in krajani. Kulturni program so pripravili člani KUD Fran Levstik in učenci OŠ. Na prireditvi so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti Grčar Francu, Zavrl Jožetu in Vertot Milici in občinsko priznanje OF Pavlin Francu. Proslave so se udeležili tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij iz Litije in tako skupaj s krajani počastili njihov praznik.
M.M.
r~  :-:—s
Vsem bralcem, ki štel nam čestitali ob 10-letnici Glasila obča- \ nov, se za čestitke in dobre želje prisrčno zahvaljujemo.
Uredništvo
Namen tega sestavka ni prikazati spleta celotnih aktivnosti ob akciji podjetja za PTT promet Ljubljana pri izvedbi razširitve ATC Litija, temveč opozoriti na nesprejemljiv odnos do sprejemanja političnih in samoupravnih aktivnosti.
Kljub temu je potrebno za lažje razumevanje z nekaj uvodnimi mislimi osvetliti problematiko, ki nastaja ob razširitvi ATC Litija za novih 600 telefonskih priključkov in njihovo namembnostjo.
Podjetje za PTT promet iz Ljubljane je v preteklem letu v bistvu zaključilo z deli razširitve ATC Litija, s čimer so bile podane tehnične možnosti, da bi na pretežnem delu krajevnih skupnosti Litija levi breg, desni breg in Šmartno dobili občani možnosti za priključitev na PTT omrežje. ATC Litija pa pokriva zdaleč večje področje, in sicer krajevno skupnost Kostrevnico, Jablaniško dolino, Štango, Štangarske Poljane in Vintarjevec v celoti.
Prvotno zamišljena usmeritev, da bi dobili možnost telefonskih priključkov le občani iz ožjega središča krajevnih skupnosti Litija levi in . desni breg ter Šmartno, ne pa tudi obrobnih naselij teh krajevnih skupnosti in že prej naštetih krajevnih skupnosti, ki jih pokriva ATC Litija, bi torej narekovalo, da telefonskih priključkov za daljše obdobje ne bi mogli dobiti občani iz vseh naštetih krajevnih skupnosti, saj za to območje niso bile predvidene akcije PTT za usposobitev tehničnih možnosti za izvedbo telefonskih priključkov. Opozoriti velja, da tudi v teh okoljih čakajo občani že vrsto let, da bi dobili telefonski priključek. Ob tem velja poudariti, da je nadaljnja širitev pošte v Litiji predvidena za naslednje srednjeročno obdobje, t.j. obdobje 1986—1990 in je torej povsem realno, da kolikor občanov v KS Kostrevnica, Jablaniška dolina, Štanga, Štangarske Poljane in Vintarjevec ter nekaterim obrobnim predelom Litije in Šmartna ob tej akciji na predlagani način vzajemnost in solidarnost ne bi omogočila pridobitev telefonskih priključkov, bi ta možnost izpadla za daljše obdobje, predvideno vsaj do leta 1990.
Ta ugotovitev in ena temeljnih usmeritev, da naj bi telefon do leta 1990 oobili v Vsako vas v naši občini in s tem omogočili skladnejši družbeni razvoj, je narekovala, da so družbenopolitične organizacije in nekateri drugi organi v občini dali pobudo za dopolnitev družbenega plana občine, ki ga je občinska skupščina sprejela na svoji seji dne 28. 12. 1982 v okviru celotnega sklopa   sprememb   in dopolnitev
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija enota Delavska univerza Litija
objavlja
RAZPIS za vpis v poklicno kovinarsko in elektrošolo
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje dovoljuje, da si dijaki, ki so prekinili redno šolanje, in slušatelji, ki niso dokončali šolanja ob delu, izobrazbo lahko pridobijo še po starem programu izobraževanja.
Interesenti! Vabimo vas, da se vpišete in tako izkoristite še zadnjo možnost za pridobitev poklica omenjenih strok.
Prijave sprejemamo do 30. septembra 1983.
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Litija razpisuje prosta dela in naloge
VODJE KADROVSKE SLUŽBE
Poleg splošnih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba pravne ali kadrovsko-organiza-cijske smeri,
— tri leta delovnih izkušenj,
— strokovni izpit,
— celovitost osebnostnih kvalitet.
Pismene prijave z dokazili naj kandidati pošljejo sekretariatu občinske skupščine v Litiji v 15 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bom o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
družbenega plana občine Litija za tekoče srednjeročno obdobje. To je še toliko bolj pomembno v tem trenutku, ko si naša celotna družbena skupnost prizadeva, da bi z izjemnimi napori in mobilizacijo vseh družbenih sil in sredstev zagotovili čimvečje pridelovanje hrane, sem pa sodi seveda tudi tako potrebno komunikativno sredstvo kot je telefon za območje krajevnih skupnosti, ki jih pokriva ATC Litija in so še zlasti pomembna za nadaljnji razvoj kmetijstva, ki je tudi sicer v planskih dokumentih občine Litija in tudi širše družbeno politične skupnosti opredeljena kot prioriteta. V tem smislu je v preteklem letu potekala široka družbenopolitična akcija zlasti v okvirih občinske konference SZDL ter krajevnih konferenc SZDL, sk.upščin krajevnih skupnosti in svetov ter nazadnje tudi na zborih občinske skupščine. Veliko vlogo pri tem je odigrala zlasti PIT sekcija pri OK SZDL Litija, ki je v sodelovanju s podjetjem za PIT promet Ljubljana nosila največjo težo dela. Na očitke nekaterih, da v spremembah družbenega plana občine ni opredeljena cena solidarnosti je potrebno ugotoviti, da končna cena za tako zastavljeno aktivnost takrat v celoti še ni bila poznana, končni podatki pa so bili podani šele v prvem trimesečju letošnjega leta, tako da znaša skupna predračunska vrednost izgradnje telefonskega omrežja ATC Litija 41.264.507.15 din. Od tega je PTT Ljubljana že vložila v izgradnjo telefonskega omrežja 18.124.507,15 din ostane torej še 23.140.000,00 din. Torej tolikšna je cena za dvideno projekcijo uovm ovu fonskih priključkov. Ob tem pa seveda velja poudariti, da bi morali interesenti iz krajevnih skupnosti kot so jablaniška dolina, Štanga, Štangarske Poljane, Vintarjevec in Kostrevnica pripevati še znaten del sredstev v obliki svojega dela in materiala.
Iz tega sledi, da so za interesente iz teh krajevnih skupnosti prispevki dejansko mnogo višji, kot pa je bilo nakazano v doslej izpeljanih aktivnostih, ki so skladno z družbenim planom občine upoštevale solidarnost in vzajemnost vseh udeležencev oz. ko-ristnikov na območju ATC Litija. Argumentov za tako usmeritev je bilo torej zadosti, zato je tudi celotna aktivnost, ki je temu sledila bila prežeta z veliko mero odgovornosti, saj
so se zlasti zunanje krajevne skupnosti v veliki meri angažirale, da bi kar v najkrajšem času pripravile vse potrebno za pričetek akcije to je napeljavo telefonskih vodov. Danes lahko praktično ugotovimo, da so v bistvu v teh krajevnih skupnostih Litija levi, desni breg in Šmartno, kjer so se oblikovale skupine, katerih edini cilj je bil spodnesti po demokratični poti sprejete usmeritve v okviru občinske konference SZDL Litija in zborov občinske skupščine. Ne bi kazalo v tem trenutku naštevati vseh aktivnosti, saj jih bo kronološko obdelala PTT sekcija pri OK SZDL Litija ob zaključku akcije, temveč opozoriti na primer za presojo ustavnosti, ki ga je naslovila na Ustavno sodišče SR Slovenije iz Ljubljane skupina občanov iz krajevnih skupnosti Litija levi breg, desni breg in Šmartno, ki na svojstveno izkrivljen način prikazuje vso dosedanjo aktivnost posameznih dejavnikov političnega sistema v občini.
Poudariti velja, da v tem primeru ne gre za formalno pravno vprašanje ustanovnosti aktivnosti občinske konference SZDL Litija in IS SOB Litija v zvezi s telefonskimi priključki, temveč na naš odnos do družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, do solidarnosti in vzajemnosti, ki smo jo v občini v preteklem obdobju z zavestno akcijo vseh družbenih dejavnikov razvili na raven, ki je zagotavljala uresničevanje širših družbenih interesov soobčanov iz drugih krajevnih skupnosti, zlasti manj razvitih, ki doslej niso postavljali vprašanj, ko je šlo za solidarnostne akcije v občinskem centru. Vprašati se moramo, ali bo poslej še tako? Ali s tem nismo prizadejali udarca enotnosti v množični akciji socialistične zveze, kot tudi drugih družbeno političnih dejavnikov, ki nam jih v sedanjih težkih družbeno ekonomskih razmerah vsiljujejo naša skupna prizadevanja po ustvarjanju razmer, v katerih bo možno stabilizirati naše gospodarske in družbene razmere. Prav gotovo se tako tu, kot tudi v drugih podobnih akcijah možni spodrsljaji pa prav gotovo ne prizadevaj..; bistva vsebine, ki je in ostane ena, in sicer, da je za graditev enotnosti pri premagovanju težav za dosego skupnih ciljev odgovornost na nas vseh in vsakemu posamezniku.
Branko Pintar
tehnolog
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija enota Delavska univerza Litija
objavlja za šolsko leto 1983—84
RAZPIS
I. za vpis v I. letnik srednjih šol po programih usmerjenega izobraževanja:
1. kovinsko obdelovalna usmeritev
— program obdelava kovin in upravljalec strojev
— program obratni strojni tehnik
2. elektro stroka
— program monter električnih omrežij
3. promet in zveze
— program voznik motornih vozil
— irogram organizator notranjega prometa — prometni tehnik
II. za vpis v osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred)
III. za vpis v programe strokovno funkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje)
— upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije
— tečaj za gostince (natakar, kuhar)
— tečaj za delavce v kmetijstvu . '— tečaj za voznike viličarjev
— začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
— šivilski tečaj
— tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski)
— tečaj iz varstva pri delu
— higienski minimum
— plesni tečaj
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi, Parmova 4, od 7. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo občine Litija razpisuje na podlagi 13. člena zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. 1. SRS, št. 31—76)
JAVNO DRAŽBO
NASLEDNJIH NAJDENIH PREDMETOV, KI JIH JE PREJEL V HRAMBO:
1. Moped Tomos T 12
2. 5 koles
3. Kovček za jedilni pribor
Javna dražba bo v soboto, 28. maja ob 8. uri, pred poslopjem Komunalno obrtnega podjetja Litija, Ponoviška 15. Ogled predmetov bo mogoč pol ure pred dražbo.
Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo