PLANIŠKI PRAZNIK - Prekrasno vreme, nad 40.000 ljudi in izredna udeležba skakalcev so značilnosti letošnje Planice, enkratne med svetovnimi skakalnimi središči. Letošnjo Planico so s svojo udeležbo počastili številni predstavniki našega družbenopolitičnega življenja in mednarodne smučarske zveze. Pod Ponce so med drugim prišli podpredsednik zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan, predsednik slovenske skupščine Milan Kučan, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Jože Florjančič, član predsedstva SRS dr. Marijan Brecelj, predsednik mednarodne smučarske zveze Marc Hodler, pa znani planiški junaki z Bradlom na čelu, ki je pred 45 leti v Planici kot prvi na svetu na smučeh poletel nad nad 100 metrov, (jk) — T Uto XXXIV. Številka 22 •li«ovtt*lji: občinska konferenca SZDL ^nriee. Kranj, Radovljica, Skofja Loka £ Trii* — Izdaja Časopisno podjetje v% Kranj — Glavni urednik Igor Slavec i ^aifsrorni urednik Andrej 2alar Gasilo socia NARAVA V SKODELICI ČAJA kamilica flores chamomillac čaj od kamilice Kranj, torek. 24. 3. Cena: 7 din 1981 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. zveze delovnega ljudstva za gorenjsko epopolna delegatska vez delegatskega sistema še ni pričajo izkušnje slovenskih tov v zveznem zboru skupšči-ivije, ki ima ustavno dolž-aprejema ti najpomembnejše si-zakone s področja dru ž odnosov in druž->ga sistema. Lani na niti ena občina ni posredo-jfeoru pobudo za spremembo ali tev kateregakoli akta. Iz dela je sicer-nekaj pobud vendar so se nanašale v glavna tako imenovane interventne štafeta na poti TTTOGRAD - 8 titograj-Asga trga Ivana Milutino-Hfta, kjer je tovariš Tito •nrie po osvoboditvi govoril v po rastni Podgorici, ki je Wsj dobila niegovo ime, je v Maljo krenila na dolgo pot to domovini letošnja štafeta zadosti. Ob navzočnosti >et deset Usoč Titograjča-Stn in prebivalcev iz številki dragih krajev Črne gore £ je Drvi ponesel delavec wko Vujotič. štafeta, simbol mladosti in JtMih hotenj vseh nadih 'jadi, opozarja, da do uspe-w nikoli nismo prišli glad Vo, da pa smo vedno znali brmagati težave in poiskati Najboljše reditve. Tudi zdaj W» pred zahtevnimi nalo-|ami, ki jih bomo zmogli le aovezani v humani, samoupravni skupnosti jugoslovanskih narodov in narod-*ofti. fttafeta mladosti bo po trsi gori potovala do 26.marta, ko jo bodo prevzeli mla-tjsci f Kosova. V Slovenijo 1» prišla 23. aprila. V soboto pa je krenila na ftot tudi tradicionalna, letos te devetnajsta, kurirčkova tasta. Pionirji kurirji so jo fesassli iz petih slovenskih vsiev. V pisanu, ki so ga pri-loftfli v torbico, je zapisana •Maka, da so pionirji trdno »■areni se naprej stopati po Titovi poti. Kurirčkova potu, ki bo obala številne kurirske poti in javke iz narod-ajassvobodilne vojne, bo dosada cilj na zboru pionirjev vagssiavije 5. in 6. junija v UaMjani. H. J. 'nogo zakonov in predpisov sprejemamo v Jugo-iji, vendar se večkrat vsiljuje vtis, da jih ne f^to, da bi jih spoštovali, ampak zato, da jih krši-\ - Na račun zadolževanja in kreditov ni mo-živeti, ampak je dohodek stvarnost — Več-pretrgana delegatska vez UUBUANA — Da celovitost zakone. Dobivamo vtis, da se delegatska osnova oglasi šele takrat, ko je določeni zakon sprejet. Morala bi se pa mnogo prej, predvsem pa v fazi nastajanja osnutkov in predlogov. Ko je predlog oblikovan, ponavadi ni mogoče več kaj dosti spreminjati. Problematika zborovih sej je preveč odmaknjena od združenega dela, čeprav prav ta zbor odloča o pogojih dela in napredka našega združenega dela. Ker nastajanje odločitev še vedno ni povezano s temeljnimi enotami samouprave in združenega dela in ker prepogosto molčimo ob iskanju načinov uresničevanja zakonov in dogovorov, se dogaja, da sprejemamo nove in nove zakone, ne pa ukinjamo stare in nepopolne ter sprejemamo dobre. Tudi spoštovanje zakonodaje šepa. Primer je uresničevanje zakona o prepovedi gradnje objektov na tekoča goriva. Že lani je veljal zakon, pa smo vseeno v enem samem letu zgradili v državi 385 takšnih objektov. Zvezni zbor je bil zaradi tega prisiljen njegovo veljavnost podaljšati, so na petkovi novinarski konferenci v Ljubljani povedali slovenski delegati v zveznem zboru skupščine SFRJ Ela Urlih-Atena, Eva Naglic, Jože Božič, Rado Roter, Rudi Šepič, Rudi Bregar in Drago Seliger. Tudi to je dokaz naše pomanjkljive odgovornosti' ter prepogostega prepričanja, da imamo zakone zato, da jih kršimo, ne pa zato, da bi jih spoštovali. Vrzeli v celovitosti delegatskega sistema se najpogosteje začenjajo že v temeljni organizaciji in se potem prenašajo do zvezne ravni. Temeljna organizacija še ni tista prava temeljna organizacija, , kot je nedavno dejal dr. Bakarič. Večkrat mora odločati o stvareh, ki so bile predhodno že dogovorjene na ravni delovne ali sestavljene organizacije, skupščinski zbori pa morajo večkrat prav tako odločati o stvareh, predhodno že sklenjenih. Proračunske razprave na vseh ravneh imajo še vedno klice takšnih slabosti, katerih posledica je tudi zmotno prepričanje, da še naprej lahko živimo na kreditih in zadolževanju. Proračune in drugo porabo še vedno gradimo na družbenem proizvodu, ki ga lahko umetno višajo tudi cene in zadolževanje, ne pa na realnem dohodku. Cim prej morajo zaživeti skupnosti za cene, so poudarili slovenski delegati v zveznem zboru. Določena praznina vlada sedaj. Star sistem smo ukinili, novega pa še nimamo. Krivdo za višje cene želimo v celoti prevaliti za izvršne svete od zveze do občine in na nov prometni davek. To ni točno, saj so cene podivjale januarja, prometni davek pa je bil uveden februarja. Iskati krivca v tem krogu .je napak. Zaživeti mora nov sistem, cene morajo na izhodiščni položaj, kompenzacije pa ne smejo dobiti plašča potuhe za nedelo, nizko produktivnost in neupravičeno ustvarjanje dohodka. J. Košnjek Kranjska gora odpovedana KRANJSKA GORA, 23. MAREC — Kranj skogorci so 'danes odpovedali finale letošnjega svetovnega pokala v alpskem smučanju. Pripravljalna dela je organizator opravil. Priprava snežnih depojev, priprava helikopterjev za prevoze snega, vse tehnične priprave, več sto delavcev je poskrbelo za vse, da bi se progi za oba veleslaloma in parelalni slalom pripravila tako, kot je treba. Vdor toplega zraka od 21. marca naprej in uradna vremenska napoved za Slovenijo, Švico in Avstrijo kažejo, da bo v naslednjih dneh še topleje. Zato je. vprašanje, če bi bila tekma regularna. Delegata Bibo Nordenski Old iz Švedske in Haiz Kreček iz ZRN sta se prepričala o stanju prog. Prireditelj finalov je švicarski Laax, tu bo ženski slalom in veleslalom ter moški veleslalom in paralelni slalom. Izjava vodje tekme Janeza Smitka: dela na progah so se začela 28. februarja. Zagotovili smo vse, da bi tekma lahko bila, toda zadnjih štirinajst dni so bili vremenski pogoji nemogoči. Za ta čas je bilo pretopio vreme. D. Humer Na 4. in na 5. strani današnjega Glasa objavljamo gradivo za seje zborov skupščine občine Radovljica. Na treh sejah zborov bodo delegati razpravljali o več vprašanjih, med drugim o zaključnem računu in predračunu skupščine občine, o več odlokih; o solidarnostni pomoči prizadetim ob poplavah ter o nekaterih drugih vprašanjih. •ISISISISISISISISISIS MERKUR KRANJ Planiški in naš praznik Za nami so trije čudoviti planiški dnevi, za katere težko najdemo primerjavo v zgodovini doline pod Poncami. Njene veličine ne more omajati niti nedeljska, za zaključek dolgočasna tekma. Za večino planiikih obiskovalcev je ie utonila v pozabo, ostaja pa planiški blesk, ki sije ie desetletja. Letošnja prireditev ga je se utrdila. Nad 40.t*e ljudi v treh dneh je število, ki se lahko primerja samo s planiikimi tekmami v poletih. Planica je tri dni blestela po udeležbi. Težko bi našli v letošnjem tekmovanju za svetovni skakalni pokal tekmo, na kateri so se zbrali vsi najboljši skakalci sveta. Planica namreč ni odločala samo o svojih zmagovalcih, ampak je v soboto in v nedeljo odločila, kdo bo dobitnik priznanja za najboljšega skakalca te sezone. Planiški praznik je potrdil, da smo izjemni organizatorji in da smo kos takšni nalogi tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah. Složno smo organizirali Planico, ponovno izpričali, da za nas sport ni le golo tekmovanje, ampak tudi priložnost za krepitev prijateljstva in bratstva med narodi, za utrjevanje tako za deljenega svetovnega miru. S pravkar končano Planico se ponovno dokazujemo, da v smučariji nismo več le dobri organizatorji, ampak vedno več pomenimo tudi po tekmovalni plati. Ni lakko pripraviti osrednji tekmovanji sezone, vendar mi zmoremo, če hočemo. To je naša vrednost. V Sloveniji bomo se naprej prodirali in organizirali takšne prireditve, ki nimajo le športnega pomena, ampak veliko širšega, saj zbližujejo ljudi, jih vedrijo, bogatijo. Pesem in vriski, ki so odmevali v Planici, so prepričljiv dokaz za to. Planica je glavno mesto svetovnega skakalnega športa, je izjavil predsednik mednarodne smučarske organizacije FIS Marc Hodler. Za vse nas, za vse smučarske delavce je bila praznik. Planica je resnično samo ena in takšna tudi ostaja! J. Košnjek Bled — V hotelu Svoboda je bilo dvodnevno posvetovanje za politične delavce v teritorialni obrambi Slovenije. Udeležili so se ga člani vodstev ZK v enotah in Štabih teritorialne obrambe. Razpravljali so o aktualnih nalogah ljudske obrambe in družbene samozaščite ter o aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih. Na seminarju je spregovoril tudi sekretar predsedstva ZKS Franc Šetinc. — Foto: D. Sedej OBIŠČITE PRODAJALNE V ? LJUBLJANI ŠKOFJI LOKI « GORENJI VASI # NAKLEM i RADOVLJICI i LESCAH NA BLEDU m IN JESENICAH PO JUGOSLAVIJI Kurirčkova pošta napoti Iz petih slovenskih krajev, na Primorskem, Koroškem, Štajerskem, Dolenjskem in Gorenjskem je krenila ha pot Kurirčkova pošta. Do začetka junija, ko bo sklepna slovesnost na zboru jugoslovanskih pionirjev v Ljubljani, bodo pionirji vseh slovenskih šol že devetnajsta prehodili Slovenijo po dolgem in počez. Uspešno madekonsko gospodarstvo Makedonsko gospodarstvo je imelo lani več kot 307 milijard dinarjev skupnega prihodka, kar je za skoraj 39 odstotkov več kot predlanskim. Čeprav se je pri tem povečal odstotek uporabljenih sredstev na 40,3 odstotka, se je dohodek povečal za 34 in ostanek dohodka za 36 odstotkov. Akumulacija se je povečala za 81 odstotkov. Za razširitev materialne osnove dela je makedonsko gospodarstvo namenilo 5196 milijonov dinarjev, kar je največ v zadnjih letih. Ni pa šlo brez izgub, ki so dosegle 2J24 milijarde dinarjev, kar je za 38 odstotkov več kot v letu 1979. Gnojila iz uvoza Za spomladansko setev naj bi uvozili 190 tisoč ton gnojil in porabniki so te dni ie dobili prve količine. Gnojila sedaj dostavljajo kmetovalcem v Sloveniji in HrvaŠki v drugih republikah pa jih bodo dobili čez nekaj dni. Uvozna pošiljka je sestavljena iz dušičnih gnojil, kijih potrebujejo za dognojevanje. Domača industrija pa je do 15. marca dostavila porabnikom 720.000 ton vseh vrst rudninskih gnojil. To je slaba polovica gnojil, ki bi jih po bilanci potrebovali za spomladanska dela na njivah. Ostanek, 758.000 ton gnojil naj bi kmetovalci dobili do konca septembra. Regresi za standard Srbska skupščina je pripravila vrsto ukrepov za zaščito življenjskega standarda. Uvedli bodo regrese za nekatera živila, beneficirali stanarine, zvišali otroški dodatek, regresirali cene prevoza v mestnem prometu in podobno. S tem želijo preprečiti nadaljnje upadanje življenjske ravni. Predlagani ukrepi pa bodo učinkoviti le, če jih bodo spremljali drugi ukrepi gospodarske stabilizacije. Svoje mnenje o teh predlogih in politiki cen bodo delegati povedali na prihodnji seji skupščine SR Srbije, ki bo 31. marca. Uvoz rezervnih delov za kmetijske stroje Čez deset dni bodo na trgu rezervni deli za kmetijske stroje, ki naj bi jih uporabljali med spomladansko setvijo. Na podlagi priporočila zveznega izvršnega sveta bomo v tujini kupili dele za uvožene traktorje, orodje za pripravo zemljišča, sejalne stroje in stroje za razstresa-nje gnojil v skupni vrednosti pet milijonov dolarjev. K. Množica pohodnikov, ki se je udeležila zimskega spominskega pohoda na Porezen v nedeljo, 22. marca 1961, je ob lepem vremenu obudila spomin na hrvave dogodke ob koncu marca 1945. Med udeleženci so bili tudi nekdanji borci in aktivisti Viktor Avbelj, Vinko Hafner, italijanski partizani-garibaldinci in še drugi številni borci in družbeno politični delavci. V kratki proslavi so k spomeniku položili še venec in izstrelili častne salve, popoldne pa je bila slovesnost v Orehku pod Poreznom. P. Leban JESENICE___ Jutri, 25. marca, ob 16. uri bo v sejni dvorani jeseniške občinske skupščine programsko volilna konferenca občinske organizacije Zveze komunistov Slovenije na Jesenicah. Na seji, ki se je bo med gosti udeležil tudi predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit s sodelavci, bodo obravnavali družbenoekonomski in družbenopolitični položaj jeseniške občine, ugotovitve delovne skupine centralnega komiteja z januarskega obiska na Jesenicah o delu komunistov ter bodoče naloge članstva ZKS v občini. Med drugim bodo tudi izvolili predsednika občinske konference ZKS na Jesenicah in potrdili predlog programa dela konference in njenih organov. Težišče gospodarskim vprašanjem V preteklem letu so tržiški komunisti posvetili največ pozornosti gospodarskim vprašanjem — Zahtevne nove naloge J Tržič — V četrtek popoldne so se tržiški komunisti sešli na programsko volilni seji občinske konference zveze komunistov. O delu v preteklem obdobju je spregovoril predsednik Marjan Bizjak, ki je dejal, da so osrednjo pozornost namenili gospodarskim vprašanjem. V prizadevanjih za ustalitev gospodarstva so bili uspešni, saj poslovnega leta nobena delovna organizacija ni sklenila z izgubo, pri izvozu pa so dosegli celo boljše rezultate kot so načrtovali. Dotaknil se je tudi investicijskih vlaganj v osnovna sredstva, ki so bila ponovno zelo skromna, zaposlovanja, ki ni doseglo načrtovane ra- S kranjske skupščine Delegatski vprašaji • Jože Belehar, delegat krajevne skupnosti Šenčur, je na seji zbora krajevnih skupnosti 25. februarja terjal, da se obnova ceste med Brito-fom in Šenčurjem uvrsti v temelje družbenega plana kranjske občine do leta 1985, kot je bilo navedeno v predhodnih predlogih. Predstavnik izvršnega sveta je povedal, da so bile pri oblikovanju dokončnega besedila plana nujne korekture in uskladitve, zato razlike med osnutkom in predlogom. Nekatere zadeve, ki jih ne bo moč finančno pokriti, so zato izpadle. • Anton Ropret, delegat krajevne skupnosti Velesovo, je predlagal, da stara šola ni primerna za stanovanje, ampak bi lahko v njej uredili družbene prostore. Skupščina je odločila, da bo skupnosti posredovala pismeni odgovor. • Anton Japelj je na seji zbora kraje Vi.e skupnosti v imenu delegacije Stražišča vprašal po usodi provizoričnega objekta za slaščičarno pri Emona marketu. Skupščina je že sklenila, da se objekt odstrani, pa tega doslej še ni nihče storil. Član izvršnega sveta Franc Jamnik je povedal, da bi moral objekt odstraniti lastnik sam, vendar ga nihče ni uspel najti. Izvršni svet je iskal ponudnika, ki bi objekt odstranil in še nekaj plačal, saj je provizorij vreden okrog pet starih milijonov. Sedaj so našli obrtnika, ki je voljan odstraniti objekt zastonj. Z njim je že podpisana pogodba, da bo to izvršeno do konca marca. • Jernej Teropščič, delegat Ko-krice, je terjal pojasnilo, zakaj se gradnja vrtca na Kokrici zavlačuje zaradi projekta, ki ni upošteval bližino plinovoda. Izvršni svet bo posredoval pismeni odgovor. -jk I bO .':/-'*j«io r: o •■fcfcCf.v.n i sti, ter stroškom, splošni in skupni porabi, ki se je gibala v dogovorjenih okvirih. Opozoril pa je na pereče pomanjkanje surovin in reprodukcn-skih materialov, ki lahko pripelje do zastojev v proizvodnji in bo zato potrebno samoupravno dogovarjanje z dobavitelji. Marjan Bizjak je ocenil tudi delo konference in komiteja. .Nekatere oblike dela komiteja kot so delovne skupine, zadolžitve posameznih članov za določeno področje dela, predvsem pa seje komiteja z nekaterimi osnovnimi organizacijami zveze komunistov v delovnih kolektivih so se dobro obnesle in bi jih kazalo v prihodnje še bolj razvijati". Ob koncu je nanizal tudi naloge, ki jim bodo morali tržiški komunisti v prihodnjem letu posvetiti, največ pozornosti. Gre predvsem za krepitev vseh vrst samouprave in ustvaritev pogojev, da bo delavec lahko resnično odločal o vsem, za dosledno uresničevanje preobrazbe na vseh področjih, za povečanje produktivnosti dela in s tem dohodka, ki bo omogočal normalno gospodarsko rast ter primerne osebne dohodke, za preusmeritev proizvodnje v donosnejšo, za krepitev izvoza in brzdanje uvoza ter za še boljšo organiziranost zveze komunistov, da bo sposobna uresničiti zahtevne naloge. Kasnejša razprava je bila vsebinsko izjemno plodna. Dotaknila se je vseh področij dela in življenja, vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, kulture, rasti cen, osebnih dohodkov, zaposlovanja in štipendiranja, samoupravnih odnosov • v gospodarstvu, mladinske organizacije in dela komunistov. Tržiški komunisti so za predsednika občinske konference ponovno izvolili Marjana Bizjaka. H. J. Uspel referendum na Brezjah Brezje — Minulo nedeljo so na Brezjah pripravili referendum za samoprispevek v krajevni skupnosti Brezje. Deloma so s samoprispevkom zgradili na Brezjah tudi že dom družbenih organizacij, zdaj pa so glasovali za samoprispevek za nadaljnjih pet let. Denar bodo namenili za plačevanje anuitet za družbeni dom, za asfaltiranje krajevnih cest in za ureditev nekaterih drugih komunalnih vprašanj v krajevni skupnosti. Referendum je uspel, saj se ga je udeležilo 94 odstotkov volilnih upravičencev, za samoprispevek pa je glasovalo 76 odstotkov. II. kongres samoupravljalcev Pomembno je začel Jože Gašperšič, Murka Lesce: Ko so delavci Murke pred dobrimi tremi leti plansko razmišljali, kako bi se kar najbolje vključili v širok krog blagovne ponudbe — v mednarodni cestni promet, v maloobmejni in turistični promet, so prišli do zaključka, da bi v bližini Lesc zgradili trgovski center, ki bi imel odlično geografsko lego in dobro absorb-cijsko moč tržišča. Sami ne bi bili kos tako veliki nalogi, z združenimi sredstvi bi pa šlo. Zato so se obrnili na proizvajalce, katerih blago prodajajo že dvajset in več let in pri katerih so si v vseh teh letih ustvarili zaupanje. S svojo zamislijo so navdušili. Proizvajalci so se takoj odzvali in od 92 delovnih organizacij, ki so jim ponudili poslovno sodelovanje na skupnih dohodkovnih odnosih ie v letih 1978 in 1979 83 delovnih organizacij podpisalo z Murko samoupravni sporazum o skupnem vlaganju v gradnjo centra. Prav to samoupravno dogovarjanje, ki je bilo eno prvih tovrstnih na Gorenjskem, je bilo vzrok, da so jim zaupali tudi sestavo poročila III.kongresu o dohodkovnem povezovanju med trgovino in proizvodnjo. Kako so pripravljali v Murki sporočilo III. kongresu, smo povprašali Jožeta Gašperšiča, ki je v Murki odgovoren za pripravo sporočila. »V postopku priprav sporazumov še nastopajo dileme okrog delitve skupnega prihodka, kajti nekateri proizvajalci so še vedno mnenja, da je kreditni odnos bolj čist. Prav zato so še vedno občutne težnje za kreditnim odnosom, ne pa skupnim prihodkom na osnovi skupnih naložb. Vendar se moramo zavedati, da je kreditni odnos kratkoročen odnos, ki ne vpliva na bodoči odnos in vanj ne vnaša obojestranskih prizadevanj. Probleme je doslej vsak« po svoje reševal, vsak nosil svoje tveganje. Premalo je bilo sodelovanja med trgovcem in proizvajalcem. Pa vendar je trgovec tisti, ki najbolje pozna trg, potrošnika! Ob takšni povezavi, ko se bosta trgovec in proizvajalec skupno dogovarjala za vrsto in količino blaga, ki naj se proizvede »4* trg, pa bo proizvajalec de*1 znanega naročnika. Tu je bi na razlika. Tveganje bo n* Prvi poskus takšne »skup« K izvodnje« ki jo bomo skuper nansirali proizvajalec in trj bomo naredili z Brestom, vajalec bo dobil plačano šele tedaj, ko bo blago t Na izkušnjah se najbol Tako bomo spoznavali, M bodo obračali stroški, kje in I bi se dalo kaj prihraniti. T bomo torej vsi, ne samo Stroški bodo morda v » visoki. Toda, pomembno j«: ti. In čim tesnejše bo to pv vanje, tem bolj nepotrebni i' večni bodo postajali vmesni * kot so veletrgovine in druj! sredniki. Trenutno imamo vsi « proizvajalci in trgovci teta** nančnimi sredstvi. Toda v i nih interesih za izgradnjo centra smo trdni naprej. 0 je danes sprejet v tt» srednjeročnega plana občine' dovljica.« Sporočilo Murke za \\\ , gres je pripravljeno, kljub n kratkemu roku. Upajo, da bo*] svojimi dosedanjimi Ukv že lahko koristili, čeprav » i oni šele na začetku te se 'asfj ho jene poti, toda nakazane.«' smernice, kako • naj bi se o hodkovni odnosi med proiivc in trgovino uspešno razvijali Vsak četrti mladim na delovno akcijo Dvesto brigadirjev iz kranjske občine bo let delovalo na dveh zveznih in eni republiški ni akciji, v brigadi Rdečega križa Slovet brigadi prijateljskih mest — Tudi dvajset iz Rivolija — Številne lokalne akcije D. S. Kranj — Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Krani je ugodno ocenil lanskoletne dosežke kranjskih brigadirjev. Kranj je zopet postal pravo brigadirsko mesto, saj je na vseh akcijah, sodelovalo blizu 2500 mladincev. Številna osvojena brigadna in posamična priznanja na republiških in zveznih delovnih akcijah kažejo, da so dostojno zastopali Kranj in njegove mladince. Nekaj težav je bilo le pri evidentiranju brigadirjev za republiške in zvezne akcije, ker so se mladi raje odločali za lokalne, krajevne in občinske akcije. Za te velja, da so bile množične in dobro pripravljene. Sele z upoštevanjem teh dobimo celovito podobo mladinskega prostovoljnega dela v kranjski občini. Toda komaj so brigadirji potegnili črto pod lanskoletno »bero«, že so sredi priprav za letošnje mladinske delovne akcije. Do prvega aprila bo potrebno evidentirati okoli dvesto brigadirjev, ki bodo v poletnih mesecih sodelovali na republiških in zveznih delovnih akcijah. Po predhodnih pripravah bodo oblikovane tri brigade: za zvezni akciji Kozjansko in Podrunje-Kolubara in republiško Istra 81. Na Kozjansko bodo brigadirji odšli 6. junija in se vrnili 3. julija, medtem pa bodo kopali kanale za telefonski kabel in vodovod. V Podrunju v Srbiji bo petdeset mladih iz kranjske občine v mesecu avgustu urejalo okolje in gradilo infrastrukturne objekte. Na akciji Istra 81 bodo tako kot v prejšnjih letih gradili višinski vodovod, Kranjčani pa bodo skupaj z mladimi iz Kamnika in Ljubljane delali v prvi izmeni od 28. junija do 18. julija. S tem številke še niso Osem brigadirjev se bo po brigadi prijateljskih mest. tokrat organizira občinski ca ZSMS Zemun. Bnj šestih mest bodo ureja* novem Beogradu. Deset so bo z brigado Rdečega m venije udeležilo zvezne akcij Luka 81. Ti ne bodo vihtehl in lopat. Gre za specialno bn naj bi na terenu razreševal«: problematiko in pomagala iV na manj razvitih področji' tesno je sodelovanje med in Rivolijem, kaže tudi nost dvajset mladih iz p, italijanskega mesta, da Kranjčani »okusijo« briga«, ljenje na eni izmed zveznih i i liških akcij v Sloveniji. Številne bodo letos tudi akcije, tako občinske kot Na njih bo predvidoma skoraj pet tisoč mlac večjimi velja omeniti tiw lovno akcijo v Stražišcu, mladi v pripravah za rep«, zvezne manifestacije urejatu. kanale ob cesti proti Jamni«' bo enodnevnih akcij. V Brttotv -mladi udarniki kopali jarek s1 fonski kabel, v Kranju a vključili v dela pri obnovil. Kisselstein. Vodnogospodank« I jetje Kram je mladim pij čiščenje vodnih zbiralnikov C, vorjena je že akcija z« postaj rdečih javorjev v bodoči tlu varištva od Zlatega poba del Letos je prišlo do nekateri memb tudi pri financiranj« dinskih delovnih akcij. in zvezne ima na skrbi n__ ganizacija, za lokalne pa , sredstva občinska skupščin*. C." 24. 1981 3.STRAN G LAS iko kranjsko gospodarjenje troški zajedajo dohodek ekonomske stabilizacije vpliva na gospo-jenje v kranjski občini — Rast porabe zaosta-za rastjo dohodka, kar se nadaljuje tudi — Umirjena gospodarska rast v prvih letoš-mesecih — Nad 95-odstotno pokrivanje uvo-i z izvozom — Manj za investicije - Tako lanski kot tudi podatki o gospodarjenju v občini kažejo, da stroški načenjajo dohodek. Vse-ph je treba analizirati in v racionalne meje, saj bo le ob iskanju notranjih rezerv in rešitvah ostalo združenemu še več dohodka Pogoje gospo-sicer oblikujejo v precejšnji zunanji vplivi, vendar veliko naredimo sami, so poudarili ladujem srečanju kranjskih >v s predstavniki skupščine, izvršnega sveta liričnih organizacij. za družbeno planiranje je priložnost pripravil najpo-podatke o lanskem go-■ju v kranjski občini in o smereh gospodarjenja v i letošnjih mesecih, ljamo nekatere glavne podat lanskem gospodarjenju. Kranj-gospodarstvo je kani ustvarilo 36.275.736.000 dinarjev celotnega prihodka ali za 34,4 odstotka več kot leta 1979. Zal so stroški naraščali za' skoraj dva odstotka hitreje kot celotni prihodek. Dohodek je bil lani večji za 29,4 odstotka, čisti dohodek za skoraj 29 odstotkov, za osebne dohodke je bilo izplačanih za 20 odstotkov več sredstev, precej več pa je gospodarstvu ostalo za pospeševanje materialne osnove dela in za akumulacijo, kjer je povečanje 65 oziroma 54-odstotno. Fizični obseg proizvodnje je bil večji za 4,6 odstotka, produktivnost pa je bila realno ob 1,6 odstotnem povečanju zaposlenosti večja za 1,4 odstotka. Družbeni proizvod in dohodek sta se tako lani v primerjavi z letom 1979 realno povečala za okrog 3 odstotke. Skladna z resolucijo je bila delitev dohodka. Poraba je zaostajala za dohodkom, izplačila za investicije pa so bila realno nižja za okrog 20 odstotkov, nominalno pa so sicer porasla za 1,7 odstotka. Jezikovno razsodišče (16) Bančni in drugi obrazci Iz Novega mesta smo dobili takle dopis: »Ze dve leti dobivam otetai dohodek«na tekoči račun. Ves ta čas je na čekih narobe napisano m našega kraja. Zelo bi bila vesela, če lahko kaj storite, da bi Novo neslo pisali pravilno.« 462598 ■ I Sub£ariskabanka Podruiniea^Novo Mento) i i PUCajie ml. trk, mejrg. td&rpr mfrnnTUrv. ^PP'ffiffi KMj j ! j : Oh. h i U krm Ctkm m* more prtnall m *mgo >il .... Kakor se vidi na ponatisnjenem čeku, v tej temeljni banki Ljub-laaskTbanke mislijo, da se ime kraja piše Novo Mesto. Pa saj tega ne -™! nuditi ko lahko vsak dan in vsako uro kje vidijo napisano pravflno obliko: Novo mesto. Najbrž gre le za malomarnost: ko se je zgodila, uporabljajmo tiskovine, dokler jih ne zmanjka! Ob^jec^s^ma še več drugih napak in pomanjkljivosti. Pri bese-ath Juaiio datum« sta oklepaja odveč, pač pa bi moral biti začetni k nik: Kraj. Kratice za dinarje in pare pišemo brez pik - da tega ne bi nrfeb v banki?! »Z besedami« in »Upravičencu« bi moralo biti aanmno z malo začetnico in brez dvopičij. V besedilu ob robu ni MOdns tujka »garantira«, manjkata vejici pred »če« in »ki«. Tate površno in pomanjkljivo napisane čeke imajo v vseh Slovenija bankah ker jih pač za vse tiskajo v Beogradu. Kakor ta novomeški hk še številni drugi obrazci pričajo o premajhni zavesti da je tudi ostavljanje takega besedila odgovorno dejanje, saj vsak nemarno, aovaično ali pravopisno nepravilno natisnjen obrazec kvari jezik ivojan uporabnikom in s tem znižuje splrfno jezikovno raven. Ob novem naročilu obrazcev naj torej pri Združenju bank Slovenije Mtančneje pregledajo besedilo, preden ga oddajo v tisk za vse banke na področju SR Slovenije. ... Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge li, jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo m pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za Smenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 LJUBLJANA, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Ugodni so lanski kranjski rezultati v zunanjetrgovinski menjavi. Izvoz je bil realno večji za 12,2 odstotka, uvoz pa realno za 15 odstotkov manjši. Lansko pokrivanje uvoza z izvozom je bilo 97,3-odstot-no, kar je precej boljše kot leta 1979, ko je bilo pokrivanje komaj 68-od-stotno. Kranjsko gospodarstvo je . lani »pridelalo« za 5.689.000 dinarjev izgub kar predstavlja 0,1 odstotka vsega dohodka v občini. Izguba je bila izkazana v treh temeljnih organizacijah Elektra in v Klavnici. Za letošnje prve mesece je značilna umirjena gospodarska rast. Industrijska proizvodnja je bila dobro polovico odstotka višja kot v enakem lanskem obdobju, januarja pa je bila celo za 7 odstotkov nižja kot lani. Na to je vplivala slabša preskrbljenost s surovinami in drugimi materiali. Izvoz se je letos povečeval, uvoz pa zmanjševal. Pokrivanje uvoza z izvozom ostaja še naprej nad 90-odstotno, lani pa ni doseglo v prvih mesecih 60 odstotkov. Manjša so tudi izplačila za investicije. Lani je kranjsko gospodarstvo investiralo v osnovna in obratna sredstva 1588 milijonov dinarjev. 66 odstotkov je bilo lastnih in združenih sredstev, 34 odstotkov pa bančnih posojil. Delež lastnih in združenih sredstev se je v primerjavi z letom 1979 povečal za 6 odstotkov. J. Košnjek z7® ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja z dne 19. 3. 1981 prosta dela in naloge: 1. 1 kvalificiran kuhar ali kuharica 2 kuharska pomočnika-pomočnici 1 telefonist 3 snažilke Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s poskusnim delom 3 mesece. Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del in nalog zahteva: pod 1. kvalificiran kuhar ali kuharica in 1 leto delovnih izkušenj pod 2. priučeni delavec v kuharski stroki in 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj pod 3. šola za telefonista ali ustrezni tečaj in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj pod 4. nepopolna osemletka in 1 leto delovnih izkušenj Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, služba splošnih poslov Kranj — Prešernova ul. 6 do 8.4. 1981. Prijave brez dokazil o izpolnjevanju pogojev Komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po zaključeni objavi. Kadrovska politika v kamniški občini Kronične slabosti V kamniški občini so januarja lani sprejeli dogovor o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike. Januarja letos so izdelali temeljito analizo njegovega uresničevanja. KaJ Je pokazala, smo se pogovarjali s Tomom Malinaričem, vodjem kadrovske službe pri Skupščini občine Kamnik. *?*ko 8te »«*el*li analizo?« »Sestavili smo vprašalnik, ki so ga izpolnjevale kadrovske službe podpisnikov dogovora. Namen vprašalnika je bil predvsem, da na osnovi določil dogovora sami ugotove pomanjkljivosti ter da jih obravnavajo njihovi samoupravni organi ter sprejmejo ukrepe. Obravnavali so jih le v 33 organizacijah združenega dela, le v dveh se je samoupravnim organom pridružil sindikat. Podatki iz vprašalnikov so bili osnova za globalno analizo uresničevanja dogovora v okviru občine.« »Analiza je pokazala, kakšne so kadrovske službe v organizacijah združenega dela?« »Med vzroki, ki ovirajo uresničevanje dogovora, so nedvomno pomanjkljive kadrovske službe. Na področju kadrovske politike so v organizacijah združenega dela slabo povezani med seboj vsi, ki se ukvarjajo z njo. Le v osmih imajo samostojne kadrovske službe, v 14 jih imajo, vendar niso samostojne, drugod te naloge opravljajo direktorji, sekretarji, tajniki samoupravnih organov in drugi. Izključno na področju kadrovske politike dela 39 delavcev, 73-tim je to dodatno delo. V kamniški občini imamo le 9 strokovnjakov za kadre, ljudi, ki imajo delu ustrezno izobrazbo. Se bolj je osupljiv podatek, da praktično nimajo potreb po tovrstnih strokovnih delavcih.« »Nič čudnega torej, da kadrovski načrti še vedno niso sestavni del planov?« »Skoraj polovica vseh opravil v kadrovskih službah odpade na tako imenovano operativo. Plan kadrovskih potreb za dolgoročno obdobje ima le en podpisnik dogovora, plan za letos le polovica. Sem sodijo tudi plani izobraževanja, ki jih ima za letos le 35 odstotkov podpisnikov, za srednjeročno razdobje 26 odstotkov. Plan štipendiranja le 54 odstotkov. Izredno slabo torej. Delo na področju kadrovske politike postaja z usmerjenim izobraževanjem vse bolj zahtevno, mi pa ugotavljamo, da se delo v kadrovskih službah zožuje na administrativna opravila. Tako se je na primer v zadnjih letih 379 delavcev dodatno izobraževalo, kar 75 odstotkov jih kasneje ni dobilo izobrazbi primerno delo. Ob tem pa so v 21 organizacijah združenega dela sprejeli na delo 180 delavcev brez ustrezne izobrazbe, v devetih so razporedili 44 delavcev na opravljanje del in nalog, za katere niso bih ustrezno usposobljeni. Ce pogledamo še izpolnjevanje tako imenovanih minimalnih pogojev življenja pri zaposlovanju novih delavcev, ugotovimo, da jih izpolnjuj le Graditelj, deloma Kemijska industrija m Utok, da je kamniški Delavski dom kričeč problem. Slabosti so kronične, problemi se prepletajo, kaže da se nanje navezujejo tudi pomanjkljivosti pri kadrovanju vodilnih delavcev. Res, da je 67 odstotkov vodilnih delavcev doslej že obiskovalo šolo za poslovodne delavce v Skofji Loki, toda ugotavljamo, da so vodilni delavci premalo aktivni v svojem življenjskem okolju, o čemer nazorno govori podatek, da je le 67 odstotkov vodilnih delavcev članov zveze komunistov.« ZA ZAPOSUMNI KRANJ Gibanje zaposlenosti in brezposelnost v letu 1980 V preteklem letu je bilo na Gorenjskem po po stikih Zavoda SRS za statistiko povprečno zapodi* 80468 delavcev, od tega 47,5 % žensk. Na lapitfini v družbenem sektorju je odpadlo 973%, v Rbnem sektorju pa je bilo zaposlenih 1,2%. V jEamhniih dejavnostih je bilo 863 ter v negospo-Jarstvu U % vseh zaposlenih. Podatki sa Gorenjsko kažejo, da je v 1. 1980 poštenost porasla v celoti samo za 0,7%. Porast v aMpeisretvu je bil majhen in je dosegel le 0,4 %. V sdattrih dejavnostih je zaposlenost celo nižja od poštenosti v letu 1979. Nižja je v industriji (za U S), gozdarstvu, gradbeništvu, stanovanjsko-komu sdsi dejavnosti, tor dejavnosti družbeno-političnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Planiranih občinskih stopenj rasti zaposlenosti v preteklem letu nismo dosegli v nobeni gorenjski občini v dveh občinah pa je zaposlenost padla celo pod obseg v letu 1979. Zaposlenost v 1. 1980 je nižja od zaposlenosti v 1. 79 v občinah Jesenice (za 0,6%) in Tržič (za 0,4%). Najbolj se je planirani stopnji približala občina Kranj, kjer je zaposlenost porasla za 1,6%. V občini Radovljica je zaposlenost v 1. 80 porasla za 0,2 %, v občini Skofja Loka pa za 0,9 %. Za 1. 1980 je značilen tudi padec števila prijavljenih potreb po delavcih, saj so OZD prijavile 15 % manj potreb kot v 1. 79. V upadanju so bila tudi prenehanja delovnih razmerij, ki so nižja od 1. 79 za 12%. Za gibanje brezposlenosti v preteklem letu je' značilna sprememba trenda. V nasprotju s preteklimi leti, ko je število evidentiranih iskalcev zaposlitve padlo, se je v letu 1980 število brezposelnih povečevalo. Kljub zmernemu naraščanju števila brezposelnih, brezposelnost po obsegu na Gorenjskem še ni problematična. Ugotavljamo pa, da se počasi menja izobrazbena struktura brezposelnih in da se povečuje število brezposelnih s strokovno izobrazbo. Koncem decembra je bilo evidentiranih na Gorenjskem 744 isklacev zaposlitve, povprečno pa je bilo v preteklem letu brezposelnih 648 delavcev. Stopnja brezposelnosti, t. j. število brezposelnih v primerjavi s številom zaposlenih, je dosegla v decembru lanskega leta 0,9, kar je precej manj kot v Sloveniji (1.5). Mirni Pintar J Namensko varčevanje ne le za stanovanja Ljubljanska banka bo razširila kreditiranje občanov iz namenskega varčevanja in odkupa konvertibilnih deviz tudi za druge potrebe občanov — za nakup starih stanovanj, telefonskih priključkov, za popravilo kmetijskih strojev, za izredno šolanje itd. Kranj — Izvršilni odbor Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske je na svoji seji preteklo sredo razpravljal o novem predlogu pravilnika o odobravanju kreditov občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja ali na podlagi prodaje konvertibilnih deviz banki. Namen novega predloga je predvsem ta, da bi pospešili dinarsko varčevanje ter odkup deviz od občanov in vsaj delno razširili pobudo na področju kreditiranja občanov. Novi pravilnik prinaša, da bi tovrstne kredite občani lahko namenjali odslej tudi za nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš, za plačilo stroškov za vzdrževanje oziroma adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše ter za nakup materialov in naprav za varčevanje z energijo. S temi krediti pa bi lahko plačali tudi stroške za telefonski priključek, priključek na električno omrežje, na toplotno ogrevanje, na vodovodno omrežje in kanalizacijo za stanovanja in stanovanjske hiše. Pa tudi popravilo avtomobila ali kmetijskega stroja bi lahko plačali s takšnim kreditom. Lahko bi celo vplačali vpisnino za izredno šolanje ali kupili invalidske pripomočke. Od organizacije, ki gradi ali prodaja garaže, bi lahko kupili tudi garažo._ Ljubljanska banka — Združena banka predlaga sicer tudi, da bi lahko po tej poti dobivali tudi kredite za nakup počitniških stanovanj ali hiš in za plačilo uvoznih dajatev, za kar pa se kranjski bančniki zdaj, v času stabilizacije in uvoznih omejitev, ne ogrevajo. Višina kredita je odvisna od privarčevanih sredstev občana oziroma od zneska prodanih deviz, vendar pa ne more biti nižja od 8.000 dinarjev in ne višja od vrednosti predračuna za posamezni namen. Najdaljša doba vračanja kredita je 5 let in je odvisna od namena in kreditne sposobnosti občana. Kredit dobi varčevalec pri dinarskem namenskem varčevanju po najmanj 12-mesečnem varčevanju, pi> prodaji deviz pa takoj dobi 250 odstotkov od devizne protivrednosti. Banka bo odobrila občanu kredit in sklenila pogodbo o kreditu najkasneje 30 dni po predložitvi zahtevka in ustrezne dokumentacije. Nov pravilnik bo stopil v veljavo, ko ga bodo sprejeli vsi izvršilni odbori temeljnih bank Ljubljanske banke. D. Dolenc O LAS4.STRAN ® RADOVLJICA 26. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo v sredo, 25. marca, ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica. Gorenjska 19 Dnevni red TOREK. 24 26, seja /bi >ra združenega dela skupščine občine Kadi »\ lndlok o davkih občanov Obrazložitev k spremembi odloka občanov pravi, da so bile predvidene v okviru davčne zakonodaje. Po sedaj odloku plačujejo davek kmetijstva zavezanci, ki niso io ali pokojninsko zavaro-kot kmetje, po stopnjah, poza 6 odstotkov. Družbeni ror predvideva povečanje te nje od 6 odstotkov na najmanj loaatotkov Zi naložbe v kmetijstvo se uvaja uetja olajšava, za nadaljnja tri Pogoj je preureditveni načrt in najmanj v višini 300.000 Pogoje za zavezance, ki zdravstveno in pokojninsko za-kot kmetje so uskladili v i regije. Drozbeni dogovor prinaša novo za davek od obrtne dejav-Od možnih stopenj se je Go-odločila za te, ki jih predajo v obrazložitvi. Prav tako je v odloka o davkih občanov ' tel drugih novosti ter olajšave, ki a nekatere zavezance precej Predvsem so napravili precejšen premik sa obdavčenje dohodka od oddajanja turističnih sob z namenom, da bi pospešili to dejavnost. Cenzus je zvišan od 3.999 na 99.999 dinarjev prometa, kar pomeni, da bo število zavezancev za lani precej zmanjšano in bo tako ostalo neobdavčenih okoli M odstotkov vseh oddajalcev sob. Zs obdavčenje turističnih sob so predlagali veljavnost sprememb te zs odmero za lani, za davke po odbitku pa lahko spremembe veljs šele po objavi odloka. Proračun občine Delegati vseh treh zborov bodo razpravljali in potrdili tudi predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Radovljica za leto 1980. Predlog odloka je radovljiški izvršni svet že obravnaval m z nekaterimi popravki tudi sprejel. Predlog določa o proračunu občine Radovljica za letos predvideva, da bodo znašali skupni pri- hodki proračuna v radovljiški občini okoli 138 milijonov dinarjev, od tega namenjajo več kot 2 milijona dinarjev za tekočo proračunsko rezervo. Sredstva občinskega proračuna se bodo delila med letom enakomerno med vse nosilce ali uporabnike, v okviru doseženih dohodkov, če z odlokom ali posebnim skupščinskim aktom ne bo to posebej določeno. i* m Imenovanje delegatov Delegati bodo razpravljali o imenovanju delegatov skupščine občine Radovljica v delavski svet Gorenjske bolnišnice Jesenice in v organ samoupravne delavske kontrole Gorenjske bolnišnice Jesenice. Za delegata skupščine občine Radovljica v delavski svet Gorenjske bolnišnice Jesenice se imenuje Franc Colja z Bleda, za delegata skupščine občine Radovljica v organ samoupravne delavske kontrole Gorenjske bolnišnice Jesenice pa se imenuje Stane Pisek z Bleda. V Podnartu hočejo vrtec Na minulih sejah zborov skupščine občine Radovljica so največ pozornosti posvetili problematiki prostorov vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva - Povsod so problemi, a v Podnartu vztrajajo, da se vrtec v Podnartu mora zgraditi - Pereči problemi tudi v osnovni šoli v Radovljici, ki zaradi vrostonhe stiske prehaja na dvoizmenski pouk * * DOGOVORILI SMO SE IkjeVrljira — Na minuli seji "lltfnsgn zbora okup- „ Radovljica so potrdili zadnje seje ter sprejeli in-ajo o prostorski problematiki s in usmerjenega izobra-ter otroškega varstva v . Radovljica. Družbenopoli-j zbor je priporočil samouprav-ateieanim skupnostim za izvrtanje in otroško varstvo, da j aa temelju ugotovljenih potreb saaja, po oblikovanem predaš razporedu takoj začnejo z ljenjem najbolj kritičnih pro-tt problemov v skladu z raz-■ ^jjvnni finančnimi sredstvi. [Mt minuli seji družbenopolitič-i zbora so sprejeli tudi osnutek lAme občine Radovljica za m ga dali v javno razpravo, razprava je trajala do 10. za organe medobčinskih rij pa naj bi izdelali nova in ustreznejše ključe za sredstev iz občinskega pro-Sprejeli so še dogovor o p in merilih za razmeščanje •ja vzgojnoizobraževalnih jsov usmerjenega izobraže-? Sloveniii, odlok o »premem -a dopolnitvah odloka o ea občinskem davku od pro-proizvodov in od plačil za i ao sprejeli tudi odlok o stroškov delegatom čla-šdovnih teles skupščine in sveta ter članom kolegij-ivnih organov ter odlok o ri organa, ki odloča o izločitvi osebe upravnega organa ali , ki vodi upravni organ riiica s popravkom. Ne-i dopolnila so k statutu občine rljica, ocenila pa se je upra-et gradnje vrtcev na območju občine Radovljica v tem in v obdobju. Družbenopoli-zbor je pozval krajevno skup-Podnart, da po končanih sejah njo »kupi dogovor s predstavit/e jevne skupnosti Podnart. iUAJEVNIH ilh zadnji seji zbora krajevnih ti so precej časa posvetili tim problemom osnovnega eaaerjenega izobraževanja ter varstva v občini. Poročilo .enkazovalo vso prostorsko pro-itiko osnovnega in usmerje-tzobraievanja ter otroškega a Predsednica izvršnega od-akupnosti otroškega varstva Retns je podrobneje obraz-stanje, in ooudarila, da so nekatere naloge iz minulega srednjeročnega načrta ostale neuresničene. Nista bila zgrajena vrtca v Stari Fužini in na Ovsišah. Tudi ostale krajevne skupnosti v občini si želijo bolj urejenega otroškega varstva, potrebe pa so največje prav v krajevni skupnosti Radovljica. Problem otroškega varstva v krajevni skupnosti Podnart bi lahko reševali s prostimi mesti v vrtcih v Kropi in v Kamni gorici, v Stari Fužini pa v vrtcih v Bohinjski Bistrici in Srednji vasi. V raspravi je delegat krajevne skupnosti Podnart prebral stališče delegacije iz Podnarta. Dejal je, da je takšno nakazovanje problemov in takšno nakazovanje rešitev za otroško varstvo v krajevni skupnosti Podnart izigravanje samih krajanov. Krajanom so dolgo obljubljali vrtec, še pred mnogo leti in krajani so čakali, saj so se zavedali, da so problemi otroškega vsrstvs v nekaterih drugih krajevnih skupnostih občine ie večji. Krajani Podnarta ao zaupali in pričakovali, da se bo vrtec v Podnartu končno le b> Si dil. Zdaj pa program predvide, da se vrtec v krajevni i >vs, aa se vrtec v Krajevni skupnosti Podnart ne bi gradil, ker to ekonomsko ni opravičljivo in naj bi se otroci vozili v okoliške vrtce. Vendar pa krajani Podnarta menijo, da to ni pravilna rešitev. Delegat krajevne skupnosti Podnart je še poudaril, da je treba preveriti, kaj pomeni »ekonomsko vprašljiva investicija«. Zdaj so pretekli vsi obljubljeni in dogovorjeni roki zs izgradnjo vrtca in nepravilno je, da se gradnja odlaga in da se sploh ne bi gradilo. Ponovno naj bi izdelali vratni red izgradnje in pri tem ne bi pozabili na krajevno skupnost Staro Fužino in na Podnart ter drsali oMjabo o izgradnji vrtcev. Opozorili so tudi ns to, da krajani Podnarta ne bi ob sedanjih predlogih izgubili vsega zaupanja v sklepe in dogovarjanje, saj so vrtec obljubljali že šest let. V krajevni skupnosti Podnart so tako predlagali, da zbor sprejme več sklepov: analizo stanja otroškega varstva v radovljiški občini naj bi zavrnili, preden naj bi začeli z izgradnjo vrtcev za naslednje srednjeročno obdobje nsj bi izpolnili obljubo iz minulega srednjeročnega obdobja in končno naj bi za lagradajo vrt? cev v krajevni skupnosti Stara Fužina m Podnart veljali isti pogoji kot so bili veljavni za gradnjo ostalih vrtcev v preteklem srednjeročnem obdobju. Delegat krajevne skupnosti Podnart je poudaril tudi. da je krajevna skupnost pri obravnavanju te problematike iskala stike s skupnostjo otroškega varstva, ki pa je odklonila kakršnokoli obveznost iz preteklega srednjeročnega obdobja. Na minuli seji zbora je krajevna skupnost Ribno pripomnila, da tudi krajani njihove krajevne skupnosti zaradi povečanega števila otrok potrebujejo otroški vrtec. Predsednik skupščine Leopold Pernuš je pojasnil, da zbor krajevne skupnosti obravnava zgolj poročilo o problematiki otrošega varstva in izobraževanja v občini, ne odloča pa o prednostnem redu naložb. Planske dokumente interesnih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje so sprejeli na zborih delavcev, od združenega dela pa se ne more zahtevati novih sredstev. Delegat krajevne skupnosti Brezje je opozoril na problem otroškega varstva v njihovi krajevni skupnosti, ki ima prostore, nima pa ustrezne opreme m soglasja skupnosti za delovanje otroškega varstva. Delegat krajevne skupnosti Kropa je dejal, da naj poročilo prikaže prav vso problematiko na tem področju, pri tem pa naj upošteva tudi ekonomske in druge pokazatelje. Delegacija krajevne akupnosti Bled se ni strinjala s tem, da ie za Šolski center potrebna telovadnica in zahtevala, naj se prikaže še problematika osnovne šole Bled. V prihodnje naj bi bolje proučevali in tako za dolgoročno obdobje zagotovili dovolj prostora v vrtcih in šolah. Delegacija krajevne skupnosti Radovljica je menila, da predlagana rešitev prostorskega problema v osnovni šoli Radovljica ni v skladu s cilji izobraževalne politike v Sloveniji. Najbolj ustrezna rešitev za obnovo šole v Radovljici naj bi bila v tem, da bi začasno prešli na dvoizmenski pouk, takoj sanirali streho, pridobili pa še vse ostale prostore. Dejali so, da bi bilo neustrezno uporabljati stavbo nasproti občine prav tako pa so opozorili na izgradnjo novega vrtca z jaslimi v krajevni skupnosti Radovljica. Zbor krajevnih skupnosti ni mogel samostojno odločati o vseh teh problemih, na podlagi pripomb iz razprave pa so sprejeli naslednje sklepe: v skupnosti otroškega varstva in izobraŽevanja naj se takoj pripravijo analitično obdela vn i podatki o trenutnih razmerah. V kar najbolj široko zasnovsni obravnavi naj se odloči o obsega in o vrstnem redu razreševanja celotne problematike. Vsi plani naj bodo odvisni od finačuih sredstev. Vzdrževalna dela aaj se FimjSaaiJ začnejo, vendar pa je piaidbsdan treba še izbrane inmi sasu aje strokovno obdelati in v izobraževalni skupnosti Radovljica odločiti o konkretnem obsegu in vratnem redu del. Za potrebe usmerjenega izobraževanja saj se pripravijo konkretni adaptacijski programi ter se financirajo iz še zbranih sredstev od prispevka 9,98. Za potrebe otroškega varstva v občini naj izvršni svet skupščine občine Radovljica prouči motnost odstopa dela proračunskih prihodkov sa letošnje leto in sa daljše obdobje. Izvršni svet aaj ha tudi proučil možnost sredstev iz občinskega proračuna, interesne skupnosti naj bi i »delale analizo prispevnih stopenj zs letos, poiskale pa naj bi se tudi druge motnosti za reševanje tako selo pereče problematike varstva in izobraževanja. Med drugim naj bi luzamialili tudi o pripravi referendumov sa krajevne samoprispevke in o motnosti sa občinski samoprispevek. Predsedstvo skupščine občine Radovljica naj bi se tudi dogovarjalo o morebitnem skupnem zasedanju skupščine občine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Na minuli seji zbora krajevnih skupnosti so potrdili tudi predloge ostalih točk dnevnem reda, ki jih je obravnaval že družbenopolitični zbor. Ko so razpravljali o osnutku proračuna občine, ie delegacijo krajevne skupnosti Brezje zanimalo, kako je z obdavčenjem turističnih sob, ker lastniki zaradi prevelike, obdavčitve niso zainteresirani za oddajo teh sob. Delegat krajevne skupo* ti Srednja vas je vprašal, zakaj imajo krajevne skupnosti tako malo sredstev in ugotavljal, da imajo večje krajevne skupnosti v proračunu predviden višji odstotek povečanja. Delegacija krajevne skupnosti Kropa je predlagala, naj se porast sredstev za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti giblje v okviru porasta ostalih dejavnosti, delegat krajevne skupnosti Bled pa je pripomnil, da so stroški delovanja krajevne skupnosti izredno visoki in presegajo dohodke. Te stroške bi lahko krajevne skupnosti znižale z združevanjem posameznih «ialog, ki naj bi jih opravljala skupna služba. Delegacija krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica je predlagala, naj izvršni svet prouči možnost, da bi se del davka od vikendov odstopil krajevni skupnosti, kar pa v osnutku proračuna ni predvideno. V krajevni skupnosti je 110 vikendov, ki so visoko obdavčeni, krajevna skupnost Ene more urejati teh področij, r nima sredstev. Ns vsa vprašanja so dobili tudi ustrezne odgovore in sprejeli predlog proračuna občine za letos. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Na zadnji seji zbora združenega dela skupščine občine Radovljica so tudi temeljito spregovorili o prostorski problematiki v šolah m vrtcih. Kakor tudi na seji zbora krajevnih akupnosti so sprejeli podobne sklepe, ki predvidevajo, da naj bi čimprej rešili prostorske probleme v občini. Sprejeli so tudi osnutek proračuna občine za letos ter ostale predloge, ki so jih imeli na dnevnem redu tudi ostali z bon skupščine občine. Delegate zanu Delegacija krajevne skupnosti RRheo je vprašala: izvajalec kanalizacije je v vasi Selo s težkimi kamioni uničil cesto, ki so jo krajani sami zgradili. Delegacijo zanima, kdo jo bo popravil m kdo bo plačal škodo. Odgovor je bil, da jo mora popraviti izvajalec Krajaai Srednje vasi opozarjajo, naj bi upravni organ upošteval določila iz zakona o kmetijskih zemljiščih »zaščitene kmetije«, kmečki turizem je dodatni vn* kmetije in zakon opredeljuje turistične objekte kot sestavni del kmetije. Krajane Podaarta zanima, ali je Vodovod-komunalno podjetje Radovljica odgovoren za neredno preskrbo s pitno vodo in kako se izraža ta odgovornost. Krajani v vaseh okoli Podnarta imajo že dalj časa slabo preskrbo z vodo, ta problem pa se je še posebej zaostril letos 22. februarja, ko so bili brez vode. Brez vode so bdi praktično dan, vsekakor pa je ta problem še hujši, saj je na tem področju precej živine. Menili so, da dogovor iz lanskega septembra, ko naj bi vasi dobile redno vodo, ni bil uresničen. Krajane Bohinjske Bele zanima, če lahko Gozdno gospodarstvo Bled gradi gozdno avtomobilsko cesto, ki bo speljana v bližini vodovodnega zajetja in izvirov. Omenjeni vodovod oskrbuje z vodo naselje Podklanec in vojašnico na Bohinjski Beli. Krajevni skupnosti Bohinjska Bela pa ni znano, ali gradnja ceste ne bo prizadela vodnih virov na tem področju. Baje je bilo temu krivo miniranje, ki ga je opravilo Gozdno gospodarstvo Bled v neposredni bližini zajetja vode. Tomo Križnar 17 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Ko se zjutraj poslavljam, stoje bosi na poledenelih tleh, pokriti s klobuki in ogmjeni s ponči vsevprek mahajo in vpijejo. Prosijo sonce, sneg se hitro taja .. Adios, amigos. Opažam, da je moje navdušenje ob obisku pri nepokvarjenih ljudeh tuje zemlje zasebna čustvena izkušnja in je ne morem opisati, ni mi dano, da bi jo znal razložiti ljudem, ki niso bili nikdar deležni podobnega doživetja. Ure in ure samote. Pampa se širi v nedogled. Na straneh in za mano se oddaljujejo snežne gore. Cesta je prstena in ravna, kot bi jo potegnil z ravnilom. Nobenih dreves, tudi evkalipta ni več. Vasi so vse enako prazne in zgubljene. Lačen sem, drvim s sedemdeset kilometri na uro. Nekje nekaj poči. Dvigne me, razširim roke in letim ... potem neznansko osupel treščim z brado, ob tla, da se zabliska in zagrmi. Motor se še nekajkrat prekucne, potem je razen stokanja vse tiho. Obvežem se, vzamem gumo, zamenjam zračnico, pri vijem vijake, naložim svojo kramo in gonim naprej. Po tridesetih kilometrih zamenjam zadnje rezervne zračnice. Enkrat popoldne se znajdem ha cesti z vnovič prazno zadnjo* gumo, brez lepilnih krpic, brez hrane in nataknjen, da samega sebe komaj prenašam. Spredaj se teren že spušča. Do Titicace ne bi moglo biti več kot tri ure vožnje. Precej daleč se po travniku brez poti, brez steze pelje kolesar. Vpijem, maham. Nič. Sedem in čakam. Skušam okameneti. Tako kot sem videl Indijance. Vstanem in brcam. Nemogoče. Jaz sem Evropejec, produkt nestrpnega pohlepnega, egoističnega sveta, ki ne prizna ničesar, kar mu je na poti, če ni to v njegovo korist.. Hočem vulkanizerja, zahtevam ... preklete veje' Oblaki se mirno kot ovčke pasejo naprej. Proti večeru tovornjak naloži železno ropotijo in mojo mogočnost in nas za drage denarce spravi v prvo vas. Jezero se je odprlo pusto in žalostno. Nekakšne megle so se vlekle nad črno gladino, v sinjini med $^^*** ZaŠl° * -»Jo -5 Puno je največje mesto ob Titicaci. M**lSrii*t*l,i*0S j?leru- Boli *° *o ljudje skromni, bolj so gostoljubni Potnike za v Bolivijo nalože tu na stare angleške barke in jih po hitrem postopku pošljejo iz dežele. Na letališčih, na kolodvorih, v pristaniščih, vsepovsod ob prehodih čez mejo me tlači odvečen, prazen občutek pregnanosti in neosebnosti... V mrzli noči se na Plazi de Armaz ljudje postavljao v vrsto. Spredaj postava nekaj pomembnih možakarjev z debelimi prsatimi babnicami z grehom v očeh, takoj za njimi strumno kipi nekaj generalov, zadaj se prestopa indijanski narod. Stare ženice se stiskajo v kote, s tresočimi rokami prižigajo svečke. Potem se oglasi godba. Iz cerkve prineso v belo odeto Marijo, jo nataknejo na nosila in sprevod krene po temnih zvodenelih ulicah. Podgane beže na vse strani. Vse več ljudi stopa v rep vrste. Ko trobente in bobni utihnejo se oglasi momljajoča pesem. Marija ... Ti, ki nas varuješ... Slava ti, brezmadežna, krepostna. Klesani obrazi ženic se razlegajo. Nekakšna zamaknjenost se zrcali tudi v očeh nosačev. Generali udarjajo strumno; država, cerkev — to sta le dve zvesti obliki iste oblasti. Bela Marija ostaja hladna. Tudi mlajši ostajajo hladni. Začetno spogledljivost zamenja pozornost do krikov in stokov, ki prihajajo iz bližnjega kina, kjer vrte holivudskega King Konga. Godba Devici in rjovenja novih bogov se mešata, ujameta in strastno objemata. Ubogi indijo potrebuje biti voden, zaupati, potrebuje verjeti. Nekoč so imeli svoje bogove, potem krščanske, zdaj, ko so se vsi izneverili, začenjejo verjeti v mistiko filmskih zvezd, ki se tam nekje v daljnjem svetu mogoče res celo v nebesih, vozijo v krasnih avtomobilih, se ljubijo v razkošnih spalnicah s še bolj razkošnimi ženami in posedujejo vse tisto, kar si oni tako žele, oziroma si pričenjajo želeti. V kinu sanjajo, se istovetijo z bogovi, prihajajo na partije, kjer ni bede, lačnih otrok, pohabljencev. Vsaka večja vas v Južni Ameriki premore kino. Industriji lepih laži je lačna celina pomembno tržišče ... Ko posije sonce, se Titicaca spremeni v svež vodni bazen, uokvirjen v kamnu med snežnimi bolivijskimi Kordiljerami. Z gričev se prav do čudovito sinje vode spuščajo terasasta polja. Na skali sedi Indijanec Aymaro s piščalko. Tihi samotni zvoki, osamljenost, otožnost. Človek je sam. Žival ni zapuščena; favna, flora je privezana ... Piskanje se enolično ponavlja v neskončnost. Zvoki preženejo krčevitost zavesti in popeljejo v drugo, nežno, opojno stanje. Kamenje je manj ostro, manj robato, v srcu se budi nekaj kot občutek povezanosti, potrebnosti in tihe skromnosti ob spri-jaznitvi. Pravzaprav ne vem, kako bi začel. Morda po šolsko, suhoparno, tako nekako, daleč leži jezero Titicaca na meji med Bolivijo in Penijem, 4000 metrov nad morjem sredi rjavega Altiplana. Na vseh straneh ga obrobljajo zasneženi sedemtisočaki Andov, ki tu v nagubani verigi, ki se vleče ob zahodu po vsej celini — narede gorsko ogrlico, in v njej ujet prav gotovo najlepši svet Južne Amerike ... Ali pa naj se prepustim silovitim občutkom, ki so me zajeli, ko sem se po dolgem mučenju preh hribov ustavil na vetrovnem prelazu pred deviško modrino in mi je ušla kletvica: »Hudiča, kako lepo ..'.!« AERODROM LJUBLJANA Letališko in turistično podjetje Komisija za delovna razmerja in stanovanjska DSSS objavlja naslednja dela in naloge 1. PROGRAMIRANJE IN OGRANIZAC1JA RAČUNALNIŠKE OBDELAVE PODATKOV 2. KNJIŽENJE - 2 delavki - Za ta dela in naloge morajo kandidati poleg splošnih peg**! izpolnjevati še naslednje: pod 1. — visoka šola, smer računalništvo, — 3 leta delovnih izkušenj, — aktivno znanje angleščine, — zaželjeno znanje programskega jezika BASIC u računalniku HP 9835 pod 2..— srednja šola, — tečaj za knjiženje na Ase o ti, — 3 do 6 mesecev delovnih izkušenj, — preizkus znanja Delo se združuje za nedoločen čas, rasen pod točko L, delavec za knjiženje združuje delo za določen ' nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Komisija za delovna in stanovanjska razmerja T0ZĐ1 stinstvo in turizem objavlja naslednja dela in naloge. 1. SKLADIŠČENJE IN IZDAJANJE BLAGA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še i nje pogoje: — končana poklicna šola trgovske, gostinske, ali sorodne stroke — opravljen tečaj za skladiščnike, — do 1 leta delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije. Delo se združuje za nedoločen čas s poskusno dobo 2 mesecev Za vsa dela in naloge na letališču je pogoj tudi dovoljenje po qJ zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem j Kandidati za objavljena dela in naloge naj ponudbe 15 dneh po objavi na naslov Aerodrom Ljubljana, Wu služba, 64219 Brnik. Kandidati bodo obveščeni v 9 dneh čitvi samoupravnih organov. HTDO Jesenice HOTELSKO TURISTIČNA DELOVNA ORGANIZACIJA GORENJKA, n. sol. o. TOZD Žičnice Kranjska gora, n. sol. o. Kranjska gora, Borovška 197 Na podlagi sklepa zbora delavcev TOZD Žičnice L. gora z dne 13. 2. 1981 razpisna komisija razpisuje dela in naloge VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še es*H nje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo turistične, ekonomsko-kom****! strojne ali gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali — višješolsko izobrazbo turistične, ekonomsko komercialne ali gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj, — da ima moralno-politične kvalitete in aktiven odnos do reni^B samoupravnih odnosov, — da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje, vodenje in onstn cijo, kar je razvidno iz dosedanjega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s L življenjepisom naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti sa HTDO Gorenjka, Jesenice, Prešernova 19, 94270 Jesess* pripisom »Razpisna komisija TOZD Žičnice Kranjska sicer v 15 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili sklepu zbora delavcev TOZD. v 15 JOŽE VIDIC: Vojni zločinec 15 FRANC FRAKELJ Domobranska postojanka v Tomišlju je bila v šoli. Tu smo bile zaprte. Nekaj dni pred tem so partizani pri belogardističnih družinah v Brestu in Vrbljenju opravili prehranjevalno akcijo. Na zaslišanju je Frakelj želel zvedeti, če je bil v akciji tudi moj brat Karel. Seveda ie bil, a mu tega nisem priznala. Razkačen do brezumnosti me je tako tepel, da so šle od mene kri, voda in blato. Posledice pretepa bom čutila vse življenje Po zaslišanju se ie usedel na motorno kolo in se odpeljal v Ljubljano. Verjetno je šel po nasvet, kaj naj stori z nami. To je bilo že po padcu fašizma v Italiji in angloameričani so Bili že na Siciliji. Italijani naših ljudi niso več pošiljali v internacijo v Italijo. Nasprotno, začeli so jih spuščati. Kaj ie Frakelj opravil v Ljubljani, si lahko le mislim. Opoldne se je nejevoljen vrnil in nas vse tri spustil domov.« V Tomišlju sva se z Angelo ustavila in si ogledala šolo, v kateri je bila nekoč zaprta. V želji, da kaj več Zvem o tem krvoloku, sem jo vprašal, če pozna kakega bivšega člana vaške straže, ki je bil s Frakeljnom v postojanki. »Lahko greva k nekemu kmetu, samo on ni bil slab človek. Danes je zelo napreden kmet in ima vse otroke šolane.« Obiskala sva tistega tmeta, ki je dejal: »Res je, pred kapitulacio talije sem bil pri vaški straži kot Frakeljnov >isar. Vem le to, da je bil on Ehrlichov stražar 51an akademskega kluba Straža, ki ga je vodil uhovnik in prof. teologije dr. Lambert Ehrlich). Odkod je bil doma, ne vem. Kadar smo bili zunaj postojanke, je bil velik strahopetec in je bežal ob najmanjšem poku, mi pa za njim. Ob kapitulaciji Italije je zbežal v Ljubljano in se v Tomišelj ni več vrnil, jaz Bse od tedaj nisem več priključil belim. Se to iko povem, da je bil Frakelj velik fanatik in sadist.« Med Tomišljem in Vrbi jen jem sva se ustavila pri spominskem obeležju, kjer so italijanski fašisti 22. decembra 1941. leta ustrelili narodnega heroja Ljuba Šercerja, Valentina K a riža, Ivana Verbiča, Rada Kogoja, Karla Kranjca in Ignacija Žagarja. »Naša hiša je le okrog 1500 metrov od tega kraja,« mi je pripovedovala Angela. »Dobro smo slišali streljanje. Snega še ni bilo, zmrznjena zemlja pa je bila še dolgo krvava. Kako hudo nam je bilo, ko smo zvedeli, da so tukaj streljali na smrt obsojene partizane in aktiviste. OF, najbolje ponazarja naslednji Erimer: Za kosilo je mama skuhala žgance in islo zelje, priljubljeno domačo kmečko jed. Doma smo bili štirje, poleg mene in mame še brata Karel in Anton. Karel je dvignil žlico, da bi zajel iz skupne sklede, jo zadržal za trenutek nad jedjo, potem pa počasi povesil glavo in odložil žlico. Mama ga je vprašala, če {e bolan. »Kako naj jem ob misli, da so tu >lizu nas izkrvaveli najboljši slovenski sinovi.« In nihče od nas štirih tistega opoldneva ni zaužil hrane. Sest mesecev po tem dogodku je Karel odšel v partizane. Ko se je začela roška ofenziva, je bil v zasedi natanko nad tem spominskim obeležjem. Italijanov ie bilo kot listja in trave. Tu blizu Ljubljane niso pričakovali odpora. Kolona italijanskih vojakov, v kateri so šli po trije in trije v vrsti drug za drugim, se je približala zasedi na trideset metrov, ko so borci sprožili orožje. Karel je bil mitraljezec in je na tem mestu maščeval Šercerjevo smrt. Na bojišču je obležalo okrog trideset italijanskih vojakov, partizani pa so se brez izgub umaknili. Padle vojake so videli vaščani, zato ni treba dvomiti o moji pripovedi.« Nadaljevala sva pot v Vrbljenje, do njene rojstne hiše. Pokazala mi ie peč, na kateri je sedela pred aretacijo. Med drugim mi je pokazala, kje je bil pred hišo kamen, na katerega se je spomnila pred streljanjem na Lisičjem. »Poglejte,« mi je dejala, »naša hiša se vidi s krimskih gozdov in Sešarja. S partizani sem bila takole zmenjena: če so bili belogardisti v vasi, sem na zid obesila rdečo jopicp kot znamenje nevarnosti. Jopica se je s hriba dobro videla.« Tistega usodnega januarskega dne, ko so nas odpeljali na streljanje, sta takoj po našem odhodu v vas prišla dva partizana, in sicer moj brat Tone in mitraljezec Brancelj iz Tomišlja, Nista vedela, v katero smer so nas gnali, zato ie Brancelj spustil rafal v zrak, v strah domobrancem. To je bil razlog, da so nas gnali naokrog k Mateni in po Ižanski cesti na Barje in nas po poti svarili, naj bomo tiho in naj potiho hodimo, hkrati pa nas priganjali. V Vrbljenju sem obiskal sorodnike umor- i'enih žensk, med drugim tudi Mihaelo Furlan, j se je pred aretacijo rešila, tako, da se je skrila v svinjak, medtem ko so njenega brata Martina in sestro Pavlo odpeljali in ubili. Z Angelo sva nadaljevala vožajo potr, po kateri so nekoč šle triii zgodbe. Med vožnjo mi je pripo\ so belogardisti trikrat aretirali n^ mamo. Po njenem begu z morišča « spraševat, kje je hčerka, ona pa juj'r varjala: »To moram jaz vas vprašat[ • jo vi odpeljali.« Od njene devetiSas^j zine ni niti eden doma dočakal kose* Kmalu po Angelinem besu so njeno i slali v taborišče Ravensbiuck, od več vrnila. Domačijo ao izropali. tri konje, več glav govedi, mlatirnico. Vse, kar so dobili, d« žeblja. Shrambe so tako temeljito še miši niso imele kaj jesti. Ns Barju mi ie pokazala, Frakelj, ko je držal tisti »i Na Lisičjem sva si ogledala kraj w Lisičji grad. »Žrtve so tukaj pokopah.' {ih ustrelili,« je pripovedovala. »Prse*7 >ila, ko so jih prišli odkopa t. Ko so i \ dvignili prvo truplo, nisem več vedruja me je občutek, da spadam mednje ■ i žive. Zbežala sem na vrh hriba a si Jokala. Ko sem se opomogla, sem a l iarju in okoliških hribih ter vahhaa:-si lahko, domovina, ker so te ram partizani. Si plemenita in lepe, te bedna in grda hkrati. Kako je mode * rodovitne zemlje vzkliti toliko jalcev, morilcev?« Kot sem že zapisal, je Angela \/j križe vem potu barjanskih teaak pripovedovala Borisu Kidriču s funkcionarjem glavnega štaba NOV toda potrebno je reči, da sta a? i K srečala šele poleti 1944. leta. VodaV Slovenijo je o zločinu na Liačjea prve dni februarja. Kako so aa žalostno novico, zvemo iz dnevnika Toneta Fajfaria\ ima, 24 MAMCA 1981 11. STRAN O L, A S Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI Slovenski oktet v Kranju ULANJ - Dane« ob 18. n t* M. ari bo v avli prizidka Gmuuudje nmatopil Slo-ftaati oktet. Leto« praznuje »hmdco delovanja in ob rftjaa j abileja bo brnel več keaeertov po Sloveniji. Na-asp Slovenskega okteta bo MoVeamo privabil številne Ihenelje šobrega sboro vske-p potfa, aaj je v kranjskem sena se slej veslao povsem easstsil dvorane. Vstopnice a keacert lahko dobite dana sd 1C. are naprej v avli ertadka v Gimnaziji. Birokracija — izložba brez življenja V Prešernovem gledališču prvič na slovenskih odrskih deskah uprizorili Pekićevo Odločno zahtevo — Spremeniti nehumani, odtujeni odnos birokracije — Jože Vunšek odlično odigral vlogo Stranke Prešernovo gledališče iz Kranja je predstavilo že sedmo gledališko uprizoritev, delo jugoslovanskega pisatelja in dramatika Borislava Pekiča: Odločna zahteva, ki je v Kranju doživela prvo slovensko uprizoritev. Vuniek je odlično odigral vlogo Stranke, nemega posameznika, ki pride 'tdmuustraauno ustanovo, uslužbenci pa nikakor ne uspejo dognati^kaj želi, **ko da navsezadnje umre, ne da bi administracija ugotovila, v čem je nje ^w zahteva. UZI8ER TONE PERŠAK: ZADOVOLJEN SEM S KRANJSKIMI IGRLACI, ZANIMAJO ME AKTUALNE TEME »Pred štirimi leti sem Odločno zahtevo režiral v poklicnem rioaališčn v Sarajevu. Kasneje sem se odločil, ds jo prevedem v Btveaseiao in postavim na slovenske odrske deske. To sem ■riđim' Prešernovemu gledališču, kar je sprejelo. V slovenski kredbTje predstava povsem novs glede »s »ceno, drugačen pri-ssTTiiralaki in režijski interpretaciji lika Valentina. Z vajami Tito vensko praizvedbo smo pričeli že novembra, vmes je bila , lafrrsn, ie Seligova Svatba, tako, da je nastalo več prekinitev. Srtapnimi močmi smo predstavo pripeljali k uspešni uprizori- tri* Izhodišče je gledališko, besedilo je vedno na nek način ■svod sa igro. Bolj me vznemirjajo določene teme, gledališče kot medij, določen teater kot ustanova, ki ponuja določene ierakke možnosti. To je rszlog, da je kranjska izvedba dosti ersgačna od sarajevske. Bili so drugi igralci, ki drugače mislijo, es3o7 Paakeija teatra se je do neke mere spremenila, glavni u rtih prihaja od igralcev. Zsdovoljen sem s kranjskimi igralci, »Jasi dobro sodelujejo in pomenijo bazo za teater, da se profe-aosalizira. Prijetno je tukaj, v tej sredini bi še želel delati. Delam teme, ki so danes aktualne, zanima me razmerje po-—-rmthm, do družbe, ki gs želi postaviti v okvir, kslup ustaljena aavad. Ce se temu ne podreja, ga le-ta proglasi za norca, zlo-ttzca, kriminalca . .. Tema je ogroženost človeka kot vrste. Pri-eetaa ps mora biti tudi tema redukcije, oblika zavesti, komplikacije med ljudmi Vznemirja me ta tematika. Kakor priznana soveaska režiserja Dušan Jovanovič in Mile Korun ponavljam, ie je gledališče svet, ki nsjde možnost tragičnosti, katarze. To je saaiiiiuat nasploh drugih načinov življenja in mišljenja, tisti sstij, ki omogoča, da se zavedamo pogleda drugega človeka na ears, ki je minljiv, smrten. Obenem z njim se zavedamo njegove ia lastne minljivosti, kar je problem katarze: tragično in ko-sseao. Vse to je motno v trenutku, ko se gledališče ukvarja s avarsostjo, stvarmi, ki se vseh v dvorani tičejo. Z izmišljenimi eješkasel ae moreš gledalcev prizadeti, da začutijo strah zase, kaj se dogaja z drugim človekom ...« Po Govekarjevi Grči in Seligovi Svatbi torej že tretja noviteta v letošnji gledališki sezoni. Vsebino Odločne zahteve je mogoče povzeti v enem stavku (kot je uvodoma v gledališki list zapisal režiser uprizoritve Tone Peršak): V neko administrativno ustanovo pride stranka in uslužbenci ustanove nikakor ne uspejo dognati, kaj stranka želi (prosi, zahteva), tako da stranka navsezadnje umre, ne da bi administracija ugotovila, v čem je bila njena zahteva. Predstava nima strogo določene vsebine, dogaja se lahko vsak dan in povsod, je svet okrog nas, vendar se iz te nedoločnosti razširja v prostor in sodobni čas. Moderno besedilo ponuja nekaj odgovorov, v sami predstavi se dovolj očitno izkaže, da je cilj spremeniti nehumani, odtujeni odnos birokracije, kjer je posameznik le številka ali abstraktna zadeva. Prav zanimiva je struktura družbe, razmerje med posameznikom in birokracijo: na eni strani se čuti odtujenost birokracije (samo ženske vloge) ali uradništva, ki misli le na posel, strokovno rešitev, analize, statistike ... in na drugi strani odvisnost nemega posameznika (moški), ki si ne more pomagati. Odlično je vlogo Stranke (Valen-tinio) odigral Jože Vunšek, ki je s pomočjo svetovalca za pantomimo (Andresa Valdesa izdelal izraziti lik. Izstopala je tudi Bernarda Oman, ki je v poldrugi uri trajajoči predstavi, govorno in v menjavi dialektov zahtevno, za kar ima zasluge lektor Ludvik Kaluža, odigrala vlogo Uslužbenke. V ženskih vlogah so nastopile Alenka Bole-Vrabec (šefica), Breda Zumer (defektologinja), Jelka Mular (sociologinja), Biba Uršič knminologinja) in Tina Primožič (statistikologinja), uslužbenec je bil Iztok Ahdič, hišnik pa Tine Oman. Sceno in kostume je izdelal Marjan Kravos, delo je iz srbščine prevedel m režiral Tone Peršak, ki je v kranjskem gledališču s to predstavo zaoral ledino. Drago Papler Trije snežaki KRANJ - V novem lutkovnem gledališču GLG v gradu Kiselštajn bo v četrtek, 26. marca, ob 16. in ob 17. uri na sporedu lutkovna igrica Trije snežaki, s katero bo gostovalo Prosvetno društvo iz Horjula. (82. zapis) Tudi v zapisih o Kamniku moram kdaj pa kdaj tok pripovedi prekiniti in preusmeriti. No, tako bom danes spregovoril o starih društvih in organizacijah, ki so bile nekoč podoba družabnega življenja v Kamniku. Kajti duša in lice nekega mesta niso ll gradovi, imenitne hiše, spomeniki in zaslužni velmožje. Pravo podobo mesta so dajala prejkoslej zd*ruž*Be meščanov, pa najsi so to bili gospodarsko usmerjeni obrtniški cehi ali pa kapitalistične manufakture in tovarnice. Seveda so mi danes v misli le kulturna in splošno koristna društva. V to zvrst štejem, n.pr. staro Čitalnico, pevsko društvo Liro, planinsko društvo, turistično društvo in delavsko Solidarnost. NARODNA ČITALNICA Kadarkoli se mudim v Kamniku, pač v zvezi z nabiranjem gradiva za te zapise, se najraje odduškam v prijetni kavar-nici Veroniki. (Tako prijetnega lokala — z nadihom starosvetne kavarne, ki pa je nikakor ne smemo istovetiti s kako divjaško vzhodnjaško »kafano« — nisem zasledil nikjer na Gorenjskem. Vse stare tihe kavarnice so umrle ali pa se spremenile v pijanske taverne ...). Tem raje posedim v Veroniki, kajti slej-koprej imam v mislih, da je bil prav tu, v tej hiši, sedež kamniške Narodne čitalnice. Starega, narod-nozaslužnega društva iz dobe slovenskega preporoda. Z odlokom kranjske deželne vlade v Ljubljani je bila kamniška Čitalnica ustanovljena že 18. marca 1868. Tega dne so bila potrjena društvena pravila. Torej bi danes poteklo že 113 let od njene ustanovitve. Vendar kakega slavja niti ob 100 letnici društvo ni dočakalo — ob povojni registraciji starih društev Narodna čitalnica v Kamniku ni bila več obnovljena, leta 1947 je »stara narodna dama« tiho ugasnila ... Poseben mik pa daje zgodovini kamniške Čitalnice dejstvo, da je njen pobudnik odvetnik dr. Valentin Preveč pritegnil k društvenemu organizacijskemu delu svojega pisarniškega koncipienta pesnika Simona Jenka kot prvega tajnika (do leta 1869, t. j. do pesnikove preselitve v Kranj). PEVSKO DRUŠTVO LIRA Tako povsem brez sledu pa Čitalnica ni odšla v pozabo. Iz čitalniškega pevskega zbora se je že leta 1882 osnovalo Prvo slovensko pevsko društvo Lira, ki velja kot prvo zavestno narodno pevsko društvo na Slovenskem. (No, prihodnje leto pa bo zares priložnost, proslaviti 100 letnico!). Pevsko društvo Lira je vsa leta svojega obstoja obdržalo visoko umetniško raven svojega petja. Uspešno je nastopalo in zmagovalo tudi v ino- zemstvu, posebno na Holandskem, v Nemčiji in v Italiji. Dolgoletni društveni dirigent je bil skladatelj Ciril Vremšak. Zdajšnji predsednik društva je profesor dr. Albert Čebul j. Ker smo že pri glasbi, velja še omeniti, da je v okvirih stare Čitalnice (od 1. 1899 dalje) deloval tudi Kamniški salonski orkester. Vodil ga je skladatelj Viktor Parma, za njim pa kot načelnik veterinarski inšpektor in muzealec — zbiratelj Josip Nikolaj Sadnikar. Obžalovati pa je treba, da je bila bogata garderoba gledališkega odseka Čitalnice in zbirka izvirnih ljudskih noš v letih druge svetovne vojne kdovekam raznešern. PLANINSKO IN TURISTIČNO DRUŠTVO Smelo smem trditi la sta tudi ti dve društvi čt no opravljali svojo pleme to poslanstvo: kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva in Turi-stično-prometno društvo sprva imenovano Tujsko-promet (dobesedno, po pravilih: Društ za pospeševanje prometa tujce1 a Kamnik in okolico). Podružnica Slovensk* planinskega društva je bila v K liku ustanovljena dne 19. julija .3. Skrb za postavljanje planinski' vetišč, za nadelavo in markiranj« rskih poti ter za reševalno službo vse te naloge društvo še danes no opravlja. Ze 88 let! Turistično "društvo, inovljeno na pragu našega stoletj 1904 —- je svoje naloge dobro op do vse do leta 1919. Uredilo je • sprehajališč, odprlo kopališče, elo pa je tudi za vnanji izgled i in okolice. Zato je Kamnik d« sta veljal kot lepo, čisto letovišl steče pod gorami. Iz registra delujoč organizacij je bilo Kamniško Turi- io društvo črtano po koncu prve ovne vojne. Nanovo je bilo ust. ljeno dne 20. decembra 1929. h iško Turistično društvo je sedi omemben člen v izvajanju kon ilnin korektur in pri organiza< najrazličnejših prireditev (n.pr. poletnega Dneva noš). SOLIDARNOST, DE KULTURNO DRUS" Ustanovljeno je torej tik po prv ni. V svojem imelo poleg moškega zbor in gledališko se Solidarnost opravlja i: jih drugje, v drugih kn boda. Zal mi je, ker ne šteti) še drugih ka — športnih, telova* in drugih. Zaradi ča sem se moral omejiti najstarejših kamnišk društev. IKO leta 1919, ovni voj-rogu« je ki pevski Društvo loge, kot )PD Svo- (niti na-i društev anovskih prostora omembo kulturnih Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše« Jelko Peter nt? Priredba: M. Zrins 1*4. Ko pa bi bil kljub vsemu kdo stopil doli h Krki po Vsa čez previs in dol ns trsvnik, bi lahko zelo dobro hsa, kako je spretni ciganski dolgdn brez posebnih težav Satrti čez strugo na sabo, pošteno otrese! in osel svojo Sskro obleko in se v vsej svoji dolgosti zleknil pokonci. %ntt se je proti jami, ki jo je pravkar na zelo nenavaden Sna moral upustiti in z jeznim glasom spregovoril sam * teboj, da si ga lahko prav dobro slišal: 164. »O, dobro vem, da sem to dobil po tvoji milostljivi pomoči, krivenčssti gospod Kozjak. Ti žaba napihnjena plemiška, ki bi te bil moral že zdavnaj pošteno in neusmiljeno stlačiti! Ali zdsj se ti bom zares zahvalil; vse drugod se boš lovil, dragi moj, kakor po vodi in utonil boš v mlaki, ki si si jo bil sam izkopal!« S to veliko prerokbo v glasu se Samol napoti preko travnika proti severovzhodu, kjer je bil veliki turški tabor pred obkoljeno cerkvijo na Muljavi... v *. 165. 2e se je jelo svetlikati jutro. V krščas je vse živo gibalo, še živahneje pa je bilo so se bile sedaj zbrale vse čez noč rastre* so menili, da z menihi vred dobijo v roke sti in bogastva stiikega samostana. Mor hoteli pustiti za seboj močnejše vojske, pot nazaj. Poleg tega pa so upali v teh kr število sužnjev obojega spola, kar po vse k;er so ae ljudje pravočasno poskrili pred j *m>ru se •n, kjer Turki oceno-11 niso zaprla i večje lahko, Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih Planica'81 Planica odločila Koglerju v prid BOGDANOVO SLOVO - Planiški tekmi sta bili za našega najboljšega skakalca zadnjih let Bogdana Nor-čiča tekmi slovesa. Veliko je prispeval Bogdan k razvoju našega skakalnega športa. Mnogim je vzornik, zato je bilo planiško Bogdanovo slovo preskromno. Veliko večjo pozornost bi morali dati temu! Bogda nu veliko dolgujemo ... PLANICA - Član avstrijske državne reprezentance, triindvajeetletni vojak Armin Kogier je v letošnjem svetovnem pokalu v smučarskih skokih v skupni uvrstitvi zmagal in s tem osvojil dragoceno lovoriko. Tako je po lanskoletnem uspehu rojaka Huberta Neuperja ie drugi Avstrijec, ki si je prislužil naslov najboljšega skakalca v letošnji dolgotrajni skakalni sesoni. Tudi Jugoslovani so lahko zadovoljni z izkupičkom letošnje sezone. Madi Ljubljančan Primož Ulaga je namreč dosegel v skupni razvrstitvi IS. mesto med najboljšimi. To je bolje kot lanska naia najboljša uvrstitev. V lanski sezoni je bil najuspešnejši Jugoslovan Bogdan Norci* s šestdesetimi točkami na dvajsetem mestu. Letošnji finale svetovnega pokala v Planici ima svoje junake. To so fine« Jari Puikonen, ki je VESEL ŠESTEGA MESTA - Nor vezan in star znanec Planice Johan baetre očitno zadovoljen zapušča Planico. Prinesla mu je šesto mesto v skupni uvrstitvi svetovnega poka ski skakalnici. Norvežan Dag Holmen Jensen je zmagovalec stodvajsetke, medtem ko je novi rekorder na stari Bloudko-vi skakalnici Avstrijec Armin Kogier, ki mu je uspelo, da je mejo rekorda Norvežana Elimeja pomaknil še za dva metra in pol naprej. Kogier je namreč v prvi seriji skokov doskočil pri 134 metrih. Za Kogleria je škoda, da je pri drugem skoku, ki je bil dolg 136 metrov, podrsal, še bolj pa je škoda skoka Finca Jurija Puikonen«, ki je lepo ujel svoj prvi skok v konkurenci. Dolgo je bil v »raku. Zgodilo se je najhujše. Lepo je letel. Ce se ne bi pravočasno odprl, bi bil ta skok dolg 1M metrov. Puikonen ie pristal pri 140 metrih. Grdo je padel in na levi nogi je pretrgal obe kolenski vezi. Tudi Jugoslovani smo dobili svojega junaka To )>*«osnenjeni Primož Ulaga, ki je bil na »•-metrski skakalnici odlični sedmi Na- GLOBUS VPRAVlti ROKAH -Zasluženo je dobil Armin Kogier kristalni globus. Dokazal je, da je izjemen skakalec. Razumljivo je bilo zato njegovo veselje. Visoko je dvignil lovoriko. Ob njem na odru tretji v pokalu Bula u, zraven pa četrti Neuper iz Avstrije. Stopnička, namenjena Ruuduje bila prazna. Menda je med proglasitvijo komentiral tekmo za norveški radio? sploh pa so na tej skakalnici Jugoslovani skakali odlično. Kar deset od petdesetih skakalcev se jih je uvrstilo v drugo finalno serijo. Dolina skakalnic je tri dni spet navduševala. Od petkovega uradnega treninga in obeh dni tekmovanja si je skoke najboljših skakalcev iz šestnajstih evropskih držav ogledalo nad 40 0#0 gledalcev. V moštveni konkurenci so bili tudi tokrat najboljši Avstrijci. PUIKONEM ZMAGAL, ULAGA ODLIČNI SEDMI Kako varljiv je uradni trening, smo se lahko prepričali na tekmi ns 90-metrski skakalnici. Nihče ni računal, da bo Finec Jari Puikonen posegel po prvem mestu. Na uradnem treningu se letošnji svetovni prvak v smuških poletih ni posebno izkazal. Vsi so pričakovali, da se bosta za prvo mesto udarila vodilna v svetovnem pokalu Norvežan Ruud in Avstrijec Kogier. Motnosti za visoko uvrstitev so imeli tudi Kanadčan Bulau, vedno odlični Avstrijci in tudi naši. Razplet v prvi seriji je pokazal drugače. Najbolj se je v tej seriji izkazal Kanadčan Horst Bulau, ki je s skokom 95 metrov povede!. Z majhno razliko so bili za njim Finec Jari Puikonen, Avstrijec Armin Kogier in reprezentant DDR Axel Zitsman. Za presenečenje je poskrbel Jugoslovan Rajko Lotrič, ki si je za svoj 88 metrov dolg skok prislužil četrto mesto. Dosti za Lotri-čem ni zaostal tudi Primož Ulaga, ki je z Avstrijcema Hansom Walnerjem in Alfredom Groverjem delil sedmo mesto. Vse je torej kazalo, da bo Kanadčan Bulau osvojil ie letošnjo tretjo svojo zmago v svetovnem pokalu. Finec Jari Puikonen je dokazal, da ni samo dober letalec. Tudi na malih skakal-cah zna izredno skakati. To je dokazal v odločilni drugi seriji, ki je dajala odgovor, kdo bo zmagovalec te skakalnice. Finec je z »2 metri v drugi seriji ie najavil svojo kandidaturo za prvo mesto. Se posebno potem, ko je vodilni iz prve serije Bulau dosegel le 87,6 metra. Najbolj sta ga v tej odločilni seriji polomila vodilna v svetovnem pokalu Ruud in Kogier. Oba sta skočila slabše kot znata. Na koncu sta bila štirinajsti in petnajsti. Tako sta odločitev, kdo bo skupni zmagovalec, prepustila za nedeljsko tekmo na 120-metrski skakalnici. Tudi najbolje uvrščeni Jugoslovan iz prve serije Jlajko Lotrič, ga je polomil. Na mizi je prepozno odrinil, imel ponesrečen skok in ta ga je spravil od izredno uvrstitev. Bolje od Lotriča se je izkazal Primož Ulaga. S 84 metri je bil po dolžini med najboljšimi in to ga je spravilo na odlično sedmo mesto. Tudi ostali naši so popravili svoje uvrstitve iz prve serije. Tako je Bogdanu Norčiču le za las ušla uvrstitev med najboljših petnajst. VOJAKA Z NOVIMI SMUČMI -Miran Tepeš in Vasja Baje, tekmo valca vojne pošte iz Kranja, sta v soboto z novimi Elanovimi smučmi poletela prek planiške naprave. Te-'peš je pristal kar pri 94 metrih. Za nove smuči vlada izjemno zanimanje. PRIMOŽEV VELIK USPEH -Primož Ulaga, naš najboljši skakalec te sezone. Izjemno je njegovo trinajsto mesto v skupni uvrstitvi svetovnega skakalnega pokala Rezultati - 1. Puikonen (Finska) 265,8 (93, 82), 2. Bulau (Kanada) 288,3 (86, 87,5), 3. Zitzman (NDR) 245,6 (88,5, 88,5), 4. Grover (Avstrija) 244,3 (88, 87), 5. R igo ni (Italija) 240,2 (88, 86), 6. Wallner (Avstrija) 238,0 (88, 84), 7. Ulaga (Jugoslavija) 237,0 (88, 84), 8. Neuper (Avstrija) 236,6 (88,5, 87) , 8. Bergerud (Norveška) 234.6 (87, 84), 10. Klauser (ZRN) 283,4 (88, 82), 11. Jensen (Norveška) 281,7 (88, 82), 12. Collins (Kanada) 231,0 (87,6, 82), 13. Kogier (Avstrija) 280,6 (89, 78), 14. Ruud (Norveška) 229,5 (86,6, 88), 16. Hirokazu (Japonska) 227,5 (87, 80), 17. Norčič 227,4 (84,6, 88) , 19. Lotrič (oba Jugoslavija) 225,6 (86, 77,6). DOLGA TEKMA Stara Bioudkova velikanka je v nedeljo napovedovala lepo tekmo, ki naj bi odločila, kdo bo letošnji skupni zmagovalec. Začelo se je izredno, saj je še Jugoslovan Bogdan Norčič s 126 metri dokazal, da se dš dolgo in varno skočiti. 2e kmalu za Norčičem je to ponovno dokazal Armin Kogier, ki je varno in brez težav s 184 metri postavil nov rekord skakalnice. Se dlje je skočil - to je bil že pravi polet — Finec Jari Puikonen, ki pa svojega dolgega poleta na 148 metrov ni zdržal. Prehitro se je moral odpreti. Ta skok ga je stal dokaj težke poškodbe. Z mavcem na levi nogi so ga odpeljali v hotel. Po tem padcu se je sestala žirija in izničila to serijo. Vsi so morali ponovno na start. Najbolj so bili zaradi tega prikrajšani Kogier, Norčič in Ulaga. Vsi ti trije so imeli lepe dolžine in lepo število točk. Toda, v drugem poizkusu so se vsi trije ponovno izkazali. Kogier je poletel na 136 metrov in pri tem podrsal. To je bilo spet za zasedanje mednarodnega razsodišča. Ker je bilo ie pozno in sonce je se načelo skakalnico, se je mednarodno vodstvo odločilo, da gredo ponovno vsi na start. Skočili bodo vsi še enkrat in ta skok bo veljal za končno uvrstitev. Tako je bila le ena serija v uradni konkurenci. V tej se je najbolj izkoristil Norvežan Dag Holmen Jensen, ki je skočil 106 metrov in zmagal. Zasmejalo se je tudi novemu rekorderju Arminu Koglerju, ki je skočil 102 metra. Ta skok in ta dolžina mu je zadostovala za drugo mesto. To mesto mu je prineslo tudi zmagoslavje v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Na tretje mesto se je uvrstil Koglerjev rojak Grover. Našim v tej edini seriji ni šlo najboljše. Vsi po vrsti so skočili slabše. Najbolje uvrščeni Jugoslovan je Bogdan Norčič na dvajsetem mestu. Slabo je ujel svoj skok tudi Primož Ulaga in konec je bilo upov za še eno odlično mednarodno uvrstitev. Enako slabo je skočil tudi Norvežan Ruud. Izgubil je prvo mesto v pokalu. Rezultati - 1. Jensen (Norveška) 109,1 (106), 2. Kogier 106,4 (102), 3. Grover (oba Avstrija) 163,6 (101), 4. Collins (Kanada) 101,1 (160), 6. Mobekk (Norveška) 85,3 (98), 6. Bauer (ZRN) 88,2 (84), 7. Deckert (NDR) KOGLERJU USTREZA CA — letošnji zmagovalec nega pokala rad prihaja v . Prinesla mu je že naslov svet prvaka v poletih, sedaj pa ie v svetovnem pokalu. Negotc njegov boj z Ruudom do serije v nedeljo. Srečnejši Armin. 87.8 (63), 8. Fijas (Poljska) 874 Bremseth 86,5 (61), 10. Levorstad (vsi Norveška) 84,1 Schurarz (ZRN) 88.1 (90), 13. (Poljska) 82,6 (90), 14. veška) in Felder (Avstrija) eha d| 89), 20. Norčič (Jugoslavija) 79.1 (67). Skupna razvrstitev - 1. Kogier 206. 2. Ruud i Bulau (Kanada) 179, 13. Ulaga 66.1 nedik 21, 59. Lotrič (vsi moštvena razvrstitev — 1. Norveška 976, 3. Finska 412, 4.' 254,5. ZDA 130. 6. Jugoslavija 161. Besedilo in D. Humer ZMAGOVALCI NA MA)J SKAKALNICI - Napeta konca negotova je bila sobotna t ma na 90-me trski skakalnici D/ jo je Finec Jari Puikkonen, ne*j& planiški junak. Fantastičen > J njegov skok na nedeljski tekmi, ga zdržal. Padel je in z maittm * nogi je odšel domov. Vseeno njegov polet v nedeljo v j zgodovino. Drugi je bil Kc Horst Bulau, tretji pa »let DDR Axel Zitzman Sporočili £ te nam KOFJA LOKA - V škofjeloški občini s< prvič organizirali kašarkarsko ligo za S tko dolino. Nastopajo moštva Dolenje V»aL Studentov, DraŽgoš, Sorice, Rudna, Rtttitovca, Luže in Iskre. Tekmovanje je d< bro organizirano in poteka brez p rob le ? v Po P*tih koUh vodl *■"»<> pred Stu-d' »ti. Dolenjo vasjo, Sorico, Iskro Zelezni-k Dražgošami, Katitovcem in Lužo. Naj-b< j »i strelec je s 67 koši Ivo Golek, član el pe Rudna. M. Kalamar „, ,9P»OCNO PIONIRSKO ROKOMETNO Pl VKN8TVO - SSD Mladi rod z osnovne 09 a Petra Kavčiča iz Škofje Loke je bilo 01 »nizator področnega pionirskega pr-v< stva v rokometu. Nastopale so repre-ze tance vseh gorenjskih občin. Tekmovanj < je bilo v dvorani na Podnu, moštva pa so >ila razdeljena v dve skupini. Zmagali so loški pionirji, saj so premagali vse ns .protnike. Drugi so bili Preddvorčani ki so zastopali Kranj, tretji Tržičani, četrti pa Jeseničani. Najboljši ekipi bosta sodelovali v tekmovanju v četrt/tnalu z moštvi D« nžal in Kamnika za vstop v polflnale re . ubHškega tekmovanja SSD. % M. Kalamar EKMOV AIHJK V K KUJ" I - nomisija za š rt Iskre z Upnice je pripravila na smuči u Petelinove« nad Kropo tekmovanje v v* »slalomu. Čeprav sneini pogoji niso bili n boljši, ie tekmovanje dobro uspelo. V n ki kat riji do 27 let »o bili najboljši J ez Pof^nik, Drago Terlikar in Boria S r, v kategoriji do 40 let Blat Fister, S \e Vidir in Jsnez Baškovič, v katego-ri nad 40 let pa Damjan Hafner, Ivan 2 «rl in Srečko Paul. Med ženskami sta bi najhitrejši Meta Turenšek in Darinka B< hin< i 4 h. Zupan Smučarski teki Sedmi gorski tek na Vršič KRANJSKA GORA - Športno društvo Kranjska gora bo 5. aprila organiziralo sedmi smučarski gorski tek na Vršič. Start bo"5. aprila ob 10. uri pred hotelom Erika v Kranjski gori. Lani se je tega zanimivega teka, ki je zadnji v tej smučarski tekaški sezoni, udeležilo nad petsto smučarskih rekreativnih tekačev. Med njimi so bili tudi kategorizirani tekmovalci in tekmovalke. Prijave in vplačilo startnine sprejema Turistično društvo Kranjska gora. Startnina je 150 dinarjev. Vsak udeleženec prejme značko in startno številko. Dvig startnih številk je možen vsak dan od 7. do 9. ure v hotelu Lek. Start je skupinski, pri tem bodo kategorizirani tekmovalci in prvih sto uvrščenih z lanskega teka, imeli prednost. Za njih bo posebni startni prostor. Tekmovalci so razdeljeni v dve skupini moških in eno žensko. Moški bodo startali;letnika 1941 in mlajši ter letnik 1940 in starejši. Ženske bodo startale skupaj ne glede na starost. ,\ ..... V . .dh. - Vaterpolo Liga prijateljstva Kadetsko moštvo Vaterpolo kluba Triglav iz Kranja tudi letos sodeluje v Ligi prijateljstva, kjer nastopajo moštva iz sosednje Italije (Triestina in Edera iz Trsta. Udineaa iz Vidma, Gorizia iz Gorice), reško Primorje ter Kamnik in Triglav. Ta vaterpolo srečanja, za katera je dal pobudo znani slovenski plavalni delavec tov. Požar iz Trsta, so že tretja po vrsti. Ns dosedanjih dveh so Triglavani dosegli lep uspeh, saj so dvakrat osvojili drugo mesto, takoj za reškim Primorjem. Letos je kvaliteta moštev nekoliko boljša kot lansko leto in bo drugo mesto za ekipo Triglava vsekakor uspeh. Rezultati Triglava v prvem delu prvenstva: Eders (Trst) : Triglav 6:4, Triglav : Gorizia Nuofo 14:3, Udineaa : Triglav 2:17, Triglav : Kamnik 13:8, Triestina : Triglav 7:7, Primorje : Triglav 7:7. S prikazano igro kadetske ekipe Triglava smo lahko zadovoljni, prav tako pa tudi z rezultati. Se posebno to velja za zadnji dve tekmi, saj je moštvo v Trstu igralo neodločeno s Triestino kljub neobjektivne-mu sojenju italijanskega sodnika in prav tako na Reki s Primorjem, kjer pa je bilo sojenje na najvišji ravni in je neodločen rezultat posledica izredno dobre igre tako Primorj« kot Tri glava Najboljši igralci v moštvu Triglava so Završnik, Kosi, Rakovec in Koželj, najboljši strelec celotne lige pa je Kosi (34 golov) prav tako igralec Triglava. Tržiške športne novici TRZiC - Memorialno smučarsko tekmovanje v spomin na vse žrtve gora so pripravili člani tržiške postaje Gorske reševalne službe. Tekmovanje je bilo na Zelenici, zmagal pa je Stanko Sova. Drugi je bil Tone Kralj, tretji Marjan Stancar, četrti Vinko 8 vab, peti pa Iztok Tomaži n. e Kartonažna tovarna iz Ljubljane in njena temeljna organizacije lepenka iz Tržiča sta na Zelenici pripravili letošnje republiško prvenstvo v veleslalomu za slovenske papirničarje. Na startu je bilo 150 smučarjev iz desetih delovnih kolektivov. Ekipno so imeli največ uspeha tekmovalci Kartonažne tovarne is Ljubljane, ki so zbrali 567 točk. Druga je bila Sladkogorska s 330 točkami, tretji Djuro Sala; s Krškega z 294 točkami, četrta Papirnica Vevče z 261 točkami, peta Papirnica Količevo 224 točk ti d. Med ženskami so bile najhitrejše Velikonja (Sladkogorska), Banik (Vevče), Toni (SlovenijapapTr) Met nar (Sladkogorska), Srebot (Radeče), Se-verkar (Istitut za celulozo in papir), Hro-vat Kartonažna), Kranic (Radeče) in Istenič (Kartonažna). Zanimivo je bilo tudi tekmovanje moških. V skupini D so bili najhitrejši Kina (Kartonažna), Brvc (Sladkogorska) in Novak (Krško), v skupini C Kniflc (Aero Medvode), Kogoj in Vogelnik (oba Kartonažna), v skupini B Lapajna (Kartonatna), Hočevar (Aero Medvode) in Gašper (Kartonažna), v skupini A pa Bečan, Rupnik in Oblak (vsi Kartonažna). e V počastitev dneva žena je strelska družins Anton Stefe-Kostja pripravila strelsko tekmovanje članic sindikata. Občinski svet Zveze sindikatov je bil pokrovitelj tekmovanja, ki se ga je udeležilo 29 strelk. Zmagala je Silva Lapajna (Ob-lačila-novost) s 140 krogi. S 138 krogi ie bila druga Ivanka Kokalj, 184 jih je dobila Janja Krevs (Oblačila-novost), 129 Angelca Kreva in Fina Ležaja. Najboljše so prejele častna priznanja, prav tako pa tudi praktične nagrade, ki so iia m , Peku, BPT in Oblačilih -aov^aT V Trtičankami vlada zanimanje m ttnhf* Redna vadba je vsako srede sani i! ' 19. uro v strelski dvorani na Ravnah " Za smučarsko tekmovanj« mm* wi gasilci, nule je mM > pn je kar 186 »slili,»ž pionirji so bm* mm]X Meglic, Franci *3tl med n< BjegaK, ločili tudi tržiški mmmUeL £37 j, JVe niči, tekmovalo pale kar l(~ društev. Med Lomljani Aleš Jože Tiiler, . Anka Košir in Mojca Košir ter Hladnik s PodUubeija. Članski . prvak je postal Milan It namaz (LamTi Antonom Koširjem (Branje) is sh*L. Primožičem (Lom). Ekipno je unmu7»/ pred Podljubeljem in Kovorjem. ' Jami K»/> Finale strelske lige KRANJ - Občinska strelska «/ Kranj je tudi letos pripravila Ugank* t/ movanje v streljanju s zračno saške ur strelskimi družinami občine. Tekemu*' kar 16 ekip, od katerih se jih je šssttn/ lo v zaključno tekmovanje, ki js sne«ff dosljah. O prvaku je odločal le en kraj, VRSTNI RED - 1. Iskra 1796 krap*' Franc Mrak Predoalje 1794 .kregav * Bratstvo-Edinstvo Kranj 1764 kres*. * Tone Nadižar Cirče 1753 krogov. V TuV Cerklje 1746 krogov in 6. Iztok Bitajt uf krogov. Tekmovanje je povečalo aktivnost to/ cev. Rezultati opozarjajo na rast kvaNsf* Izmed 30 strelcev, ki so se uvrstili « uu#* jih je 20 doseglo republiško norme. ImnmacA i šel *~ 13.STRAN O LAS Spodbuda popolni enakosti in sodelovanju invalidov Osini zbor republičke Zveze društev invalidov v mednarodnem letu invalida - številčni podatki o delu zveze v preteklem letu — Posebne in že ustaljene uloge, ki jih predvideva letošnji pro- K- Priznanja Zveze delovnih inva-Jusjoslavije zaslužnim delavcem v društvih Poldka Blažič: (janjeta - V petek, 13. marca, 7* mpti republiške Zveze dru V itftldov postali n« rednem %n občnem zboru, da bi pregle- * celoletno delo in izdelali pro-S eadnarodnega leta invalidov I^Mauaefni nrogram dela zveze «1»$. leta. Ob 40-letnici ustano S Offooodkhke fronte slovenske * umit. vstaje in revolucije ju-HssaVrl narodov in narodnosti S inuanu modno rodnega leta SUtr jt aoregovoril gost zbora, V Boočma, čUn republiške SfturrffTTT NnjSo o delu, ki ie osvetlilo Soi a«afcijefa položaja invali- Simk odmev v plodni razpravi Slao* zbora. <5 dosežkih, ki Vtjrjo delo zveze preteklega J n saj tokrat spregovorijo Sil B analize, ki jo ie zveza Nfc v % društvih invalidov Slo-!%Vt# je bio v lanakem letu Jttai 25.136 invalidov, med > MJveč delovnih invalidov S m in tretje kategorije jih %wTm 7282, ostalih tele eno Skmb pa 3416. V okviru teh V eaajejo 808 poverjenaški V k poverjeniki v krajevnih >•**, 310 je odborov aktivov v iah združenega dela, v dela tudi onem koordina-, 568 pa je delegatov i interesne skupnosti dejavnosti. Iz analize ftevilčno razvidna tudi V letu 1960 je 60 kulturnih m rprireditev za 13.406 udesi poljudnih predavanj za 188 izletov za z^u,,- ter 267 športnih u 2993 tekmovalcev. Dru Hanom poredovala u »po i defo, 187 zaposlitev, 398 ije delovnih razmer, ___n ao preskrbela ntano- ,1 izboljšanje stanovanjskih >r. & nepokretnim in ostare bilten ao organizirala sosedsko Sa* l3Spa posredovala denarno tajp materialno nomoc. 46o ^1 mm pomoč, finančno pomočjo omo- gočila zdravljenje in letovanje, opravila pa so tudi 1876 obiskov bolnih na domu in v raznih zdravstvenih in socialnih zavodih. S pomočjo usposobljenih svetovalcev so 1385 invalidom nudila pravno pomoč in 136 omogočila zastopanje njihovih zakonitih pravic in interesov na sodiščih. V mednarodnem letu invalidov se nadaljujejo že ustaljene akcije Zveze društev invalidov: spodbuda in finančna podpora pri ustanavljanju novih društev, poverjeništev in aktivov, nuđenje pravne pomoči in uveljavljanje interesov invalidov po delegatski poti, uresničevanje preventivnih ukrepov pri odpravljanju vzrokov nesreč pn delu, v prometu, kmetijstvu in okolju sploh, povezovanje z dejavniki samoupravnega življenja pri vključevanju invalidov v delovno usposabljanje, ustanavljanje invalidskih delavnic in drugo. Se naprej se bo vključevala v akcije, ki imajo za cilj humanizacijo dela glede varstva pri delu, invalidnosti, zdravstvenega varstva ter izboljšanja človekovega okolja. Sodelovala bo pri organizaciji topli-škega in klimatskega zdravljenja in letovanja invalidnin otrok in mladostnikov. Vrsta akcij, ki bodo imele dolgoročen vpliv na reševanje problematike invalidov, bo obeležila njihovo mednarodno leto. Največji poudarek pa velja letos nameniti obveščanju celotne skupnosti, da se bo zavzela za uresničitev teh doslej le deklarativnih načel, da jih bo organsko vsrkala v svoje načrte, da bodo postali neločljivi del naše stvarnosti. Letošnje mednarodno leto invalidov ne sme namreč biti le stvar invalidskih organizacij, pač pa vseh dejavnikov družbenega dela in življenja sploh. Od slovesni priložnosti so podelili tudi priznanja Zveze delovnih invalidov Jugoslavije, ki so jih letos frejeli: Stane Lavrič, Franc Lužnik, van Peršak, Ludvik Pregelj plakete, zahvale pa Poldka Blažič, Danica Ambrož, Ivan Godnjak, Marica Potočnik in Ivan Pušnik. D. Zlebir tadnarodno leto invalida — Mejnik trajnejših akcij SNavodno leto invalidov sov-i letošnjim štiridesetim jubi-Tiuje jugoslovanskih narodov !nvodao*ti ter isto obletnico Sfritve Osvobodilne fronte slo-Nfco. naroda, naše vse ljudske Jio* organizacije. O pomenu J tam pomembnih mejnikov v Ns* letošnjega leta je na obč-jN {boru spregovoril Drago Bon-dan republiške konference ■ Vobmiuns fronta, danes So-\Hm sveza, simbol bojev in V ozeje neločljivo povezana z Jjb Mrodov in narodnosti Ju-JW m po samoupravni poti Sšjtjt izvirao revolucionarno Nfcijo. Temelji, ki so jih tekom let Itednarodni ta invalidov franv celotno letošnje leto Sfefetttje mednarodnega leta Smm, eno mu, kakor vsa leta %fci irtr—««1« tudi mednarodni V Posvečena mu je prva y»»i nedelja, letos torej 22. W gjMJato društvo invalidov bo \9m soveano počastilo s slav-Saao tiademijo v soboto, 4. Vit ob 16. un v veliki dvorani ifct m Laborah. Prireditev pod nj^itoljatvom občinskega sin-%jmm sveta — pozdravu jo bo ViMstni govornik, predsednik OS, Veko Sarabon — bo v idanam programu spremljalo tafcvo Modrina. U eaeteience prireditve, ki se Knoj pripeljejo z avtobusi, bo laeiiiitii poseben prevoz z av-leeae izpred Delavskega doma >■ ari občini — in sicer ob 15.30 in a ari. postavili Tito, Kidrič in Kardelj, so pogoj našega vztrajanja na tej poti. Znašli smo se v politično in gospodarsko silno razgibanem času, ki ga označujejo spremembe ustav in zakonov ter ustalitveni ukrepi ekonomskega življenja. Vendar družbeni plan Slovenije, ki temelji. na nadaljnji stabilizaciji gospodarskega življenja, ne sme prizadeti z ustavo zaščitenega invalida, pač pa je kljub zaostrenim pogojem treba podpreti tiste tendence, ki omogočajo tej kategoriji občanov uresničitev vseh splošnih in posebnih pravic. Z izboljšavo varstva pri delu pa bomo morda uspeli omejiti tendenco k povečevanju invalidnosti — ta naloga še posebej obvezuje sindikat in socialistično zvezo, zajeti pa jo bo treba v okrilje praznovanja mednarodnega leta invalida. Letošnje leto ne bi smelo biti obdobje hrupnih manifestacij, pač pa bo moralo sprožiti vrsto akcij trajnega značaja. Dejavnike našega samoupravnega življenja letos čakajo velike naloge. Se vedno namreč zevajo praznine v pravicah in dolžnostih invalida. Premagati jih je treba s povezovanjem njegovih vlog delavca in krajana v celoto ter pn tem podpreti invalidovo težnjo h koristnosti in gospodarski efektiv-nosti. A potrebne spremembe niso le sistemske, treba je storiti tudi korak k večji človekovi zavesti. Invalid ne potrebuje našega sočutja in pomilovanja — priznajmo, da je naš odnos do njega pogosto karitativen — pač pa je naša moralna obveza njegovo resnično uveljavljanje v družbi, usposabljanje za samostojno delo in življenje. Osnovni nosilec teh akcij pa je združeno delo s krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v osnovnih družbenopolitičnih skupnostih ob strani, ki se morajo poleg vsakodnevnega sprotnega interesa invalida zavedati tudi dolgoročnih nalog. D. 2. »Obiski so mi bili r posebno veselje« Pred nedavnim podeljeno prizna-- nje Zveze delovnih invalidov Jugoslavije Poldki Blažič iz Škofje Loke priča, kako velik prispevek je s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom dala reševanju temeljnih vprašanj invalidov. Do občnega zbora Društva invalidov Škofja Loka v začetku letošnjega leta je bila Poldka Blažič predsednica te ustanove. Po desetletnem delu in opravljanju te odgovorne funkcije pa je iz zdravstvenih razlogov zaprosila za razrešnico. »Vsekakor to ne pomeni, da bom Erenehala z delovanjem. Se naprej om po svojih močeh pomagala društvu in sedanji predsednici. Le skrbi bi se rada rešila, saj jih je bilo v društvu že od njegove ustanovitve 1971. leta na pretek. Vem pa, da me pretekli uspehi še vedno obvezujejo.« V sproščenem razgovoru in brez zadržkov je Blažičeva spregovorila o svoji prehojeni poti, ki nikakor ni bila lahka. Ze pri štirih letih jo je doletela bolezen, otroška paraliza, ki se ni končala brez posledic. Po dolgoletnem zdravljenju se je nekako opomogla, v rokah pa je vseeno ostala šibka. Kljub temu je bila polnih enajst let zaposlena pri podjetju Invalid - zdaj EGP Škofja Loka. Na delu se je srečala s še drugimi, bolj prizadetimi ljudmi, tedaj pa je tudi vzklila zamisel, če ne že kar potreba po organiziranem delovanju invalidov. Največ pozornosti naj bi sprva posvetili zaščiti pravic invalidov, ki navzlic temeljnim spremembam na bolje, še niso bili deležni zadostne podpore in razumevanja, zlasti v posameznih podjetjih. Ustanovljeno društvo naj bi imelo pomembno vlogo pri rehabilitaciji m resocializaciji ljudi, pri razvijanju kulturnih in športnih dejavnosti, pri materialni podpori tistim, ki so zaradi bolezni, poškodb ali starosti priklenjeni na posteljo. »Prav organizirano smo se želeli otresti pomilovalnega gledanja družbe na invalida kot na ubogega reveža, nesrečneža, ki mu usoda ni bila naklonjena, ki je sebi in svoji okolici v nadlego. Pn ustanovitvi pa smo se seveda srečevali z eksistenčnimi problemi — prostor in finančna sredstva. Na nemalo vrat je bilo treba potrkati, da so se nam vsaj nekatere želje uresničile. Ustanovljeno društvo, ki je do 1974. leta delovalo kot podružnica Medobčinskega društva invalidov za Gorenjsko, je imelo začasno prostore v poslovnih prostorih Invalida, kasneje v prostorih Društva upokojencev, sedanji prostor, ki je resnično naš, pa nam je odstopil Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika. To nam je delo silno olajšalo.« Kako pomagati mentalno obolelim Mednarodne organizacije na pot invalidom ob njihovem mednarodnem letu. Pogostnost mentalnih obolenj se v sodobni družbi dramatično povečuje in grozi, da postane eden najresnej-ših svetovnih socialnih in zdravstvenih problemov. Na žrtve obo-l?nJ' JP negativno vplivajo na človeška življenja in uničujejo več človeških življenj kot katerakoli druga obolenja ali poškodbe, pa se le vedno marsikje po svetu gleda nehumano, zastarelo, s pojmovanji, ki že dolgo spadajo v preteklost. Se vedno je prisotna miselnost, da je duševna bolezen nekaj sramotnega, o čemer naj se ne govori in kar je treba prikrivati. Duševno ne dovolj razviti ljudje so bili v preteklosti izključeni iz družbe, morali so prestajati vsa mogoča trpinčenja in poniževanja. Izolirani v zaprtih institucijah so bili prikrajšani za normalne vsakodnevne stike z ljudmi. Zidovi moderno zgrajenih institucij pa tudi danes niso nobeno zagotovilo, da je im.-ciiM in čustveni odnos do obolelih bistveno drugačen od tistega iz preteklosti — spomnimo se samo filma »Let nad kukavičjim gnezdom«. Marsikje je družba iz teh ljudi »osebe, ki ne obstajajo«, kakor je bilo rečeno v poročilu Mednarodne organizacije dela pri Organizaciji združenih narodov. Po podatkih te mednarodne organizacije - ILO - in svetovne zdravstvene organizacije - WH0 -je vsak dan v intenzivni psihiatrični negi osemsto tisoč prebivalcev Združenih držav Amerike, pet milijonov Britancev pa se letno posvetuje s svojimi zdravniki zaradi psihiatričnih problemov, od katerih jih dvanajst odstotkov pošljejo na specialistični pregled. Duševne bolezni ne, poznajo meja in razlik v družbenih slojih in sistemih. Ogrožajo ljudi vseh dežel in po nekaterih ocenah naj bi vsak deseti član človeške družbe vsaj enkrat v življenju trpel zaradi kakega duševnega obolenja. Gledano v celoti je na svetu kakih 120 milijonov ljudi z resnimi duševnimi motnjami. Strokovnjaki za to področje menijo, da se bo število do konca stoletja povzpelo na dvesto milijonov. Sodelavci Mednarodne organizacije dela so prepričani, da 20 milijonov mentalno bolnih potrebuje stalno strokovno nego in nad- zor. Ostalih sto milijonov, kar je seveda visoka številka, pa bi se ob ustrezni pomoči lahko vključilo v življenje »normalne« družbe. Njihovo upanje je v organiziranju specialnega pouka za smiselno delo, v zagotavljanju primernih delovnih mest ter v humani in razumevajoči prilagoditvi celotne družbe. Realizacija takšnega projekta bi seveda zahtevala nekatere večje spremembe kot na primer: namesto sedanjih institucij, ki v nekakšen zaprt krog sprejemajo veliko število pacientov, naj bi ustanavljali manjše centre z omejenim številom pacientov, kjer bi bili v ospredju programi za njihovo vključevanje v aktivno družbeno življenje. V razpravi o tej problematiki je bilo na oddelku za rehabilitacijo pri Mednarodni organizaciji dela rečeno tudi tole: »Naše izkušnje dokazujejo, da mentalno obolela oseba lahko najde v ustreznem delu nov smisel svojega življenja in si znova pridobi samozaupanje. Njihove latentne sposobnosti za opravljanje cele vrste opravil so mnogo večje kot pa-navadno mislimo. S potrpljenjem, vztrajnostjo, razumevanjem in ustreznim nadzorom lahko te skrite sposobnosti aktiviramo. Vprašanje dela in naporov, ki bi naj jih vlagali v korist duševno obolelih, je pravzaprav vprašanje človekovih pravic in socialne pravičnosti. Upravičeni so do enakih možnosti kot vsi ostali.« J< U Prvenstvena naloga v njihovem nadaljnjem delu iim je bilo pridobivanje novega članstva in pomoč tistim, ki so bili v največji stiski. Od sprva včlanjenih 60 članov danes društvo vključuje 1300 invalidov. Nekateri člani odbora, med njimi tudi Franc Logonder, zelo aktivno delujejo na področju reševanja invalidske problematike, on celo trdi, da mu je to delo kot pravi konjiček. Prizadevni člani, ki svoje delo opravljajo prostovoljno, brezplačno, se vsako leto potrudijo obiskati in obdariti slehernega člana, ki se zaradi težje invalidnosti ne more udeleževati srečanj, ki jih pripravlja društvo; pa naj živi v še tako oddaljenem kraju. »Skupaj s sodelavci sem letno opravila tudi po 25 obiskov. Najbolj mi je ostal v opominu obisk pn Manji Frlfeevi iz Vinharij v Poljanski dolini aprila 1976. Ko smo jo na vozičku pripeljali pred hišo, je stiskala roko zdaj enemu zdaj drugemu, se smejala in govorila: .letos še sploh nisem bila zunaj, saj je že vse zeleno, sonce je prav toplo, preva pomlad. Sama s svojim vozičkom namreč ne more premagati zanjo previsokega hišnega praga,« ie nekako otožno pripomnila Blažičeva. Tako se njihovo delo odraža v stalni skrbi za težke invalide ln za tiste člane, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje. Blažičeva pravi, da se je v njenem desetletnem delovanju bistveno spremenil odnos družbe do telesno prizadetih občanov. Nesmiselno pomilovanje je zamenjala aktivna pomoč širše družbene skupnosti, pomoč v obliki medicinske, delovne in socialne terapije, uanMriene k jasno začrtanim ciljem - vključiti osebe z lažjimi in težjimi hibami nazaj v običajen tok življenja, ne dovoliti, da bi obtičale na robu dogajanja, potisnjene vstran. »Tudi samo povezovanje, organiziranje in združevanje invalidov v. klube in društva predstavlja nedvomno važen element psihične rehabilitacije posameznika,« poudarja Blažičeva. Za svoje vztrajno, prizadevno in Eožrtvovalno delo na področju druž-enega varstva invalidov, za desetletno uspešno delo v invalidski organizaciji in za uveljavljanje njene vloge v družbi, je Poldka Blažič 1979. leta prejela priznanje Društva invalidov Škofja Loka in republiško odlikovanje z'ati znak Zveze društev invalidov Slovenije. Ne le iz prejetih priznanj, psč pa predvsem iz vidnih rezultatov njenega desetletnega jubilejnega delovanja vidimo, kako zelo je bila vključena v delo društva. Kot sama pravi, pa se vse to še ne končuje, še naprej bo prispevala k intenzivnemu reševanju socialnega vprašanja invalidov, skrbela za družabno življenje, Šport, rek* racijo, izletni-štvo, rehabilitacijo, še vedno bo spodbujala ustanavljanje aktivov invalidov v delovnih organizac jah in krajevnih skupnostih ter se borila za enakopraven položaj zaposlenih invalidov. Poudarja pa tudi potrebo po preprečevanju invalidnosti. Nuša Vrbinc Slavnostna akademija v Škofji Loki Skorja Loka — Društvo invalidov Škofja Loka bo ob mednarodnem dnevu in letu invalidov — kakor je letošnje leto 1981 proglasila OZN — priredilo slavnostno akademijo. Prireditev, ki bo potekala pod geslom »Popolna enakost in sodelovanje invalidov«, bo za vse invalide občine Škofja Loka v soboto, 28. marca ob 15.30 v restavraciji Gradiš na Trati. Po slavnostnem govoru bodo na prireditvi nastopili: Glasbena šola iz Škofje Loke, tamburaši kluba Bisernica iz Reteč, Vokalni kvartet Spev, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Ivana Ru- paija, sledila pa bo tudi skromna zakuska. Za tiste, ki ne bodo na prireditev prišli z lastnim prevozom, bo društvo organiziralo poseben prevoz z avtobusom ob 15.30 izpred hotela Transturist na Trato, nazaj pa bo peljal ob 19.45. Namen te akademije ne bo bučno proslavljanje praznika, pač pa opozorilo družbi, naj si kar najbolj prizadeva preprečevati nenehno naraščanje invalidnosti, naj že invalidne osebe kar najbolje usposobi za samostojno življenje in delo in naj invalida učinkovito vključuje v normalno vsakdanje ž i vi jen je. N. V. Na podlagi 8. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v 1. 1981 (Uradni list SRS št. 33/80) Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj OBVEŠČA LASTNIKE PSOV da bo OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI na območju občin: Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič po naslednjem razporedu: Kraj Datum Ura Mesto cepljenja Kraj Datum Ura Mesto cepljenja JESENICE Rateče 30. 3. 15.00 Podkoren 30. 3. 16.00 Kr. gora, Log 30. 3. 17.00 Gozd Martuljek, Sr. vrh 30. 3. 18.00 Dovje 31.3. 15.00 Mojstrana, Belca, Zg. Radovna 31.3. 16.00 Hruška 31.3. 17.00 Kor. Bela, Potoki 1.4. 15.00 Javornik 1.4. 16.00 BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna 1.4. 17.00 Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica 2. 4. 15.00 Breznica, Doslovce, Vrba, Ro- dine, Smokuč 2. 4. 17.00 Jesenice 3.4. 15.00-17.00 Jesenice Planina pod Prihodi, 4. 4. Golico, Pl. rovt Jav. rovt, Pristava Rateče, Podkoren, Kr. gora, Log, Gozd Martuljek, Sr. vrh Dovje, Mojstrana, Belca, Zg. Radovna, Hrušica Javornik, Koroška Bela, Potoki BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica Breznica, Doslovce, Vrba, Smokuč, Rodine Jesenice — zamudniki Centralni parkirni prostor Pri zbiralnici mleka Pri gasilskem domu Za hotelom Špik Pri zbiralnici mleka Pri KS Mojstrana Pri gostilni Črnologar Pri gasilskem domu Pri Vatrostalni Pri gostilni Por Pri tehtnici v Žirovnici Pri KS Breznica Viatorju (pred vhodom v Spom. park) Na parkirnem prostoru pri Viatorju (pred vhodom v 8.00-10.00 Spom. park) 11 00 Pri Domu pod Golico 13.00 Pri domu na Pristavi 4.4. 15.00-15.30 Pri gasil, domu v Kr. gori 4.4. 16.00-16.30 Pri KS Mojstrana 6. 4. 15.00-15.30 Pri Vatrostalni Pri gostilni Por — BI. 6.4. 16.00-16.30 Dobrava 6.4. 17.00-17.30 Pri tehtnici v Žirovnici 6.4. 18.00-18.30 Pri KS Breznica 7.4. 15.00-16.00 Na parkirnem prostoru pri Viatorju (pred vhodom v Spom. park) KRANJ Trati 6. 4. 9.00 Cerl e 6. 4. 10.00 Zalog 7. 4. 10.00 Šenturška gora Šenčur Visoko 8. 4. 9. 4. 10. 4. 16.00 16.00 16.00 Cerklje — zamudniki Jezersko 17. 4. 6. 4. 16.00 12.00 Kokra 6. 4. 13.00 Preddvor 6. 4. 14.00 Bela 6. 4. 15.00 Prebačevo 7. 4. 15.00 Trboje 7. 4. 16.00 Voklo 7. 4. 16.30 Voglje 7. 4. 17.00 Bitnje 8. 4. 15.00 Žabnica 8. 4. 16.00 Orehek 13. 4. 15.00 Breg ob Savi 13. 4. 16.30 Mavčiče 13. 4. 17.00 Podreča 13. 4. 17.30 Rakovica 14. 4. 14.00 Besnica 14. 4. 14.30 Nemil je 14. 4. 15.00 Predoslje 15. 4. 15.00 Kokrica 15. 4. 16.30 Gorice 20. 4. 15.00 Trstenik 20. 4. 16.30 Tenetiše 20. 4. 17.00 Strahinj 23 4. 14.00 Naklo 2JB. 4. 15.00 Podbrezje 23.4 16.30 Duplje 23. 4 17.30 Primskovo 21.4. 14.00 Kranj 21.4. 15.00 Cirče 21.4. 17.00 Stražišče 22. 4. 14.00 Kranj — zamudniki 28. 4. 15.00 na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu Na sejmišču Na običajnem mestu Pred gasilskim domom Na sejmišču RADOVLJICA Lesce Boh. Bela Ribno*fC Zg. Gorje Zasip Bled Bled — zamudniki 30. 3. 15.00-16.00 Na železniški postaji 31. 3. 15.00 Pri trgovini 31.3. 16.00-17.00 Pri trgovini 1.4. 15.00-16.00 Pri zadrugi 1. 4. 17.00 Pri gostilni 2.4. 15.00-17.00 NaFlegariji 6.4. 15.00-17.00 NaFlegariji Begunje Cernivec Posavec Ljubno Lancovo Sr. Dobrava Kropa Podnart Radovljica Radovljica — zamudniki Nomelj Jereka Koprivnik Gorjuše Češnjica Srednja vas Bohinjska Bistrica Polje Stara Fužina Boh. Bistrica - zamudniki 30. 3. 15.00- 16.00 30. 3. 17.00- 18.00 31.3. 16.00- 16.30 31.3. 17.00- 17.30 1.4. 15.00- 15.30 1.4. 16.00- 17.00 1.4. 17.30- 18.00 2. 4. 15.00- 16.00 3. 4. 15.00- 16.00 6. 4. 15.00- 16.00 27. 3. 8.00 27. 3. 10.00 27. 3. 11.00 27. 3. 12.00 27. 3. 14.00 27. 3. 15.00 28. 3. 9.00 28. 3. 13.00 28. 3. 15.00 30. 3. 9.00 Pri gostilni pri Joževcu Pri bifeju Turk Pri gostilni Posavec Pri trgovini Pri trgovini Pri domu KS oz. trgovini Pri gostilni Jarem Pri AMD Pri Almiri Pri Almiri Pred Ažmanom Pred Cesarjem Pred Sirarno Pred Železničarjem Pred Tomaževcem Pred Hrvatom Pri hiši na Rožni ul. 7 Pri avtobusni postaji Pred Mihovcem Pri hiši na Rožni ul. 7 ŠKOFJA LOKA Sovodenj Hobovše Trebija Podgora Hotavlje Leskovica Kopačnica Javorje Podobeno Poljane Srednja vas Gorenja vas Lučine Todraž Gorenja vas - zamudniki Log Zminec Breznica Škofja Loka - za lovske pse in kinološko društvo Moškrinj Sv. Duh GodešiČ Reteče Škofja Loka Gosteče Hrastnica Škofja Loka - zamudniki Selo • / Dobračeva Brekovice Goropeke Nova vas Rečeva Račeva žiri Žiri — zamudniki Luša Bukovica . ž Bukovščica Dolenja vas Martinj vrh DavČa Železniki Serica Zali log Dražgoše Selca Železniki - za lovske pse in zamudnike 6. 4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 7. 4. 7. 4. 7. 4. 7. 4. 7. 4. 8. 4. 8. 4. 9. 4. 13. 4. 13. 4. 13. 4. 14. 4. 15. 4. 15. 4. 15. 4. 15. 4. 16. 4. 17. 4. 17. 4. 18. 4. 9. 4. 9. 4. 9. 4. 9. 4. 10. 4. 10. 4. 10. 4. 10. 4. 11.4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. 7. 4. 7. 4. 7. 4. 8. 4. 8. 4. 8. 4. 8. 4. 8.00-9.15-10.00-10.30-11.00-12.00-12.15-8.00-8.45-9.15-10.00-10.30-8.00-9.00 16.30 15.00 16.00 17.00 9.00 9.30 10.30 10.45 11.30 12.15 12.30 8.30 9.00 ■ 9.45 -10.15 -11.30 - 8.45 - 9.30 -17.30 15.00 15.00 16.00 18.00 19.00 15.00 16.00 17.00 11.00 8.00 9.00 10.30 11.30 8.00 9.00 10.00 15.00 8.00 15.00 16.00 16.30 17.00 15.00 16.00 17.00 15.00 16.00 17.00 17.30 -17.00 -17.00 12.00 8.45 10.00 11.00 12.00 8.45 9.45 ■10.30 -17.00 -10.00 9.4. 16.00 Pri kmetijski zadrugi Pri Mostar j u Pri kmetijski zadrugi Pri Cestniku Pri kmetijski zadrugi Pri šoli Pri Matačan Pri kmetijski zadrugi Pri mostu Pri kmetijski zadrugi Pri Anžon Pri domu Partizan Pri kmetijski zadrugi Pri Kovač Pri domu Partizan Pri Cvelfarju Pri Švavnarju Pri Mavžarju Pred klavnico Pri Štejsu Pri domu Pri Martinove Pri domu Pred klavnico Pri Mirtu Pri Mrzlem studencu Pred klavnico Pri Kendovcu Pri Županu Pri Jureču PriŽaklju Pri Gantarju Pri Noču Pri Anžonu Pri Katerniku Pri Katerniku Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri Demšarju Pri Jemcu Pri Benediku Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri Benediku TRŽIČ Slap 30. 3. 15.00 Tržič 30. 3. 16.30 Križe t 1.4. 15.00 Sebenje 1.4. 17.00 Lese 3. 4. 15.00 Brezje 3. 4. 16.00 Kovor 4. 4. 15.00 Bistrica 4. 4. 17.00 Podljubelj 7. 4. 16.00 Tržič — zamudniki 9. 4. 15.00 Pri Krvinu Pri klavnici Pri kmetijski zadrugi Pri domu družb, organizacij Pri trgovini Pri domu družb, organizacij Pri Jurčku Pri trgovini Market Pri gostilni Ankele Pri klavnici Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pismenih obvestil ne bomo pošiljali Pristojbina za cepljenje psa je 150.00 din (70.00 din taksa in 80.00 din stroški cepljenja). Posebej opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini obvezno. Cepiti je treba vse pse ,s ta rej še od štirih mesecev. Kršilce bomo prijavili občinski veterinarski inšpekciji 24 MARCA 1981 15.STRAN GLA telefon 23-341 lODAMi Si*m rabljeno STRESNO jO ipičak. Lotrič, Okornova Vtfcrica, Kranj, tel. 25-649 2268 KK. brezhiben PRALNI mper-avtomat gorenje. Pre Kranj 2495 Mo plemenskega OVNA. J&m ood Lubnikom št. 8, Škofja ji 2496 Nbd KOMPRESOR, do 15 is KOSILNICO bucher z Dolenc, Delnice 18, ud Skof jo Loko 1497 6 let staro KOSILNICO m malo rabljeno, moč mo-? 5£ KM, dolžina- grebena 110 Podlonk 30, Železniki 2498 Prodam ve« PRAŠIČEV, težkih od 25 do 40 kg in oddam 2 meseca starega VOLCJAKA. Posavec 16, Podnart 2500 Prodam OPAZ. Žirovnica 89 2501 Prodam dve KRAVI simentalki. Zupan Anton, Zg. Gorje 42 2502 Lepe SADIKE ciprese za živo mejo, OKRASNE GRMIČKE forzi-cije dobite: Kranj, Ul. XXXI. divizije 54 (proti kopališču) 2503 Prodam semenski in drobni KROMPIR igor in vesna. Srednja vas 55, Šenčur 2504 Prodam belo OTROŠKO POSTELJICO z jogi vložkom. Zbogar, na-klo 212, tef. 47-327 2505 Prodam mlado KRAVO frizijko, brejo devet mesecev. Zg. Brnik 7, Cerklje 2506 Prodam 25 kg težkega PRAŠIČKA. Grad 43, Cerklje 2507 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo. Pšata 20, Cerklje 2508 Prodam več TELIČK frizijk. Babhi vrt 5, Golnik 2509 ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama sestra in teta MARIJA PERNUŠ Francova — roj. Ribnik ar iz Srednje Bele svaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJENI! Srednja Bela, 13. marca 1981 V spomin Minilo je žalostno leto^ odkar nas je tako nenadoma zapustil dobri mož in oče ANTON FOJKAR iz Kamnitnika št. 11 - Škofja Loka \ moremo doumeti, da te ni več med nami, tvoje korake še sli-W» tvoj lik še živi, le tvoj grob priča, da si se za vedno poslovil. w