157
Naši dopisi.
Iz Ljubljane — Svečanost krševanja novega vojniškega parobroda „Franc Jožef I.M vršila se bode v Trstu dne 18. t. m. in vabljenim gostom doposlal se je razun popisa novega parnika, spored za slavnost, iz katerega posnamo sledeče:
Svečanost krševanja vršila se bode dne 18. maja dopoludne ob 11. uri 30 minut pri sv. Roku v tovarni tržaški za izdelavanje brodov.
158
Goste za I. tribuno prepeljal bode Lloydov parnik „Lucifer" od molo S. Carlo natančno ob 10. uri in 30 minut.
Dva druga parnika prepeljala bodeta goste za II. tribuno natanko ob 10. uri in to eden od molo III. novega pristanišča, eden pa z molo S. Carlo.
Častnike prepeljal bode že ob 7q 10. drugi parnik.
Popoludne cb 3. je shod gostov na parniku „Cu-stoza", kjer bode tudi tekmovanje čolnov (regata).
Dne 19. maja je dopoludne ogledavanje Lloydovega arsenala v St. Andreju, popoludne shod „pri lovcu", kjer od 5. ure do 61/2 svira mornarska godba.
Dne 20. maja odpeljejo se gostje od molo S. Carlo točno ob 7. uri zjutraj v Pulj, med potjo ma-noverira c. kr. vojno brodovje; v Pulji ogledavanje arsenala; ob 6. zvečer je moč odpeljati se z nagličem.
Nov parobrod je dolg 103-7^, širok 14*87. Glavno orožje na brodu sta dva Krup-ova topova, katerih vsak tehta po 27 ton, jeklena granata po 215 kil, smodnik za vsak strel 100 kil rujavega  prismatiškega smodnika.
Top nese najdelj 17 k. m., votlina topova meri 24%», dolžina pa 35 kalibrov.
Dalje je na brodu 6 krupovih topov po 15 % kalibru, 2 topova Uhnerjeva 7 % kalibra in pa 11 brzo-strelnih topov Hotchkoss-ove sisteme in pa zadostno število priprav za odpahanje torpedov. Razsvitljava na brodu je električna.
Stroji, ki brod tirajo imajo moč 6.400 konj, za <*>ilo tudi moč 9.800 konj, urnost brodova znaša 17*5 oziroma 19 mil vsako uro.
Vsega skupaj je na brodu 38 samostalnih parnih strojev z 79 parnimi kotli.
— Državni poslanec dr. Ferjančič zavrnil je minulo sredo v seji državnega zbora tajenje koroškega deželnega predsednika in pa tamošnjega deželnega šolskega nadzornika takole :
„Pri obravnavi proračuna notranjega ministerstva govoril sem o razmerah na Koroškem ter navel več dogodkov, ki so iz aktov dokazani, ali se morejo dokazati. Dokazati sem hotel, da koroški Slovenci ne vživajo po državnih temeljnih postavah zagotovljenih jim pravic, in da bi označil visoke uradnike v deželi, trdil sem, da je deželni predsednik koroški pri neki priliki rekel: „Tam ob Karavankah so Vaše meje; preko teh nimate Vi ,bindišarji' ničesa iskati." Na drugi strani sem trdil, da se je izjavil deželni šolski nadzornik koroški: „Bindi-šarji ali Slovenci na Koroškem nimajo obstanka."
Ti moji izreki so bili vladi povod, da je o tem prašala dotične uradnike. „Si fecisti, nega", pravi stara prislo-vica. Naučni minister je v šolski razpravi izrecno pov-darjal, da sta oba gospoda trditev proglasila za neosno-vano. Toda stvar se ni prezrla, ravno nasprotno, včerajšnji prvi govornik pri ^osrednjem vodstvu" je zopet prišel na to ter naravnost kazoč na mene rekel, da neprimerno nesramno javno obtožujemo, kar se pa pri natančnejšem preiskovanji pokaže kot čista iznajdba.
Dolžan sem svoji in svojih somišljenikov časti> da dokažem te izreke, katere sem trdil o dotičnih koroških uradnikih. Pooblastile so me k temu priče, ki so na lastna ušesa slišale te izjave ter me prosile, da navedem tukaj ta popravek. In tako Vam povem, da je deželni šolski nadzornik to rekel spomladi 1883. nasproti sedanjemu komendatorju Matevžu Šervicelju, vpričo nad* učitelja Tomaža Lesjaka in učitelja Janeza Smetanika v gostilni pri Maier-ju v Škocijanu; da je ravno ta rekel po leti istega leta v gostilni Lešnjakovi v Velikovci vpričo dveh advokatov dr. Kultererja iu dr. Messnerja (Čujte! Čujte! na desnici). Da je to rekel deželni predsednik, priča župnik Franc Bergmann — Franc mu je menim, ime — iz Šent-Jurija, ter me je prosil, naj ta javno povem.
Ker se tema izrekoma pripisuje taka važnost, ako-ravno ne dokazujeta nič drugega, da tako govore gospodje, kakor mislijo in delajo, prosim vlado, da preišče to stvar, toda ne zopet tako, kakor je to storila, da je namreč prašala samo dotičnika, kajti ta dva bodeta zopet rekla: Ne spominava se več,   da bi bila to rekla.
To sem hotel popraviti nasproti izjavim gospoda poslanca dr. Foregerja. (Dobro! Dobro! na desnici.)
—  Plemenske bike, belanske (cikaste) pasme prodajala bode kmetijska družba v ponedeljek 20. maja dopoludne ob 10. uri v Kranji, in sicer na dvorišči gostilne gospoda Petra Majerja (mladega), t. j. na dvorišči hiše, ki je zraven velike cerkve, in Kjer stanuje davčni urad. Po sklepu glavnega odbora dobodo sedaj vsi biki uže pri nakupu obročke v nos, kar bode močno olajšala ravnanje ž njimi. Na Virtenberškem, koder licencujejo bike enako kakor pri nas žrebce, ne dobi nobeden, ki ima bika, licence, ako nima bik obročka v nosu. S tem upa kmetijska družba preprečiti vedno bolj množeče se prošnje za prerano prodajo subvencijskih bikov zaradi njih neukretnosti.
—   Kreditno društvo kranjske hranilnice ima v četrtek 16. t. m. ob 4. uri popoludne v dvorani hra-nilnični XIV. redni letni zbor. Na dnevnem redu so: Poročilo odborovo o delovanji v 1. 1888, poročilo pre-gledovalnega odseka o računskem zaključku, volitev štirih odbornikov, ki po pravilih letos izstopijo, volitev pregledovalnega  odseka in posamezni nasveti.
—  Deželni predsednik gospod baron Winkler vrnil se   je    minulo   soboto   jutro    z Dunaja,   ker ga tukaj čaka toliko obilnejšega posla,  ko 80 deželnozborske volitve pred durmi in  je več uradnikov pri c. kr. deželni
vladi obolelo.
—  Zastop mesta kranjskega odposlal je na Dunaj v roke državnih poslancev novo prošnjo za vzdržavanje> oziroma razširjenje kranjske gimnazije v višjo gimnazijo. Poslanci izročili so pomenljivo  novo prošnjo  naučnemu
ministru.
—  Gledališko vprašanje ljubljansko prišlo je nekako na postajo. Obrok do katerega bi bil moral arhitekt Walter izdelati načrte in proračun, je pretekel, pa delo še ni zgotovljeno.    Deželni   odbor  bavil se  je v zadnj*
159
svoji   seji s tem   vprašanjem   ter    je  sklenil   prav   odločne korake.
—  Nesreča na parniku. V Gradcu imajo nekaj ^asa za vožnjo po Muri dva mala parnika, o katerih se je tam že mnogo pisalo. Minulo nedeljo popoludne pre-peljava eden parnikov ^tirija" imenovan, po Muri, na brodu bilo je 21 ljudi, kar odreče stroj, parnik žene narastla Mura po vodi doli brez krmila, razbije se na kozi mostu in ljudje so naenkrat vsi v dereči vodi. Pravijo da se jih je 14 rešilo, 7 oseb pa je vtonilo. Sedaj je vlada hitro prepovedala vožnjo tudi še z drugim parnikom.
—  Trijaci ledeniki minuli so v veliki gorkoti brez škode za sadje, vinograd in polje.