EMONSKA NAJDBA MAGNENCIJEVIH MULTIPLIH ZLATNIKOV ALEKSANDER JELOCNIK Narodni m uzej, L jubljana N ajdba kasnorim skih m ultiplih zlatnikov, k i je predm et naslednje štu ­ dije, je bila odkrita v L ju b ljan i 18. avgusta 1956. P ri izkopu tem eljev za stanovanjsko zgradbo v Igriški ulici št. 12 so delali z bagrom in izkop s kam ioni odvažali v p redm estje.1 Z izkopanim m aterialom so zasipali g ra­ m ozne jam e m ed litostrojskim i bloki št. 19 in 20 v Šiški. Po tretjem dovozu iz Igriške ulice je delavec n a v rh u stresenega m ateriala našel večji zlatnik. N ovica o n ajdbi se je h itro raznesla po gradbišču in začelo se je vneto in uspešno iskanje. D elovodja je o n ajd b i takoj obvestil N arodni m uzej, u p ra v n a pisarna p a d alje prisotnega arheologa. N a vprašanje, ali naj delo ustavijo, je ta odgovoril, naj spravijo do ponedeljka, če bi še kaj našli. Bila je nam reč sobota. K er v ponedeljek ni bilo n ikogar na gradbišče, je delo­ v odja ponovno u rg irat v N arodnem m uzeju po svoji ženi, ki pa so jo od tu nap o tili v M estni m uzej. N aslednji dan je obiskal najdišče ravnatelj M est­ nega m uzeja v sprem stvu arheologa N arodnega m uzeja. Delavci so ob tej priložnosti izročili tri zlatnike, ki jih je prevzel M estni muzej po izplačilu m inim alne odškodnine. E nako nagrado, ki je k rila tretjin o kovinske v red ­ nosti, je izplačal M estni m uzej tud i za preostale tri zlatnike, ki so jih prin esli delavci pokazat v N arodno banko. Tu jih je zadržal d irektor trezora M ilan Sporn, ki je delavcem zagotovil, da jim bo pristojni muzej izplačal prim erno nagrado.2 V n asled n jih dneh je p rip eljal arheolog na gradbišče detektiva. Sledilo je zasliševanje, ki je h k ra ti z nestim ulativno nagrado po delovodjevem m nenju dokončno odvrnilo n ajd itelje od tega, da b i p ri­ ja v lja li nadaljnje prim erke. M edtem je vodstvo N arodnega m uzeja odpoklicalo z dopusta vodjo N um izm atičnega kabineta. S prigovarjanjem in izplačilom višje nagrade m u je sicer uspelo p rid o b iti še en M agnencijev tro jn i solidus. D rugi, že p rip rav ljen i prim erek, p a je delavec ob njegovem prihodu razglasil za zgubljen. Mučno zgubljena je bila tu d i vsa situacija in težko je bilo še učinkovito ukrepati. Posegi no tran je uprave, k i smo jo prosili za pomoč, so bili neenergični in zato brezuspešni. 1 Bager je opravil svoje tudi z ostanki antične arhitekture, o kateri, žal, ne m orem o povedati nič določnega. Domnevna globina najdišča je približno 1,5 m etra pod današnjim nivojem. - V dani situaciji je direktor Sporn edini smotrno ukrepal in mu gre zato vse naše priznanje in iskrena zahvala. M aterial edinstvene najdbe je m edtem že krenil na svojo nepovratno pot. Kot kaže, ga je od delavcev za skrom ne zneske odkupil o b rtn ik iz bližine, ga za dvojno kupno ceno prodal v T rstu, odkoder se je razkropil dalje po svetu. V svesti si žalostne okrnjenosti najdbe, k i jo je predstavljalo le sedem rešenih, v N um izm atičnem kabinetu deponiranih prim erkov, se je bilo težko odločiti za publikacijo torza, to tem bolj, k e r je bilo očitno, da razpolagam o največ s tretjin o najdbe. D elovodja gradbišča je nam reč ocenil celotno število najdenih zlatnikov na 22. V prepričanju, da se bodo posam ezni p ri­ m erk i iz najdbe še jav ljali, je veljalo nekoliko potrpeti. M edtem p a smo se obračali na vse stran i s prošnjo za pomoč p ri rekonstrukciji najdbe.3 P rvi odlitek novega M agnencijevega trojnega solida smo prejeli iz Londona, ori­ ginal se je km alu p o javil v avkciji Basel (kat. št. 2). Iz P ariza smo p rejeli fotografije prim erka, k i je bil kasneje p ro d an na avkciji v L uzernu (kat. št. 5). En tro jn i M agnencijev solidus je našel svojo pot v javno zbirko Rim ­ skega nacionalnega m uzeja (kat. št. 13). D rugo gradivo je raztreseno po zasebnih zbirkah. Iz teg a v ira nam je uspelo rekognoscirati še tri n ad aljn je m ultiple solide, ki izvirajo iz iste najdbe (kat. št. 4, 8, 10). Prvotno število se je tako skoraj podvojilo, vendar nas od zajetja celotne najdbe loči še k ak ih deset doslej n ereg istriran ih prim erkov. Em onska n ajd b a je po svojem sestavu izredno kom paktna, saj je od ugotovljenih trin a jst m ultiplih zlatnikov k a r dvanajst M agnencijevih. Za­ klad je očitno ostal v zem lji za časa M agnencija in njegov zakop je posledica ene od številnih usodnih peripetij njegove k ratk e vladavine. P red en po­ dam o katalog in se lotim o pretresa najdbe po raznih num izm atičnih in histo­ ričnih vidikih, bo m o rd a na m estu k ratek uvodni oris najvažnejših dogodkov M agnencijeve epohe.4 H istorične m om ente, ki neposredno zadevajo razne aspekte najdbe sam e in v njej vsebovanega m ateriala, bomo skušali kasneje podrobneje analizirati. HISTORIČNO OZADJE 18. ja n u a rja 350 je skupina zarotnikov, ki jo je vodil com es re i p riv a ta e M a rcellinus, v A u tu n u (A u g u sto d u n u m ) oklicala za cesarja M agnencija, visokega oficirja b arb arsk eg a rodu. Splošno osovraženi cesar zahoda K on- stans m ora bežati, to d a oddelek M agnencijeve vojske ga že v P iren ejih dohiti in usm rti. M agnencij sam m edtem zasede cesarsko rezidenco T reveri in njegovi stv ari se h itro pridružijo G alija, B ritan ija in Španija. Konec feb ru arja 350 je v njegovih rokah že vsa Italija. Tja se napoti tu d i M agnen­ cij in hiti n arav n o st v Akvilejo, naravno odskočišče za n a d aljn ji prodor 3 Za dragoceno pom oč pri zbiranju gradiva najdbe dolgujem iskreno zahvalo dr. P. Bruunu iz Rima, dr. H. A. Cahnu iz Bazla, dr. R. A. G. Carsonu iz Londona, prof. J. L afaurieju iz Pariza, dr. L. M ildenbergu iz Ziiricha, dr. F. P anvini Ro- satiju ter dr. A. in dr. E. Santam aria iz Rima. Za požrtvovalno pomoč pri reše­ v an ju najdbe dolgujem posebno zahvalo prof. E. Peganu iz Ljubljane. 4 Odličen historičen prikaz M agnencijeve vladavine, ki ga sprem lja sodobni znanstveni aparat, osvetljujejo pa tehtni rezultati analiz num izm atičnega gradiva, nudi P. BASTIEN v uvodnem poglavju m onografske študije: Le M onnayage de M agnence 350— 353 (1964), 7—25. v Ilirik in Panonijo. T re n u te k je bil ugoden, saj so spopadi s P erzijci povsem vezali roke K onstanciju II., preostalem u legalnem u cesarju. Toda M agnencijevim velikopoteznim načrtom usodno zapre pot nova u zurpacija v Iliriku. 1. m arca 350 okliče arm ada Ilirik a za cesarja m agistra p editum V etranija. V u p an ju n a zavezništvo in skupno akcijo proti K onstanciju II. ga M agnencij p rizna in tu d i sam prosi za njegovo priznanje, h k ra ti si pa prizadeva izvabiti od K onstancija II. priznanje za svoje soregentstvo na zahodu, a brez uspeha. Že p rv i am basadi, ki jo spom ladi 350 pošlje M ag­ nencij v Azijo, K onstancij II. odkloni pogajanja. Toda M agnencij a čakajo še nova presenečenja. Resno je ogrožen njegov položaj z novo uzurpacijo, to k ra t v sam em Rim u, k je r se v začetku ju n ija 350 okliče za cesarja N e- pocijan. M agnencij pa položaj obvlada in do konca istega m eseca je upor že zatrt. N eposredno zatem si M agnencij p ridruži za sovladarja b ra ta D ecen- cija. N ovi Cezar naj m u v aru je h rb et v Galiji, m edtem ko bi sam u k rep al v Iliriku. Prelom s K onstancijem je tako očiten, vendar si jeseni 350 M ag­ nencij z novo am basado še e n k rat skuša p ridobiti priznanje avgustovskega naslova, toda tud i to k rat brez uspeha. Po rešitvi m ezopotam skega m esta Nisibis, k i so ga P erzijci že tretjič oblegali, je K onstancij II. šele dobil proste roke, da je mogel poseči v u rg e n t­ ne zadeve zahodnega dela im perija. M agnencijeva dru g a am basada ga sreča v H erakleji, odkoder počasi nap red u je proti zahodu. Ko prispe v Serdiko, m u pride nap ro ti V etranio te r ga sprem lja do Niša, k jer se m u s svojo arm ado preda 25. decem bra 350. Čeprav poveljuje K onstancij II. sedaj združenim a arm adam a, se ne odloči za takojšen pohod p ro ti M agnenciju. Zim ski čas, ki prep reču je večje vojne operacije, izkoristi za u trd itev svojega položaja v M eziji in P anoniji, h k rati pa organizira svojo združeno vojsko. 15. 3. 351 im enuje za C ezarja svojega nečaka G ala in ga pošlje v A ntiohijo. Tako si tudi sam skuša zavarovati h rb e t v bližnjem spopadu z M agnenci- jem . Za ofenzivo se K onstancij odloči poleti 351 in prodira prek P anonije v sm eri proti Emoni. Toda p ri T rojanah pade njegova izvidniška vojska v zasedo. K onstancij II., ki je, kot kaže, u trp e l občuten poraz, se um akne nazaj v Panonijo in se u trd i v Vinkovcih. M agnencij prodira za n jim p ro ti Sisku, ki ga zavzam e av gusta 351. Odtod krene v obkolilnem m an ev ru proti Srem ski M itroviči, ki jo brez uspeha skuša zavzeti. O brne se nazaj proti M ursi, jo tudi oblega, a zopet zaman. M estu p rih iti na pomoč K onstancijeva vojska in 28. septem bra 351 se na planjavi p ri M ursi vzdolž desnega brega D rav e vnam e silovita b itk a. Končna zm aga pripade K onstanciju, čeprav je tu d i njegova arm ada u trp e la težke izgube. V erjetno prav zaradi teg a svoje prednosti ne izkoristi in pusti, da se M agnencij z ostanki svoje vojske um akne v Akvilejo. K onstancij II. se zadržuje v Panoniji do naslednjega poletja in se za ponovno ofenzivo odloči šele avgusta 352. V naglem pohodu zavzam e H ru ­ šico in vdre v A kvilejo, k i jo M agnencij povsem presenečen zapusti. U m ak­ n iti se m ora dalje v G alijo, vendar je odločen od tam nad aljev ati boj za vsako ceno. K onstancij p rip ra v lja v M ilanu poslednjo ofenzivo in ju lija 353 prekorači Alpe. V zadnjem spopadu pri Mons Seleuci je M agnencij dokončno poražen. U m akne se v Lyon, k jer se 10. avgusta 353 sam ubije. N ekaj dni kasneje si vzam e življenje tu d i Decencij. KATALOG V katalogu so opisani posam ezni prim erki najdbe v kronološkem zapo­ red ju . Opisu slede po d atk i o teži, položaju pečatov in provenienci te r citati literatu re.5 CONSTANS6 Kovnica Thessalonica. Em isija za decenalije 342/343. 1. D N CONSTANS MAX AVGVSTVS Frontalno doprsje v oklepu s paludam entom , katerega konec je položen prek leve roke. P rek desne ram e je položen balteus, spet z rozetno fibulo. Z m anjšo fibulo so speta oblačila n a prsih. Levica drži globus, desnica je dvignjena v pozdrav. G lava z rozetnim diadem om je o b rnjena levo. VICTORIAE DD NN AVGG Dve k rila ti V iktoriji stojita d ru g a proti drugi in d ržita z rokam i venec, ki nosi napis: VOTIS X MVLTIS XX V odrezu: TES T rojni solidus, 13.44 g, 1 ; L jubljana, T. 1: 1. G necchi — , Cohen —- . MAGNENTIUS Kovnica Akvileja Povsod je v odrezu rev era priznak: SMAQ 8 P. BASTIEN, L e M onnayage de M agnence (1964). F. GNECCHI, V M edaglioni Rom ani I (1912) H. COHEN, D escription historique des M onnaies frappées sous l’Empire Rom ain VIII (1892). 6 Le nekaj mesecev po odkritju obravnavane najdbe je pridobil beograjski N arodni muzej dvojni G allusov solidus, ki pa ga žal ne m orem o z zanesljivostjo vključiti v inventar najdbe. Za pripadnost k najd b i sicer govori datum nabave te r dalje okoliščina, da je bil zlatnik odkupljen od slovenskega delavca, kot nam je svoj čas izjavil pokojni dr. Marič. Gallusov dvojni solidus je bil kovan po 15. m arcu 351 in bi bil m ed najm lajšim i v najdbi, kar bi nekoliko presenečalo glede n a daljno antiohijsko kovnico, odkoder izvira. Sočasna em onska najdba bakrenih novcev (glej spodaj str. 216 in op. 80) sicer tudi vsebuje eno Gallusovo m ajorino, a ta je bila kovana v kovnici Siscia (LRBC 1189). Beograjski dvojni Gallusov solidus kaže n a averu Cezarjevo gologlavo doprsje v oklepu in palu- dam entu levo z legendo: D N COSTANTI VS NOB CAES, na reveru p a sedeči figuri Rome in K onstantinopolisa (tip Cohen 31) z legendo: GLORIA R OMA- NORVM. V odrezu SM ANT; teža 8,97 g. O bjavlja ga R. Marič, Iz num izm atičke zbirke Narodnog m uzeja. Z bornik Narodnog m uzeja 2, (1958-59) (1959) 195, 196; t. 9. P rva emisija, marec 350 2. IM P CAES MAG NENTIVS AVG Gologlavo doprsje v oklepu in paludam entu desno. LIBERATOR \ REI < PVBLICAE M agnencij z nim bom in v plapola­ jočem plašču jaše desno paradno opravljenega žrebca. N aproti m u p rih aja ženska z zidčasto krono n a glavi — personifikacija A kvileje —, v poklonu nagnjena n ap rej. V levici drži rog obilja, z obem a ro k am a pa konec ogrinjala, k i se je ob naglem p rib li­ žanju dvignilo. T rojni solidus, 13.46 g, t; A vkcija B asel X IX (1959) št. 270. T. 1: 2. B astien 302, G necchi 1, Cohen 26 3. A ver je pečatno enak s prejšnjim . Rever: isti tip in legenda. P ečat je nov, cesar jaše kobilo, velum A kvi­ leje se dviga nad rog obilja. F igure so m anjše. T rojni solidus, 13.45 g, t; L jubljana; T. 1: 3. 4. A ver in rev er sta pečatno enaka s prejšnjim . T rojni solidus. P riv a tn a zbirka 5. A ver je pečatno en ak s prejšnjim . Rever: isti tip in legenda, pečat je nov. C esar jaše žrebca. T rojni solidus, 13.52 g, t ; A vkcija Leu-Hess, Luzern (23. 3. 1961) št. 434. (Sam m lung E S R) T. 1: 4. 6. A ver: isti tip in legenda, pečat je nov. R ever je pečatno enak s prejšnjim . T rojni solidus, 13.35 g, t ; L jubljana; T. 2: 1. 7. A ver in rev er sta pečatno enaka s prejšnjim . T rojni solidus, 13.45 g, t; L jubljana 8. A ver in rev er sta pečatno enaka s prejšnjim . T rojni solidus, 13,35 g; P riv atn a zbirka 9. IM P CAES MAG NENTIVS AVG Gologlavo doprsje cesarja v oklepu in p aludam entu desno. VIRTVS AVGVS TI NOSTRI M agnencij stopa v vojaški opravi s šlem om desno, glavo obrača nazaj. Z levico drži ščit in navzdol obrnjeno kopje, z desnico vleče za lase bradatega ujetnika, ki im a zvezani roki. D vojni solidus, 9.06 g, t ; L jubljana; T. 2: 2. B astien 303, G necchi —, Cohen —. Druga emisija, začetek 351 10. D N MAG MAGNE NTIVS P F AVG Gologlavo doprsje v konzulskem oblačilu desno. LIBERATOR 1 R EI < PVBLICAE Tip kot p ri prejšnjih tro jn ih solidih. Cesar jaše žrebca. Figure so m anjše. T rojni solidus, 13.43 g, / ; P riv atn a zbirka; T. 2: 3. B astien — , G necchi —, Cohen — . 11. D N MAGNEN TIVS P F AVG Gologlavo doprsje v konzulskem oblačilu desno. VIRTVS AVGVS TI NOSTRI M agnencij vleče ujetn ik a kot p ri dvoj­ nem solidu št. 9. D vojni solidus, 9,13 g, 1; L jubljana; T. 2: 4. B astien 340, G necchi 4, Cohen 78. Tretja emisija, začetek 352 12. D N MAG MAGNEN TIVS P F AVG Gologlavo doprsje v oklepu in p aludam entu desno. LIBERATOR < R EI 4 PVBLICAE Tip ko t pri drugih tro jn ih solidih. Cesar jaše žrebca. Velum A kvileje se visoko dviga. T rojni solidus, 13.67 g, \ ; L jubljana; T. 2: 5. B astien 339, Gnecchi —, Cohen — . 13. A ver in rever pečatno enaka s prejšnjim . T rojni solidus, 13.53 g, \ ; Museo Nazionale Romano KRONOLOGIJA EMISIJ K ot je izpričana M agnencijeva navzočnost v m estu T reveri neposredno po uzurpaciji z em isijo m ultiplih zlatnikov,7 tako kaže n a njegov osebni p rihod v A kvilejo tu d i serija m ultiplih solidov. Že konec fe b ru a rja 350, takoj po okupaciji Ita lije ,8 kuje A kvileja za M agnencija solide z značilnim doprsjem brez diadem a na averu9 in legendo rev era R estitutor L ib erta tis,1 0 D a gredo na sam začetek M agnencijevega kovanja v A kvileji, izpričuje 7 Doslej poznamo po en prim erek poldrugega solida te r solida in 1/4. P. BASTIEN, op. cit. 11 (op. 36), 45, 46; kat. št. 1, 2. 8 A. PIGANIOL, L ’Em pire chrétien (1947) 85. 9 Z doprsjem brez diadem a M agnencij zavestno razglaša svojo pripravljenost, da prejm e diadem iz rok K onstancija II. To je le ena od mnogih m anifestacij M agnencijeve diplom atske taktike, ki jih je moč razbrati iz njegovega kovanja. Č eprav mu nam era ni uspela, vztraja vseskozi na doprsju brez diadem a, in to v vseh kovnicah. Izjem a so le začetne em isije v kovnicah Lugdunum in A relate, k je r gre uvedba p o rtreta z diademom očitno n a račun lokalnih pobud. Prim . P. BASTIEN, op. cit. 40. 1 0 P. BASTIEN, op. cit. 48. m ladostni, individualno n eopredeljivi portret, delo graverja, ki je bil vajen rezati K onstansove portrete. D alje izjem na, dolga titu la tu ra FI M agnentius T r P F Aug, ki je poslej ne srečujem o več.1 1 N eposredno sledi em isija m ul­ tip lih zlatnikov, ki že oznanja M agnencijev prihod v m esto (kat. št. 2— 9). Iz te em isije prinaša najd b a sedem trojn ih solidov z im pozantno adventus sceno, k i jo obdaja značilna legenda LIBERATOR REI PVBLICAE, te r d alje enega dvojnega, k i s podobo in legendo rev era proslavlja cesarjevo V irtus. Do em onske najd b e je bil poznan en sam tro jn i solidus te em isije, svoj čas v P arizu (T. 3: 5), ki pa je izginil z nesrečno krajo 1. 1831. E dini dvojni solidus, ki ga p rin aša najdba (kat. št. 9), je bil doslej nepoznan. M ultipli zlatniki prve em isije navajajo na averu titu la tu ro IM P CAES M AG- NENTIVS AVG.1 1 1 2 Ista titu la tu ra obdaja tudi p o rtre te na sočasnih solidih z legendo rev era Victoria A ug Lib Romanov. Obem a em isijam a zlata šele slede m ajorine, k i jih kuje M agnencij v svo­ jem te r diplom atsko taktično tu d i v K onstancijevem im enu. Že prve M agnen- cijeve m ajorine iz akvilejske kovnice kažejo novo titu latu ro D N M AGNEN- TIV S P F AVG, k i ostane poslej pravilo. Vzporedno kovanje za M agnencij a in K onstancija srečujem o le še v kovnicah Rim in A relate do N epocijanove uzurpacije. Ko si po z a trtju uzurpacije M agnencij pridruži za sovladarja b ra ta D ecencija m eseca ju lija 350,1 3 je prelom s K onstancijem videti do­ končen in em isije m ajorin v njegovem im enu pren eh ajo v vseh tre h om enje­ n ih kovnicah. K ljub tem u k u je M agnencij v R im u vzporedno za D ecencija le k ra jši čas, n a k a r kovnica m iruje do konca le ta 350. Zelo p rep ričljiv a se n am zdi teorija dr. B astiena, da kovnici Rim in A kvileja počivata v drugi polovici leta 350.1 4 Obe n am reč ležita najbliže dom enam K onstancija II., v rh teg a pa n juna neaktivnost časovno sovpada z M agnencijevim prizadevanjem , da se pogodi s K onstancijem . Z začetkom leta 351, ko nastopi M agnencij n a zahodu svoj konzulat,1 5 A kvileja zopet povzam e obilno kovanje v vseh tre h kovinah. M edtem ko so b a k re n i novci kovani sedaj vzporedno za M agnencij a in Decencija, je ko­ v an je v plem enitih kovinah, kot kaže, pridržano izključno M agnenciju.1 6 N a sam začetek leta gredo kovi, ki izrečno proslavljajo M agnencijev kon­ zulat. Tako tro jn i kot dvo jn i solidus iz najdbe (kat št. 10, 11) nam reč p ri­ k azu jeta na averu M agnencijevo doprsje v konzulskem oblačilu — trabea. Do o d k ritja em onske n ajd b e je bil iz konzularne serije m ultiplih zlatnikov znan en sam prim erek dvojnega solida iz zbirke Gnecchi, sedaj v Museo 1 1 P. BASTIEN, op. cit. 37. 1 2 O. ULRICH-BANSA, Note sulla zecca di A quileia romana — I m ultipli del soldo d’oro (1936) 51, 52. T itulatura te r tip in legenda revera govore avtorju za kovanje ob prvem M agnencijevem prihodu v Akvilejo. 1 3 P. BASTIEN, Les émissions de Népotien à Rom e et la date d’élévation de Décence au Césarat, Congresso internazionale di num ism atica, A tti (1965) 401 si. in P, BASTIEN, op. cit. 15. 1 4 P. BASTIEN, Le M onnayage de Magnence (1964) 16. 1 5 Skupno z Gaisom, M agnentio et Gaisone conss; MOMMSEN, Chronica m inora I, 69. A. DEGRASSI, 1 fasti consolari (1952) 81. 1 6 Decencijeva neudeležba pri kovanju zlata in srebra v Akvileji razodeva novo M agnencijevo taktično potezo. Poravnava s K onstancijem je sicer dejansko iluzorna, vendar se M agnencij izogiba vsemu, k ar bi utegnilo izzivati nevarnega nasprotnika. Prim . P. BASTIEN, op. cit. 153. N azionale Rom ano.1 7 Tako dvojni kot tro jn i solidus ponavljata legende in tip e reverov prve em isije m ultiplih zlatnikov. Na averu dvojnega solida srečujem o za to razdobje običajno titu latu ro D N MAGNENTIVS P F AVG, tro jn i solidus pa v k lju ču je v titu latu ro še drugo ime M agnus: D N MAG M AGNENTIVS P F AVG. Im e M agnus1 8 n av ajajo le še poim aj orine s titu ­ latu ro MAG M AGNENTIVS AVG1 9 in so h k ra ti edini doslej znani nom inal, k i poleg obeh m ultiplih zlatnikov direktno kaže na M agneneijev konzulat. N a reveru polm ajorin je nam reč prikazan M agnencij n a kurulskem sedežu, oblečen v konzulsko oblačilo in z žezlom v roki. Če je že z im enovanjem D ecencija za C ezarja zazijal m ed M agnencijem in K onstancijem neprem ostljiv prepad, se je z M agnencijevim konzulatom le še poglobil. K onstancij že doslej ni kazal nobene volje do popuščanja. Ko se je V etranio p re d a l in so se arm ade Ilirik a priključile silam K onstan- cija II. konec 1 . 350, p a je postala vsaka m isel na koncesije u zu rp ato rju ilu­ zorna. M agnenciju ne preostane drugo, ko t da se z vsem i razpoložljivim i sredstvi p rip rav lja n a bližajoči se spopad. V neposredno zvezo s tem i p ri­ pravam i gre sočasno obilno kovanje v A kvileji, kovnici, ki je najb ližja torišču bodočih vojnih operacij. Kot zadnjo obsežno fazo akvilejskega k o v an ja postavlja dr. B astien raz­ dobje od začetka 351 p a do avgusta 352.2 0 V tem razdobju k u je A kvileja za M agnencija številne em isije m ajorin, n ajm an j šest em isij srebrnikov te r tr i em isije solidov. D alje še celo vrsto m u ltip lih zlatnikov, ki jo postavlja dr. B astien n a čelo skupine in vključuje v anjo tud i dvojni solidus s kon­ zularnim doprsjem .2 1 Po našem m nenju je tre b a v om enjeni fazi akvilejskega kovanja ločiti dve em isiji m ultiplih zlatnikov. Iz prve poznamo doslej zgoraj obravnavana tro jn i in dvojni solidus, kovana n a začetku 1. 351 ob nastopu M agnencijevega konzulata. Na čelo druge serije, ki je bila po našem m nenju kovana kasneje, in to verjetno šele na začetku naslednjega leta,2 2 g re po­ slednji tro jn i solidus (kat. št. 12, 13). Tipološko ponavlja adventus sceno z legendo Liberator rei publicae iz predhodnih emisij. T itu latu ra, k i v k lju ­ čuje im e M agnus, je prev zeta iz konzularne em isije. D oprsje s p aludam en- tom in oklepom, ki ga tu srečujem o, pa ga u v ršča v posebno, kasneje kovano serijo, iz k atere doslej že poznam o m u ltip la zlatnika poldrugi solidus2 3 in 1 7 O. ULRICH-BANSA, op. cit. 53; glej spodaj T. 3: 4. 1 8 Srečujem o ga izjem om a sam o n a nekaterih kovih akvilejske kovnice, po­ gosteje na napisih (CIL U s, 6225; CIL V III-s 3, 22284; CIL XIII-2, 9135). 1 9 P. BASTIEN, op. cit., kat št. 253—358. 2 0 P. BASTIEN, op. cit. 57. K ovanju te faze sledi v A kvileji le še efem erna em isija m ajorin s kristogram om , kovana tik p red okupacijo m esta po četah Kon- stancija II. P. BASTIEN, op. cit. 67, 68; A. JELOČNIK, Quelques rem arques sur les émissions de m aiorinae frappées par M agnence à A quile e, RN (1967) 251. 2 1 P. BASTIEN, op. cit. 196. Avtor je sicer im el na voljo ves m aterial najdbe, deponiran v N arodnem m uzeju, a trojnega solida s konzularnim doprsjem , ka­ terega fotografijo smo prejeli nedavno, žal ni mogel upoštevati. 2 2 T retja akvilejska em isija M agnencijevih m ultiplih solidov bi bila tako vzpo­ red n a z em isijo m ultiplih zlatnikov, ki je bila kovana v kovnici T reveri ob nastopu Decencijevega konzulata na začetku 1 . 352 (P. BASTIEN, op. cit., kat. št. 59—63). 2 3 P. BASTIEN, op. cit. 196, kat. št. 341. solidus in 1/4.2 4 Oba n a v a ja ta titu latu ro D N M agnentius P F A ug, vse tr i pa povezuje enako doprsje s paludam entom in oklepom .2 5 Z lati m ultiplum K onstansa iz kovnice Thessalonica je časovno fiksiran z navedbo vota v vencu rev era: VOT X MVLT XX. K ot najm lajši K onstan­ tinov sin, rojen 1 . 323, je bil K onstans im enovan za C ezarja 25. decem bra 333.2 6 K er je VOT X očitno treb a tolm ačiti ko t vota soluta decennalia, je s tem dan tudi čas kovanja našega m ultiplega zlatnika, in sicer konec 1 . 342, ko K onstans vstopa v deseto leto vladanja.2 7 Z enako legendo rev era VICTORIAE DD NN AVGG te r vota napisom v vencu, ki ga d ržita dve V iktoriji, VOT X M VLT XX, poznamo vrsto solido v iz K onstansovih kovnic T reveri, A kvileja, Siscia in Thessalonica.2 8 M ultipli solidi, kovani za K on­ stansa ob isti priložnosti s pretežno enakim tipom in enako legendo revera, so tile: TREVERI 1 in 1/4 Gnecchi 17 Cohen 170 bivši Pariz 1 in 1/4 19 — Pariz (Beistegui2 9 ) AQUILEIA 2 Gnecchi 14 Cohen 169 Milano 1 in 1/2 18 — ■ D unaj 1 in 1/4 15 167 Pariz SISCIA 2 Gnecchi 13 C ohen — Dunaj 1 in 1/2 18 168 London; Zb. T rau THESSALONICA 3 Gnecchi — Cohen — N ajdba L ju b ljan a 3 1 23 bivši P ariz3 0 To bi bil in v en tar doslej znanih K onstansovih m ultiplih zlatnikov, ko­ v anih za njegove decenalije. P red seboj im am o nedvom no zelo skrom en izrez dejanskega kovanja za to slavje. Dva različna tip a istega nom inala, ki ju sedaj poznamo iz kovnice Thessalonica, k ažeta na zelo močno produkcijo m ultiplih zlatnikov v vseh om enjenih kovnicah. 2 4 P. BASTIEN, ibid., št. 342. Edini prim erek, ki ga hrani dunajski kabinet, je bil najden 1 . 1871 n a Rožniku pri L jubljani; F. KENNER, Varia aus der Sam m lung des Fürsten W indischgrätz, N Z (1882) 3. 2 5 O. ULRICH-BANSA, op. cit. 54, združuje dvojni konzularni solidus z obe­ m a preostalim a m ultiplim a zlatnikom a, poldrugim solidom ter solidom in 1/4 v eno samo emisijo, ki jo okvirno datira v leto 351. Stilistične afinitete, ki jih opaža p ri vseh treh, seveda še n e govorijo zgoraj izraženem u postulatu dveh em isij. P. BASTIEN, op. cit. 82, izraža m nenje, da je treb a pripisati roki istega graverja portreta za dvojni konzularni solidus, za poldrugi solidus, solidus in 1/4 te r solidus kat. št. 344. M nenja smo, da je le portret poldrugega solida rezan v naslonitvi na dvojni konzularni solidus, toda izvedba je občutno šibkejša. Ali gre tu za istega graverja ali le učenca, ki ga posnema, je težko odločiti. P ortret za solidus in 1/4 je rezal nov graver, prav tako za solidus kat. št. 344. 2 6 MOMMSEN, Chron. m in. I, 234. 2 7 M. THIRION, Les vota im périaux sur les monnaies entre 337 et 364, S N R (1965) 5, 6. 2 8 M. THIRION, op. cit. 10. 2 9 Viktorija piše n a ščit vota, legenda je ista. 3 9 Dva k rila ta genija držita ščit z enakim vota napisom, legenda se glasi: Felicia decennalia. Glej spodaj T. 3: 3. 14 A rh e o lo š k i v e s tn ik 209 TIPOLOGIJA REVEROV Na M agnencijevih tro jn ih solidih iz akvilejske kovnice srečujem o v vseh tre h em isijah isto ad ven tu s sceno, k i jo obdaja stalna legenda LIBERATOR R E I PVBLICAE. Že n a p rv ih akvilejskih solidih se M agnencij razglaša za obnovitelja svobode — R estitutor Libertatis.3 1 Sedaj p rih aja v m esto sam k o t osvoboditelj države.3 2 Na isto temo svobode, ki je propagandno geslo u zu rp ato rjev vseh časov, so u b ran e tu d i legende solidov, ki obetajo rim ­ skem u svetu svobodo kot rezultat M agnencijeve zmage: Victoria Aug(usti) Lib(ertas) Rom anor(um ). M edtem ko se legenda reverov tro jn ih solidov n an aša nedvom no n a rim ski im perij kot celoto, ki ga M agnencij postopom a osvobaja — ta splošni to n dopušča po našem m nenju uporabo istega rev era tu d i p ri kasnejših priložnostih — je tip sam časovno fiksiran z le eno izmed etap na njegovem zm agovitem pohodu, s prihodom v Akvilejo. Žensko figuro z zidčasto krono na glavi in rogom obilja v roki, ki v poklonu p rih a ja osvo­ boditelju naproti, je mogoče tolm ačiti le kot personifikacijo m esta A kvi­ leje.3 3 Tudi tip revera dvojnih solidov, ki jih doslej poznamo le iz obeh prvih em isij, je obakrat isti. Vsa pozornost je tu d i tu osredotočena n a cesarjevo osebo, ki se sedaj ja v lja v strogo vojnem aspektu. Legenda V irtu s A ugusti nostri hvali njegove, vojaške vrline, ponazoruje jih pa podoba cesarja, ki v bojni opravi vleče za lase barbarskega u jetn ik a.3 4 Podobne tip e pogosto srečujem o v kovanju K onstantina in njegovih sinov.3 5 N ajbližjo analogijo p a najdem o na m u ltiplem K onstansovem zlatniku iz sam e akvilejske kov­ nice.3 6 Tip rev era je dom ala identičen, p ra v tako legenda, ki se tu glasi: Victoria A u g usti nostri. Tudi za tip M agnencijevega poldrugega solida iz tre tje akvilejske em isije najdem o neposreden vzor v K onstansovem m u lti­ plem zlatniku iz iste kovnice.3 7 Legenda je tu V irtus Constantis A ug. Ob iskanju analogij za tip rev era M agnencijevih tro jn ih solidov se nam takoj vsiljuje v p rim erjav o scena n a slovitem m ultiplem zlatniku K onstan- cija K lora iz kovnice T reveri, ki izvira iz najd b e A rras.3 8 Rever, k i nosi legendo R edditor lucis aeternae, p rik azu je K onstancija K lora, kako po zm agi nad K aravzijem jezdi proti u trjen im m estnim vratom . Tu ga sprejm e klečeča ženska postava, k i jo legenda LON nedvoum no identificira ko t p er­ sonifikacijo m esta L ondinium . Še eksaktnejšo analogijo najdem o n a časovno 3 1 P. BASTIEN, op. cit., kat št. 301. 3 2 Kot osvoboditelja ga slavi tudi m iljnik iz Chiarisacca, CIL V, 8066 (ILS 742): Liberatori orbis Rom ani, restitutori libertatis et rei publicae, conservatori m ilitum et provincialium domino nostro M agnentio invicto principi, victori et trium fatori semper augusto. 3 3 P. BASTIEN, op. cit. 11. D rugačna tolm ačenja po našem m nenju ne pridejo v poštev. J. M. C. TOYNBEE, Rom an Medallions, N S 5 (1944) 187, npr. tolm ači žensko figuro kot respubliko ali im perij na splošno. 3 4 Na isto temo je ubran tudi tip poldrugega solida iz tretje em isije, P. BASTIEN, op. cit., k a t št. 341. Cesar v vojaški opravi drži labarum in vleče za lase ujetnika. Legenda je ista: Virtus A ugusti nostri. 3 5 J. M. C. TOYNBEE, op. cit. 181. 3 6 GNECCHI I, 12; COHEN VIII, 133 (Berlin). 3 7 GNECCHI I, 20; COHEN VIII, 188 (bivši Pariz). 3 9 J. BABELON-A. DUQUENOY. M édaillons d’or du trésor d’Arras, A rethuse I (1924) 45 si.; pi. VII, 1. m nogo bližjem solidu K onstanci j a II. iz kovnice A ntiohija.3 9 Legenda rev era je tu Gloria rei publicae, tip pa prikazuje K onstancija II. n a konju desno. N aproti m u p rih a ja ženska z zidčasto krono n a glavi in baklo v roki. V poklonu upogiba kolena, velu m pa se razp rt od naglega bližanja dviga za njo (T. 3: 6). R azlika m ed tipom M agnencijevega trojnega solida in tipom K onstancijevega solida je le v tem, da K onstanci j nosi diadem , M agnenci- jevo glavo p a obdaja nim b. D alje drži ženska n a M agnencijevem m ultiplem zlatn ik u v roki rog obilja, na antiohijskem solidu pa baklo te r sedaj očitno p red stav lja personifikacijo m esta A ntiohije. Isto adventus sceno, k i jo ob­ d aja legenda Gloria Rom anorum , srečam o kasneje n a velikih m u ltip lih V a- lensovih zlatnikih iz n ajd b e Szilagysomlió.4 0 L e-ti očitno p red stav ljajo g er­ m anske kopije oficialnih m ultiplih zlatnikov antiohijske kovnice, ki pa doslej še niso odkriti. P aralela z reverom M agnencijevih tro jn ih solido v je tu še eksaktnejša, saj je n a V alensovih m ultiplih zlatnikih glava cesarja na k o n ju obdana z nim bom .4 1 Da je kovnica A ntiohija za časa M agnencija že poznala adventus sceno, ki jo srečujem o na M agnencijevih tro jn ih solidih, je izpričano s solidom K onstancija II. iz iste kovnice. D a bi pa M agnencij p ra v v rep erto arju sočasnega kovanja A ntiohije iskal prototip za rever svojih trojn ih solidov, se nam zdi malo verjetno. P rej bi pričakovali, da je našel ustrezno predlogo v recentnih tipih akvilejske kovnice same, verjetno zopet na m ultiplem K onstansovem zlatniku, k i p a še ni prišel do nas. Iz povedanega je razvidno, da je bil M agnencij tako v izbiri podob kot legend za svoje akvilejske m ultiple zlatnike m alo originalen. Ni m u pa mogoče odrekati uspešnosti v izbiri že znanih tipov in legend, k i jih je z m ajhnim i m odifikacijam i spretno uporabil v svoje propagandne nam ene.4 2 Tudi rever K onstansovega trojnega solida je vzet iz standardnega re ­ p erto arja epohe. G lavno pozornost obrača n a vota, ki so izpisana v sredini z vencem obdanega ščita. K ljub tem u, da n a v a ja podobo rev era obdajajoči napis zmage A vgustov, im ata obe V iktoriji, k i d ržita ščit, v svoji sim etrič­ nosti kom ajda kaj več ko t zgolj heraldično funkcijo.4 3 PORTRETI IN PODOBE M aterial najdbe p rin aša iz vseh tre h emisij šest različnih M agnencijevih portretov, rezalo jih je p e t graverjev. P ri vseh je sicer opazna očitna ten ­ denca, da prikažejo realistični portret, toda v tej sm eri so v celoti malo uspešni in ne poteše gledalca, ki bi želel iz n jih razb rati resnične poteze upodobljenega cesarja, njegov pravi obraz in izraz. P odajanje pričeske je 3 9 COHEN VIII, 107. 4 9 GNECCHI I, 8, 9. 4 1 A. ALFÖLDY, M aterialien zur K lassifizierung der gleichzeitigen N ach­ ahm ungen von röm ischen M ünzen aus Ungarn und den Nachbarländern III — Nachahm ungen röm ischer Goldmedaillons als Germanischer H alsschm uck, N K (1929-30) 14. A vtor in te rp re tira žensko figuro n a Valensovih m ultiplih zlatnikih kot Oriens, njeno pokrivalo pa kot žarkovno krono. V paralelo priteguje zgoraj obravnavani solidus K onstancija II., COHEN V III, 107, ki ga enako tolm ači. 4 2 Isto velja za solidus in Vi, ki kaže na rev eru napis: vot v m ult x v vencu; P. BASTIEN, op. cit., kat. št. 342. 4 3 A. R. BELLINGER-M. A. BERLINCOURT, Victory as a coin type, NNM 149 (1962) 60, 61. 14* 211 vsem skupno. Lasje so lahno valovito razčesani s tem ena in se zaključujejo na čelu z gladko prirezanim i, m očneje skodranim i pram eni. Zadaj segajo globoko v zatilje in so zaključeni v m očneje vzvalovanem loku. M agnencij daje prednost preprosti pričeski in tako zavestno prelam lja tradicijo vse bolj um etelnih pričesk, k i dosežejo svoj višek n a dvoru K onstancija II.4 4 Vsem portretom je dalje skupen prikaz m očnih obrvi in kratkega, m očnega v ra tu 4 5 4 6 te r okrogle brade. Od obeh graverjev, ki ju srečam o v p rv i emisiji, je mnogo uspešnejši p rv i (T. 1: 2— 4), ki podaja izrazno enotnejši in skladnejši M ag- nencijev portret. O braz je v izrazu trd in možat, pogled odločen. P ri por­ tre tu drugega g rav erja (T. 2: 1) je glava nekoliko višja in profil bolj strm . Obe značilnosti ga sicer p ribližujeta pro filu m arm ornega M agnencijevega doprsja iz Vienne,4 8 to d a izraz oči in stisnjenih ustnic je fanatičen in b ru ­ talen. Ista roka je rezala tud i p o rtret za dvojni solidus p rv e em isije (T. 2: 2), k i pa je zaradi dvojnega u d ara pečata precej pokvarjen. Pravo m ojstrovino, nadvse enotno v svoji kompoziciji, p red stav lja por­ tre t na dvojnem solidu konzularne serije (T. 2: 4). P rofil je skladno raz­ členjen, izraz resnobno zam išljen s senčico živahne zvitosti v očeh. Adipozne p lasti lic in v ra tu so na razm erom a ploskem reliefu m ojstrsko podane. P o rtre t je tako živ, da m oram o zaupati vsaj njegovi izraznosti, če že ne anatom skim lastnostim , ki ga s precej okroglo glavo in m očneje razčlenje­ nim profilom oddaljujejo od doprsja iz Vienne. P o rtret na tro jn em solidu iste serije (T. 2: 3) sicer zelo podobno pod aja M agnencijev profil, toda v p rim erjavi s p rejšn jim je p o rtret tu brez življenja, bled in neizrazit. Pričeska je podana okorno, oči p a so m rtve in brez vsebine. Če smo p ri doslej obravnavanih p o rtre tih upravičeni dom nevati, da nam vsaj delom a razkrivajo anatom ske in psihično izrazne kom ponente M agnencij evega obličja, ne m orem o trd iti teg a o p o rtretu tro jn eg a solida iz zadnje serije (T. 2: 5). Četudi smemo označiti tehnično izvedbo očesa ali brade kot uspelo, d aje celotna kom pozicija groteskno n erealističen videz. G lava je v lobanjskem delu prekom erno velika, nos nenaravno koničast, izraz pa vesel in neustrezno m lad.4 7 Podobno veliko glavo m ladostnega izraza, toda v stilno skladnejši izvedbi, srečam o na sreb rn ik ih em isije * AQ • ,4 8 Za a d v e n tu s sceno na reverih tro jn ih solidov najdem o v m aterialu najdbe k ar šest različnih pečatov.4 9 Na p rv em zavzem a cesar n a kon ju sko­ raj vse polje rev era (T. 1: 2). G raver je p red konjem kom aj še našel m esto za postavo A kvileje, k i zato v tesnem p ro sto ru učinkuje nenaravno in vsi­ ljeno. N aslednje izvedbe to pom anjkljivost z večjim ali m anjšim uspehom 4 4 Zadevne razm ere n a antiohijskem dvoru K onstancija II. nam osvetljuje p ri­ poved A m ijana M arcelina, ki poroča, da so sijajn a obleka in visoki prejem ki dvornega brivca ogorčili cesarja Julijana v tolikšni meri, da ga je odpustil. AMMIANUS MARCELLINUS XXII, 49_1 0 (Rolfe). 4 5 K ar se ujem a z opisom : erat vasti corporis; Epitome de Caesaribus 4215_1 6 (Pichlmayr). 4 6 R. DELBRUECK, Spätantike K aiserporträts (1933) t. 77. 4 7 M agnencij je bil v času kovanja sta r približno 48 let, um rl je nam reč v starosti blizu 50 let; Epit. de Caes. 4217_ 18. 4 9 P. BASTIEN, op. cit., pl. XI, 348, 349. 4 8 Sedmi je pečat za bivši pariški trojni solidus, T. 3: 5. korigirajo. E n k rat je izvedba uspela (T. 1: 3), drugič okornejša (T. 1: 4, 2: 1). N a rev eru konzularnega tro jn eg a solida (T. 2: 3) sta obe figuri še občutno m anjši, vendar je postava A kvileje izvedena dokaj nespretno. N asprotno v elja za poslednji pečat istega tip a (T. 2: 5). P o stav a A kvileje je tu sicer nekoliko večja, toda p rik azan a je odlično, kako se naglo bližajoča vdano p rik la n ja cesarju. K om pozicija je skladna, živa in dinam ična. P ra v tako odlična sta oba pečata za rev ere dvojnih solidov (T. 2: 2, 4), to v elja tako za izvedbo detajla kot celote.5 0 Za obravnavo nam preostane le še zlati K onstansov m ultiplum iz kov­ nice Thessalonica (T. 1: 1). K ljub izjem no bogati opravi v oklepu s paluda- m entom , z dvignjeno desnico in globusom v levici, pritegne takoj našo pozornost izredno živi levi p o rtret m ladega cesarja. Z elegantnim i, toda bledim i in individualno neizrazitim i sočasnimi novčnim i p o rtreti im a skupno le bogato, z dvorno m odo časa predpisano pričesko.5 1 Sicer pa kaže p o rtre t tak o individualno razgiban profil in izžareva tolikanj pristno m ladosten izraz, da m oram o zaupati njegovi individualno izpovedni moči. Če p riteg ­ nem o v prim erjavo še louvrsko m arm orno doprsje, dodeljevano doslej z v p rašanjem cesarju K onstansu,5 2 nam postane takoj očito, da p red stav ljata p o rtre t na našem m ultiplem zlatniku in louvrski m arm or isto osebo. Na obeh srečamo isto m alce izbočeno čelo, isti lahno uk riv ljen i nos, fin m ajhen obradek te r zap rta u sta z nekoliko nazaj um aknjeno spodnjo ustnico. Tudi golšav v ra t je prikazan v obeh prim erih enako (T. 3: 1, 2). K ljub okorno podanem u očesu diha p o rtre t n a našem m ultiplem zlatniku življenje in m ladost.5 3 Z gornja veka je prikazana shem atično z usločeno črto, k i je p re ­ dolga, in pogled je preveč frontalen. D ovršen videz kom pozicije slabi p ri­ siljena drža dvignjene desnice, ki dela silo desni stran i povsem frontalnega doprsja. D vignjena desnica je vzela g rav erju možnost, da bi detajlno iz­ delal desno ram o, zato se je tem bolj posvetil izdelavi pteryges in p alu d a­ m en ta na levi ram i, ki je zato nesom erno dvignjena. K ljub pom anjkljivostim , in m orda prav rad i n jih , učinkuje celotna kom pozicija ljubko in očarljivo. V sebina revera je osredotočena na centralno izpisana vota. Sim etričnost položaja obeh V iktorij p o u d arja statičnost kom pozicije, ki zato učinkuje togo in heraldično dekorativno. HISTORIČNI POMEN IN DATACIJA NAJDBE Em onska najdba, k i je im pozantna kljub okrnjenosti in ki smo jo doslej obravnavali po različnih ožje num izm atičnih in stilnih vidikih, p red stav lja že n a p rv i pogled tu d i splošno historičen dokum ent prvega reda. Že v uvodni historični skici smo videli, kako hiti M agnencij takoj po uzurpaciji v n a­ glem okupacijskem pohodu naravnost v A kvilejo, odskočišče za n a d aljn je 5 0 Stilno občutno šibkejša je izvedba istega tip a na tretjem znanem pečatu za rever dvojnega solida iz Museo Nazionale Rom ano; T. 3: 4. 5 1 Prim . Konstansov m ultiplum iz iste kovnice, kovan prav tako za vicenalije, T. 3: 3 (bivši Pariz). 5 2 R. DELBRUECK, op. cit. 155 sl.; M. R. ALFÖLDI, Die Constantinische Goldprägung (1963) 132. 5 3 Louvrski m arm or je v izrazu nekoliko starejši in ga je datirati proti letu 350. akcije v Iliriku. N jegovo osebno navzočnost v A kvileji v začetku m arca 350 oznanjajo tro jn i solidi prve akvilejske em isije m ultiplega zlata, ki kažejo na rev eru ad ven tu s sceno z legendo Liberator rei publicae. Da je konec feb ru arja 350 v M agnencijevih ro k ah že vsa Italija, izpričuje vno­ vično im enovanje F ab ija Ticijana za m estnega prefekta v Rim u.5 4 H krati p rid e v M agnencijeve roke tu d i Emona, ki leži na skrajnem severovzhodnem delu Italije,5 5 onstran južnih obronkov Ju lijsk ih Alp. V M agnencijevi oku­ paciji Emone je po vsej verjetnosti tre b a iskati vzrok za zakop najdbe kasnorim skih zlatnikov, k i je bila odkrita v L jubljani 1 . 1910.5 6 Z obm ejnim položajem je m esto v danih razm erah dobilo izreden strateško-gospodarski pom en. G lavnina M agnencijeve vojske je s cesarjevim glavnim stanom sicer ležala v A kvileji za v arn im k ritjem Alp, to d a tu d i Em ona5 7 je gotovo m orala sp rejeti v svoje obzidje močnejšo vojaško posadko. M agnencij je imel dovolj razloga, da je n a tako občutljivem m estu dobro plačeval svoje zaupnike, pa tud i trg o v in a in obrt m esta sta im eli v novem položaju lepe m ožnosti za razcvet. To še posebej, k e r je izjem ni položaj m esta ostal nepričakovano dolgo nesprem enjen. M agnencij je nam reč hitel n arav n o st v A kvilejo v p rep ričan ju , da m u bo od tu uspel n ad aljnji nagel pro d o r v Ilirik in Panonijo. T ren u tek je bil ugoden, saj je bila arm ada K onstancija II. v tem času povsem vezana v bojih s P erzijci.5 8 Toda v začetku m arca 3505 9 je uzurpacija V etranija, kom andanta arm ade Ilirika, prekrižala M agnen- ciju načrte in m u zvezala roke.6 0 P erspektive za uspešen prodor n a B alkan 5 4 A. CHASTAGNOL, Les Fastes de la Préfecture de Rom e au Bas-Em pire (1962) 109. 5 5 Za pripadnost Em one k Italiji prim .: A. DEGRASSI, Il confine Nord- Orientale dell’Italia rom ana (1954) 109 sl.; J. ŠASEL, Emona (18 a — A dm ini­ strative Zugehörigkeit), Pauly-W issow a R. E., Suppl. XI. 5 6 W. SCHMID, Ein Fund von G oldm ünzen und Silberbarren, Emona, Anhang, Jahrbuch fü r A ltertum skunde VII, Wien (1913) 171 sl. N ajdba vsebuje poleg de­ vetih litih srebrnih palic iregularne teže še aureus M aksim ijana, solidus in V < K onstansa te r 48 solidov. Od teh je 7 kovanih za K onstantina I., 3 za K onstantina II., 20 za K onstansa in 19 za K onstancija II. A vtor datira najdbo po letu 353. Po njegovem m nenju je nam reč najm lajši novec v najdbi solidus K onstancija II. iz antiohijske kovnice s priznakom SM A N I, kat. št. 40, Cohen 245. Zadevni solidus kaže n a reveru legendo Victoria Augustorum , tip pa prikazuje sedečo Viktorijo, ki piše na ščit vot xxx. K er pa poznam o iz iste kovnice tu d i solide, ki so z enakim reverom kovani vzporedno tu d i za K onstantina II. in Konstansa, je očitno, da se tricenalije ne nanašajo na K onstancija II, m arveč na K onstantina I. Ti solidi so bili kovani sočasno za vse tri brate, in sicer km alu po sm rti K onstan­ tin a I., v letih 337/338. Prim . M. THIRION, op. cit. 7. Najm lajši datirani novec v najdbi je tako K onstansov solidus (Cohen 167, priznak *SIS*), kat. št. 28, ki n a­ v aja njegova vota x in je bil kovan 1 . 342/343. 5 7 Emona je bila ustanovljena 1 . 14 n. š. kot civilna kolonija in ne kot vojaško taborišče. J. SASEL, op. cit. 18 i — Truppen, Lager, Koloniegründung. 5 8 H. STEIN, H istoire du Bas-Em pire I (1959) 138 (Palanque). 5 9 MOMMSEN, Chron. min. I, 237. 6 0 Dogodki v zvezi z V etranijevo uzurpacijo so povzročili zakop najdbe, od­ k rite 1 . 1894 v Srem ski M itroviči. N ajdba vsebuje 707 novcev, pretežno reduciranih folisov. Časovno jo zaključuje 29 polm ajorin cesarjev K onstansa (24) in K onstan­ cija II. (5), zvečine iz kovnice Siscia. J. BRUNSMID, Našašče rim skih carskih novaca u M itroviči — N ekoliko našašća novaca na skupu u H rvatskoj i Slavo­ n iji VI, V jesnik hrvatskoga arheološkoga društva, Nova serija II (1896/7) 82—93. so se še poslabšale, ko je nastopil K onstancij, ki je m edtem užugal P e r­ zijce, svoj pohod proti zahodu in ko m u je uspelo z m irno predajo V etran ija v N išu 25. decem bra 350 združiti obe arm adi.6 1 K onstancij, k i je odklonil vse M agnencijeve ponudbe za pogajanja, se odloči za ofenzivo spom ladi leta 351. Na pohodu p rek P etovija in Celeje p ro ti Em oni pa v soteski p ri T rojanah (A trans)6 2 u trp e njegove p rv e čete v spopadu z M agnencijem občuten poraz.6 3 * K onstancij II. se odloči za u m ik6 1 in se u trd i v C ibalah (Vinkovci). M agnencij m u sledi,6 5 zavzam e Siscijo avgusta 351,6 6 skuša brez uspeha zavzeti Sirm ium in oblega M urso.6 7 K on­ stancij zapusti Cibale in h iti na pomoč obleganem u m estu. Na desnem breg u D rave p ri M ursi (Osijek) se 28. septem bra 35 16 8 vnam e odločilna b itk a.6 9 Č eprav končna zm aga pripade K onstanciju, je njegova vojska u trp ela tak o hude izgube, da se ne m ore odločiti za zasledovanje sovražnika. M agnen- ciju se zato posreči um ik v A kvilejo, tja se zateče z ostanki svoje arm ade. Zgodovinarji očitajo K onstanciju II. neodločnost, ki naj bi b ila glavni vzrok, da ni takoj po dobljeni b itk i izkoristil p rednosti in zasledoval M ag- nencija.7 0 Nagle odločitve in drzni vojaški podvigi so bili K onstanciju zares tu ji,7 1 toda ukrepal je p reu d arn o in previdno, p a vendar energično, k ad ar je m enil, da je tre n u te k zrel. Dokaz je n ad aljn ji potek vojne z M agnencijem . Če Ju lija n opravičuje K onstancijevo zadržanje po b itk i p ri M ursi z bližajočo se zimo,7 2 7 3 * m u ne m orem o povsem verjeti. P rej opravičujejo K onstancijevo odlašanje hude izgube, k i jih je u trpela tudi njegova vojska.7 8 Zelo zgovoren je v tem pogledu tu d i im pozantni K onstancijev m iljnik, najd en v bližini 6 1 O. SEECK, Geschichte des Untergangs der antiken W elt IV (1911) 103, 104. 6 2 ZOSIMUS II, 4514 (Becker): èv toiç negi zà *Aôgava zé/xnsai... 6 3 ZOSIMUS II, 4521_24; 46j _2; JULIANUS, Or. I, 2834_S 6; III, 3617_1 9 (Bidez). 8 4 JULIANUS, Or. I, 29t ; III, 714_17. 6 5 JULIANUS, Or. I, 2838 _42; ZOSIMUS II, 464_5. 6 6 K ratka em isija m ajorin za M agnencija in Decencija v kovnici Siscia go­ vori za zavzetje m esta le m alo pred bitko pri M ursi. P. BASTIEN, op. cit. 18. 6 7 Vojskovanje in pustošenje poleti 351 je povzročilo zakop velike najdbe iz Vraniča. N ajdba je številčno ocenjena na 20.000 kosov, pregledanih je 4885 novcev. V elika večina odpade n a polm ajorine K onstansa (3511) in K onstancija II. (637) iz kovnice Siscia. N ajdbo časovno zaključuje em isija polm ajorin z reverom a Gloria Rom anorum in V irtus Augustorum , kovana vzporedno za K onstancija II. (77) in V etranija (51) v kovnici Siscia. J. BRUNSMID, Našašće rim skih bakrenih novaca iz sredine četvrtoga vijeka u Vraniću — N ekoliko našašća novaca na skupu u H rvatskoj i Slavoniji X V I, V jesnik H rv. arh. druš. 6 (1902) 170—178. 6 8 MOMMSEN, Chron. m in. I, 237. 6 9 V neposredno zvezo z bitko pri M ursi gre zakop najdbe m ajorin v Gabošu. Novci so bili slabo ohranjeni in prvotno število je negotovo. Pregledanih je 157 m ajorin, od teh 10 nedoločljivih. Na K onstansa odpadejo 3, na K onstancija II. 90, Gallusa 43, V etranija 6 in M agnencija 4 m ajorine. J. BRUNŠMID, Skrovište rim skog novaca u Gabošu, V jesnik Hrv. arh. društva 8 (1886) 10—14. 7 0 O. SEECK, Geschichte IV (1911) 114; P. BASTIEN, op. cit. 20. 7 1 H. STEIN, op. cit. 133. 7 2 JULIANUS, Or. I, 314_5. 7 3 ZONARAS XIII, 8 (Migne, P. G. 134, kol. 1130) navaja število 30.000 padlih n a strani K onstancija II. Srem ske M itroviče.7 4 G ovori o popravilu cest in mostov — viis m unitis, pon­ tib u s refectis — od T ro jan do reke Save. M iljnik je bil postavljen leta 354 po končni zm agi n ad M agnencijem — recuperata re publica —- , toda glavna navajana dela so bila nedvom no izvršena že prej, da prip rav ijo K onstanciju pot za uspešno invazijo v Italijo. P ri prvem pohodu proti M agnenciju do T ro jan se je mogel K onstancij prepričati o slabem stan ju ceste, M agnencij pa je n a svojem um iku po bitk i pri M ursi gotovo uničil za seboj, k a r je le m ogel. Tako sta podana oba, po našem m nenju glavna razloga, da se K onstancij m udi v Ilirik u še do poletja naslednjega leta.7 5 P rv i je obnova hudo prizadete arm ade, d ru g i pa popravilo ceste S irm iu m — M ursa—Poetovio— A tra n s in m ostov na njej. M edtem se M agnencij m udi n a svojem dvoru v A kvileji in u trju je gorske prehode p ri H rušici (Ad P irum j.7 6 V avgustu 352 se K onstancij II. odloči za ponovno ofenzivo,7 7 zavzam e H rušico7 8 in vpade v A kvilejo, ki jo presenečeni M agnencij jad rn o zapusti.7 9 V ihra K onstancijeve ofenzive je šla tik pred tem tu d i preko Emone, ki je m orala biti okupirana le nekaj d n i pred zavzetjem A kvileje. Da p ri okupaciji Emone ni šlo brez boja, kaže n ajd b a bak ren ih novcev, ki je bila odkrita 1 . 1899 pri grad n ji klasične gim ­ nazije v L jubljani.8 0 D en ar je po vsej v e rjetn o sti nosil kot p ra v k a r prejeto plačo p ri sebi M agnencijev vojak, ki je p adel v obram bi m esta. Novce so nam reč našli p ri kolku skeleta v dveh zv itkih.8 1 Najdišče leži e x tra m uros n a severni stran i em onskega obzidja, v oddaljenosti 500 m etrov od severnih v ra t, v k atere se je iztek ala cesta s Trojan. Ce m orem o po stav iti zavzetje A kvileje n a začetek septem bra 352,8 2 je m orala biti Em ona ok u p iran a le nekaj dn i prej. Zaključno m orem o torej 7 4 CIL III 3705 (ILS 732) ; m iljnik je danes v lapidariju K unsthistorisches M useum na Dunaju. Zaključek njegovega besedila se glasi: viis m unitis, pontibus refecti(s), recuperata re publica, quinarios lapides per Illyricum fecit, ab A trante ad flum en Savum m illia passus CCCXLVI. 7 5 Navzočnost K onstancija II. v Sirm iju je izpričana za 26. februar te r 12. in 27. maj 352; O. SEECK, Regesten der Kaiser und Päpste (1919) 198, 199. 7 6 JULIANUS, Or. Ill, 1036_38. 7 7 JULIANUS, Or. I, 311S 1 1 4 . 7 8 A. PIGANIOL, op. cit. 89. A. DEGRASSI, op. cit. 140—141, zagovarja tezo, da je treb a pred zoro zavzeto utrdbo (JULIANUS, Or. I, 324..8 ) iskati v A jdov­ ščini (Castra ad Frigidum). 7 9 JULIANUS, Or. I, 3210_13. 8 0 A. MULLNER, M ünzfund am Grunde des neuen Gymnasialgebäudes, Argo 7, 1899, 55. N ajdba je prvotno vsebovala ca. 100 novcev. M illiner jih je pregledal 70 in jih v svojem sum arnem poročilu razvrstil po cesarjih ta ­ kole: K onstantin I, 3, K onstans 13, K onstancij II. 20, M agnencij 18, Decenci j 5, G allus 1, nedoločenih 10. Po pregledu 30 novcev v Narodnem m uzeju, ki jih je bilo mogoče zanesljivo rekognoscirati kot sestavni del najdbe, so najm lajše m ajo­ rin e M agnencija in D ecenija iz akvilejske kovnice s signaturo * AQP * (P. BA- STIEN, op. cit. kat. št. 366—371). 8 1 Prvi je verjetno vseboval m anjše novce, reducirane folise in polm ajorine, drugi pa večje, m ajorine. 8 2 26. septem bra 352 im enuje K onstancij II za m estnega prefekta v Rimu N aeratiusa Cerealisa; MOMMSEN, Chron. m in. I, 69. A. CHASTAGNOL, op. cit. 137. Da je bil Rim evakuiran dobre tri tedne kasneje kot Akvileja, izpričuje ne­ prim erno močnejša produkcija M agnencijevih in Decencijevih m ajorin s kristo- gram om v rim ski kovnici; P. BASTIEN, op. cit. 68, 69. M ajorine s kristogram om iz akvilejske kovnice so skrajno redke; P. B astien, op. cit., str. 67, 68. A. JE - LOČNIK, op cit. 251. d a tira ti najdbo M agnencijevih m ultiplih zlatnikov n a konec avgusta 352.8 3 H k ra ti sta ostali v zem lji obe znani M agnencijevi srebrni palici v teži ene in dveh liber, odkriti v L ju b ljan i 1 . 1911.8 4 V upravnem obm očju stare Emone om enjajo v iri za M agnencijevo raz­ dobje direktno samo T rojane, in to v zvezi s prv o neuspelo K onstancijevo ofenzivo 1. 351, indirektno p a Hrušico v zvezi z okupacijo A kvileje 1 . 352. O Em oni sam i v iri molče. T ako nam ostajajo k o t edina sporočila iz te h raz­ b u rk an ih dni, ki jih je m esto preživljalo, le zakladne najdbe in nam oživljajo usodnost k ritičn ih situacij, v k aterih so ostale v zem lji. Med njim i je doslej najpom em bnejša o bravnavana najdba M agnencijevih m ultiplih zlatnikov. A li gre p ri tem zakladu za enkratni zakop v neposredno preteči nevarnosti ali za definitivni konec tezav riran ja, ki ga je zaključila katastrofa, je težko odločiti. Tudi vprašanje nekdanjega lastnika zaklada, predvsem bi nas za­ nim al njegov poklic, m ora ostati nerešeno. K er leži najdišče v sam em sre­ dišču stare Emone, v severozahodnem obm očju forum a, gre še n ajv erjetn eje za visokega civilnega u rad n ik a, ki je ob zavzetju m esta po četah K onstan- cija II. z življenjem plačal svojo pripadnost M agnencijevi stvari. METROLOGI JA K jerkoli srečam o v dolgem razdobju 500 le t rim skega im perija kovanec iz plem enite kovine, k i je težji od stan d ard n e enote, predstavlja le -ta do­ sledno večji ali m anjši, a po teži vedno ek sak tn i m nogokratnik osnovne enote — pri zlatu au rea ali solida.8 5 Teže M agnencijevih m ultiplih solidov iz em onske najdbe, ki jih je bilo mogoče dognati, so tele: tro jn i solidi: 13.35 dvojni solidi: 9.06 13.35 9.13 13.43 13.45 13.45 13.46 13.52 13.53 13.67 ____ Povprečje n a solidus: 4.489 4.547 Število obravnavanih prim erkov je sicer daleč prenizko, da bi se mogli povsem zanesti na statističn e zaključke, toda rezu ltat je k ljub tem u zani­ m iv. Seštevek tež en ajstih m ultiplih M agnencijevih zlatnikov daje poprečno težo 4.496 gram a na solidus. K er vsi obravnavani m ultipli zlatniki izvirajo 8 3 P. BASTIEN, op. cit. 126, izraža m nenje, da je bila em onska n ajdba m ul­ tiplih solidov zakopana 1. 351, v času M agnencijevega prodora v Ilirik. Domneva se očitno opira na postavko, da Emona leži v Iliriku. 8 4 W. SCHMID, Z w ei Silberbarren aus dem Hause X V , Emona, Anhang, Jahrbuch für A ltertum skunde 7 (1913) 177 sl. 8 5 J. M. C. TOYNBEE, op. cit. 22. iz iste kovnice, so d alje po času kovanja zelo strnjeni in še v najodličnej­ šem stanju ohranjenosti, je dobljeni popreček toliko zanesljivejši. Poprečje je nekoliko višje k o t p ri običajnih solidih.8 6 Razlika gre delom a na račun izredne ohranjenosti prim erkov najdbe, delom a pa na račun preciznejšega m etrološkega postopka p ri kovanju m ultip lih zlatnikov.8 7 Osnova rim skega denarnega sistem a je od K onstantina d alje solidus, ki predstavlja po teži 1/72-ino rim ske libre. Po klasičnem izračunu znaša teža rim ske libre 327.45 gram a,8 8 m edtem ko znaša po izračunu L. N avilla le 322.56 g.8 9 T eoretična teža solida bi bila po obeh sistem ih tale: Poprečje 4.496 g n a solidus, dobljeno iz tež enajstih m ultiplih zlatnikov najdbe, celo presega teoretično težo solida, izračunano na osnovi teže rim ske libre, kot jo predlaga N aville. U poštevati je pa treba, da m oram o tu d i pri kovanju m ultiplih zlatnikov računati z odbitkom določene teže, k i naj k rije stroške kovanja. Ta po stu lat je na podlagi podatkov najdbe združljiv le s klasičnim izračunom teže solida n a 4.55 g. Če se m orem o zanesti n a po­ prečje, dobljeno iz tež M agnencijevih m u ltip lih zlatnikov najdbe v skupni vrednosti 31 solidov, p rid e torej v poštev le klasični izračun teže rim ske lib re na 327.45 g. VLOGA MULTIPLIH ZLATNIKOV IN SESTAV NAJDBE V želji, odgovoriti n a vprašanje, kakšno vlogo so im eli m u ltip li zlat­ nik i v M agnencijevem času, m oram o upo štev ati tele ugotovitve. K ovanje m ultiplih zlatnikov srečam o za M agnencijeve vlade le v obeh rezidenčnih m estih T reveri in A kvileja. Iz kovnice T rev eri poznamo doslej poldrugi solidus te r solidus in 1/4, oba kovana v M agnencijevem im enu neposredno po uzurpaciji.9 0 D ruga serija je kovana ob nastopu Decencijevega konzulata v začetku leta 352. Iz n je poznam o doslej dvojni M agnencijev solidus in dvojni in poldrugi D ecencijev solidus.9 1 A kvileja kuje m ultiple zlatn ik e za 8 6 P. BASTIEN, op. cit. 93, navaja poprečje 4.46 g za 7 M agnencijevih solidov akvilejske kovnice, kovanih v 2. fazi, 4.40 g pa za drugih 12, ki so bili kovani v 5. fazi. 8 7 Zelo poučna v tem pogledu je m editeranska najdba aureov K lavdija II., K vintila in A vrelijana. M edtem ko teže aureov tako močno variirajo, d a jim ni mogoče določiti norm irane teže v razm erju s težo libre, je šest m ultiplih aureov K lavdija II. iz iste n ajdbe kovanih toliko precizneje, da je dopusten sklep n a njih norm irano težo v razm erju 1/8 libre. J. LAFAURIE, Trésor d’un navire romain trouvé en M éditerranée, R N (1958) 91 si. 8 8 F. HULTSCH, Griechische und römische Metrologie (18822 ) 15. 6 9 L. NAVILLE, Fragm ents de métrologie antique. Revue suisse de num ism a­ tique 22 (1920) 42 sl.; L a livre romaine et le denier de la loi salique. ibid. 22 (1922) 257 sl. 9 0 P. BASTIEN, op. cit., kat. št. 1, 2. 9 1 P. BASTIEN, ibid., št. 59—63. lib ra: 327.45 g 322.56 g solidus: 4.547 g 4.479 g M agnencija v tre h em isijah. Iz prve kot druge em isije poznamo sedaj tro jn i in dvojni solidus, iz tre tje pa trojni, poldrugi te r solidus in 1/4. Čas k ovanja sm o obravnavali zgoraj. Obe glavni priložnosti za izdajo m ultiplih zlatnikov sta potem takem M agnencijev adventus te r nastop obeh konzulatov. Rezidenčni m esti T rev eri in A kvileja, k i za časa M agnencija k u jeta m ultiple zlatnike, sta h k ra ti tud i obm ejni m esti z em inentno strateškim pom enom . T reveri k o n tro lira in brzda G erm ane onstran Rena, v A kvileji p a se form ira M agnencijeva arm ada in p rip ra v lja prodor v Ilirik in P a ­ nonijo. Na obeh točkah je razum ljiva stopnjevana potreba po h itrem ko­ v a n ju zlata, k i h k rati z zgoraj om enjenim i m om enti — osebna cesarjeva navzočnost te r proslava zanj propagandno posebno važnih dogodkov, še najbolj naravno razloži izdajo m ultiplih zlatnikov p rav v teh dveh m estih. Š tevilni različni pečati, k i smo jih m ogli ugotoviti v akvilejski kovnici, go­ vore za zelo m očne naklade. Č etudi je bil del izkovanih m ultiplih zlatnikov razd eljen kot cesarjev donativ, jim to dejstvo n iti v najm anjši m eri ne jem lje funkcije den arja kot plačilnega sredstva. P rejem nik je natanko vedel, koliko je dobil, p a naj je p rejel običajne solide ali n jih m nogokrat­ nike. D a so bili m u ltipli zlatniki pod M agnencijem v prostem obtoku, p re­ pričljivo dokazuje n ajd b a M orenhoven.9 2 V tem pogledu im a tu d i em onska n ajd b a svojo izpovedno moč. Številni pečatno enaki prim erki, ki jih najdba p rin aša iz rok enega sam ega lastnika, do k ra ja izključujejo uporabo term ina m edaljon zanje. Tudi p ri om iljenem term in u »money m edallion«9 3 m oram o odločno črtati drugi del, ki zbuja sicer rom antične, toda nerealne predstave. Poslednje vprašanje, ki ga želimo o b ravnavati na tem m estu, je v p ra­ šanje, kako razložiti specifični sestav em onske najdbe. Po vsem, k a r smo v prizadevanju za rekonstrukcijo najdbe m ogli ugotoviti, je očitno, da je celotna najdba vsebovala pretežno M agnencijeve trojne solide, skupno s kakim i trem i ali štirim i dvojnim i. Nom inalov, ki bi bili m anjši od dveh solidov, v n ajd b i ni bilo.9 4 Izredno stanje ohranjenosti M agnencijevih p ri­ m erkov dalje uprav iču je sklep, da so prišli po precej direk tn i poti iz cesar­ ske zakladnice v A kvileji do im etnika v Em oni.9 5 V prašanje, ali je lastnik dobil visoko vsoto v enem sam em ali v več obrokih, m ora ostati odprto. Očitno pa po našem m n en ju je, da v p rim eru em onske najdbe n e gre za donativ, m arveč za plačilo. Naj bodo to potem plače ali njih deli ali pa plačila ali plačilo za posebne usluge. L astnik zaklada v vrednosti n ad 60 soli­ dov, je zanesljivo im el določeno gotovinsko prem oženje tu d i v običajnih soli- dih, v srebrnem in b ak ren em novcu. Zakaj potem v zakladu samo dvojni in tro jn i solidi? M ožna razlaga bi po našem m nenju bila tale. D vojni kot tro jn i solidus sta p red stav ljala v enem sam em kosu že tolikšno vrednost, da sta bila uporabna bolj za večje denarne tran sak cije kot pa za k ritje vsako­ dnevnih potreb. N ekdanji lastnik zaklada, k i je bil dovolj prem ožen, da si je 9 2 L. STRAUSS, Ein Fund spätrömischer Goldmünzen hei M orenhoven, F rankfurter M ünzzeitung. N. F. 3 (1932) 384 sl. in t. 6. Prim . še reference pri P. BASTIEN, op. cit , k a t št. 1, 2, 59, 60. 9 3 J. M. C. TOYNBEE, op. cit. 22. 9 4 Te bi delavci zaradi n jih očitno m anjše kovinske vrednosti najprej izročali. 9 5 M ultipli K onstansov zlatnik iz najdbe je sicer odlično ohranjen, vendar že kaže znake, da je šel iz rok v roke. to lahko privoščil, jih je d ajal na stran k o t naložbo kapitala. M ultipli zlatni­ ki, k aterih nom inalna vrednost je bila zarad i eksaktnega kovanja m alodane identična z vrednostjo vsebovane kovine, so bili v ta nam en še posebno p ri­ kladni. Les m ultiples d’or de M agnence découverts à Emona La traduction intégrale de l’article a paru dans la Revue N um ism atique, P aris 1967, pp. 209—235, pl. XXXV—XXXVII.