178. številka. Ljubljana, soboto 5. avgusta. IX. leto, 1876. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeinan za a vstro-ojfersk e dežele za celo leto Hi gld., m pol teta 8 gld., M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom M celo leto 13 gid., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. zn četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila Be plačuje do četirintopne petit-vrste ti kr., če se ozuunilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši št. 25—2fi poleg gledališča v »zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativ-ie reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiši. Jugoslovansko bojišče. Iz Srbije nij še poročila o tistej velikej odločilnej bitki pri Knjaževcu aH pri Zaječaru, katero vsi turški viri in tudi vsa vojna po-ložja oil dneva do dneva uže prorokujejo in o kojej se mora po vsem preračunanji tudi pričakovati. To se ve, da mi tu daleč gori ne moremo vedeti planov in Črtežev niti generala Černjajeva, niti ne znamo prav gotovo do kde so prišli uže Turki in kako so močni. Vojni črteži se skrivajo in le dogodki nas bodo podučili, kako reči denes Btoje. Vsakako pa je situvacija tako zgostena in dosi^jena, da more vsak dan in vsak treno-tek prinesti nam veliko odločbo. Turki imajo malo denarja in malo vso priprave, dolgo ne morejo čakati, oni morajo poskušati Srbe premagati v glavnej bitki; na to sigurno tudi Angleži in vsi turkoljubi silijo. Ker dosedaj nijso uže pri Knjaževcu ali Zaječaru bitve ponudili, vidno je, da so se bali. Dolgo pa odlašati ne morejo in ne smejo, ker sigurno tudi v Carigradu čakati ne morejo. Iz Belgrada ve magjarski „Nemzeti Ilir-lap" po konzulskoj depeši poročati, da je turška vojska, ki je marširala to dni proti Knjaževcu 60.000 mož močna. Ona, ki preti Zaječaru pod Osman-pašem pa bode do 42.000 mož koncentrirana. — Sloveči ruski general Fadejev je z dvema drugima višjima častnikoma v Delgrad prišel in baje odrine na Drino. Iz C e tinja se tudi poroča 2, avgusta, da je Muktar-paša pobegnil v Trebinje. Črnogorci ga zdaj pazijo tam in so mu založili pota in izhode. Muktar je sam lehko ranjen. Crnogorci streljajo zdaj na turško tvrdnjavo Bilek s tistimi kanoni, katero so zadnjič v Vrbici ali Vučjem dolu od Turkov dobili. Tudi iz Carigrada se om-ijalno potrjuj o od turške strani, da jo Muktar pobit bil, da si le sramežljivo, češ, da je Črnogorcev preveč bilo, a Turki ne zbrani. Na Donavi, katera tete ob bojišči, razgrinjajo so podobe tudi najnavadnemu človeku tako grozovitne, da ko bi imel železne čutnico, no bi mogel ni spati niti jesti več dnij. Po dvanajst in še več mrtvih in krvavih trupel vidi se deloma po Timoku proti Donavi, deloma po Donavi plavati. Na nečem kraji obrežja Timoka blizu izliva v Donavo bila so mrtva trupla nakopičena in polno gav ranov okolu njih, več sto trupel je bilo prav nagih, ravno tako veliko brezglavnih, ona pa katera so imela glave, bila so grdo razmesar jena in posamezne glave razpostavljene so bile na obrežji. Turško ravnanje je vsakako nezaslišano, po vsacem boji zakopljejo svoje mrtve, Srbe pa puste na zemlji ležati ter jim odsekajo glave, katere se ve da junaško soboj J odnesd, truplo pak ostane, hrana tičem. Uže večkrat je odposlal Lješanin parlamentarja prosit, naj tudi srbske mrtve pokopljejo ali pa vsaj puste, da jih Srbi pokopljejo. Osman-paša in celo lino izobraženi Fazli-paša odgo- vorila sta, da je taka turška šega, in da ne mislita nikakor drugače ravnati, ker bi Turki vsak jednak ukaz nevoljno sprejeli. Taki so ti prijatelji naših nemškutarjov. Rusija in Slovanstvo. Znan je izrek ruskega učenjaka, da Rusija družim neruskim Slovanom uže s tem veliko koristi, ka j e in živi. Nikoli se to nij lepše videlo nego zdaj. Zdaj vsak ve, da ako Srbi jedno veliko bitko izgube, poreče Rus Turku: do sem, zdaj pa ven in mir! Ko bi pa Rusije ne bilo! Dandenes posebno, ko magjarizem vlada pri nas, bila bi izgubljena bitka Srbom drugo Kosovo. A sedaj ne bode. Čujino, kako piše ruski „Golos" o tej misli: „Vsak iz mej nas je dandenes prepričan, da bodo nam božja previdnost prej ali kasneje važno nalogo podelila, zaradi tega se moremo na njo pripravljati. Ko se je Italija zjedinila ploskasa je Evropa — ko se je Nemčija zjedinila gledala je Evropa mirno. Dolžnost jej bode, da se pri uresničevanji slovanske konfederacije ne straši, tetnuč nasprotno, da bode polna občutkov spoštovanja za izvrševanje historične dolžnosti velicega ruskega naroda. V tem oziru nij nobenega dvoma in noben, ki neče kaznovan biti, ne sme pozabiti te okoliščine. Rusija je od zgodvine bodočnosti za osodo svojih jugoslovanskih bratov po svojej historičnej tradiciji odgovorna in mora svojo nalogo izvesti. Evropa je polna velicega sovraštva proti Čast in sramota. (Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. Spisal Ogrineo.) V. (Dalje.) Komaj izprazni prvi kozarec, obrne se njegova pozornost do sijajno nališpano, globoko razgaljene, slovite ljubljanske gospe v temnem, atlasovem krilu. Pripelje jo Česelj in vsedši se ž njo k mizi zraven Svitana pozove dve čaši limonade. „l)a, pravim vam gospod Česelj : najinič-neja je ona!" reče gospa proti Česlju, kar še bolj izpodbode Svitanovo pozornost. „A nij taka reč ne! Malo mlada, malo zala in nova na ljubljanskem plesišči — to mika" meni Česejj. „0 lo molčite; saj je skoraj ne pustite iz rok," ugovarja očitaj e gospa. „Ej pač; ali to je le muha moja nocoj. Milostiva gospa poznate to!" „0 jaz poznam, da vi — vi! A res če-gav in od kod pa je ta novi vaš plamenčekV in njeno ime V če smem vprašati? „Njen oče železniški uradnik še le dobro pol leta v Ljubljani. Itriill po imenu. Prišel je iz gornjega Avstrijskega. Gospodičini je ime Olga. „Lejte, kako dobro in na tanko veste uže vse to! Na, na, vaša lepa Olga — glejte jo tU z mojim Adolfom! O ta mladikovec, saj pravim!" rekoč namiguje proti vhodu, kjer na strani nežnopoltnega, še golobradega nekaj zoprno rejenega mladeniča seda na stol. Na migljoj je Česelj na nogah in gospe poprosivši oproščenja tam pri Olgi. „Dolfi, Dolti! kako le kar goriš! Ti si preburen. Ne, ne takoj piti, počaki, da se ti malo poleže kri," opominja mati zdaj k njej prisedlega sina. „A, mama! s tacim dekletom se mora plesati. Pravim ti mama, to je mična ! In le kako rada pleše z manoj ! Gotovo, da je nekoliko uže zaljubljena v mene. Ali si kaj pazila na njo?" „Videla sem jo, in uže sem vse izvedela o njej." „Česelj me je predstavil njej in obljubil, da užo jutri me popelje k njej na obiskanjo!" „Pojdi Adolf! Ti vendar ne boš —u „Česelj je vsakdanji gost pri njej, uže kakor doma! Zagotovil mi je, da njeni sta-riši, zlasti mati zelo rada sprejema obiskovalce iz boljših hiš, da je izvrstna zabava tam, da je pa njemu zdaj še posebno veliko na tem, da še kacega druzega svojega prijatelja vpelje tjakaj." „O vi poredni tički! A čegavi sta oni mladi dve v modrih krilih, s katerima si toliko-plesal uže poprej ?" „Dr. J—novi hčeri. Zali in ljubeznivi jeli? Moni sta prav, prav zelo všeč, pa tudi. sami me imata strašno radi obe. Kolikrat — tega, mama, ti nij snu še povedal — kolikrat sem užo v njejnem stanovanji bil in kako dobro so zabaval ž njima. „Verjamem. Dekleta imajo rade tebe, ker si brdek dečko. Nii, saj pravim: ti vsem gospodičinam zmešaš še glave!" Na te gospine besede, izrečeno z neko posebno dobrodejnostjo, pripelje Česelj noter Olgo in predstavši jo gospe prisede ž njo. Svitan na svojem sedeži je v zadregi. Ne marec, da bi Olga vedela o tukajšnjej pri-čujočnosti njegovej, umakne stol in obrne se z obrazom na nasprotno stran. In tu pri so-sednjej mizi nenadoma zagleda malo družbico, katero je doslej popolnem preziral, ki pa Rusiji in skuša to še bolj dokazati z zatiranjem naših slovanskih bratov in nas s tem še bolj ponižati — nafca dolžnost je tedaj, nobenih žrtev ustrašiti se in proti temu delati." Še bolj odločno zahtevajo druge novine od ruske vlade, da Slovanov ne pusti tako, da je celo uže greh če slovanska Rusija pusti svoje brate v jugu boriti se proti divjemu nekrstu. Politični razgled. Kotrtinje dežele. V Ljubljani 4. avgusta. Na rii*vittskrwn je začela hrvatska narodna (!) vlada zapirati Srbe v Pakracu in Belovaru in jih bode še naprej najbrž. Dolženi so veleizdaje kakor Miletić in Kasapi-nović. Magjarski iovorji v zatvaranji dobljeni zagrebškim vladnim Hrvatom nijso spati dali. In „neodvisni" Obzor niti ne kara tega smešnega posnemanja Magjarov na Hrvatskem. To je čudno in Hrvatom ne dela česti ter jim bode sigurno škodovalo. Sploh ozbiljnost situacije nij našla na Hrvatskem pravih mož. Škoda za nje, pa žalibog tudi za nas. Srbi so drugi. ViiUDi.fo drŽMve. „N. W. T." piše: Riunuiiifn je sklenila, da bode Turčiji postavila obrok do katerega naj odgovori ali sprejme njene terjatve. Ob jednem se vojne priprave nadaljujejo v Rumuniji in se je zopet več baterij na mejo postavilo. Turki so pod veliteljstvom Moulla-paše baje G000 mož na rumunsko mejo postavili. Mt<*lij*M*ki ministerski predsednik Depretis je pri banketu v Genovi 1. t. m. iz-Tazil svoje veselje nad tem, da je bil italijanski kraljevič Humbert na ruskem dvoru v Peter burgu tako prijazno sprejet. Dopisi. Iz llr«l na Goriškem 3. avgusta [Izv. -dop.| Slednjič po toliko letnem hiranji, je Kviščanska čitalnica zopet zdramila se. Od prve in zadaje „Besede," ki jo je imela ta čitalnica pri svojej osnovi 1. 1473. nij bilo slišati, je-li čitalnica živi ali ne. Le o začetku vsa-cega leta se je slišalo o nekaterih volitvah v od bor. Letos je tudi nov odbor na krmilu, da gospodarji društveno premoženje (?), ki obstoji iz samih, čistih godcev, pri katerih po mojem mne- nji, je narodna zavest, le španjska vas. Ta odbor je letos preskrbel in delal za ,, Besedo" v I uljani dne lf>. p. m. kar se je tudi obistinilo. Povabljeni so bili tudi nekateri Goriški dijaki, ki so pri tej narodnej veselici z radostjo in veseljem sodelovali. Program „Besede" je bil dobro in mično sestavljen in tudi — hvala komur hvala, graja komur graja — posamezne točke so se vrlo dobro vršile. Večina pesen se je morala ponavljati. Mej „ Besedo" sem imel priliko opazovati naše briško ljudstvo in marsikatero smešnico sem moral zabilježiti v moj dnevni zapisnik. Vsakdo je imel drugo mnenje; „Sior Toni" pa je želel, da bi se govori v laškem ali furlanskem jeziku vršili in nij bilo ga sram to javiti. Revče ubogo ne ve, da ga je mati slovenska rodila in na slovenskih prsih dojila? Oh, kedaj pri haje v naše Brda luč narodne zavesti in zlate slobode! ? Pri tej „Besedi" bila sta dva govora. Prvega je rešil preblagorodni in veleučeni gospod P, K ura lt, učitelj kmetske šole. Izrekati moram v imenu vseh soudeležencev najtoplejšo zahvalo za trud in žrtev, ki je on oni dan postavil na slovenski, narodni žrtvenik. Ker on nij bil znan po Brdih, se je, ko je dobil od Biljanskega županstva list, v katerem je bil naprošen v Biljani govoriti, informiral in povpraševal je Briske rodoljube, s čim se Brici bavijo; in ko mu je bilo naznanjeno, da se sadjem in vinorejo, sklenil je go-oriti o sadjereji Specijalno o kupčiji sadja. Vinorejo je menda izpustil zarad tega kor je uže gosp. prof. Povše tu nekaj o tej govoril. Se še jen-deakrat zahvalivši v imenu soudeželencev kličem preblagemu gospodu Kuraltu: Slava! Živel! Toda bodite tako uljudni in prijazni nas še večkrat obiskajte posebno o bedimskem času. Izrekamo vam uže zdaj najtoplejšo zahvalo. Na zdar! Dragi govor je imel gosp. župan iz Me-dane. Da ima omenjeni gospod govorniško žilo, mi nij treba javiti, ker to je uže vsemu svetu znano in vsi se spominjamo tabo rja v Biljani, pri kojim je tudi on svojo moč pokazal in nas se svojim ognjenim govorom nenaravno navdušil za narodu svete reči. Da bi se njegove besede uresničile, gotovo bi vsem Bricem postali bolji časi kot zdaj, ko tiči v duševnih sponah lahonstva vse naše tik laške meje bivajoče ljudstvo. Odlični posestniki se dogovarjajo, da bi se združili gornji Brici z doljnimi in da bi napravili skupno čitalnico v Biljani. Naj da bog v to dobro srečo! Prihodnjič, če vam bo ljubo še nekaj, še imam v torbici zanimivega, da vam pošljem, ali denes — basta. Brdski. Banka „Slovenija". Izredni občni zbor delničarjev banke „Slovenije" se je vršil 3. avgusta v navzočnosti OO delničarjev, kateri so 772 delnic zastopali. Ker podpredsednik Debevec zarad boleh-nosti nij mogel predsedovati, bil je po listkih G ras seli i izvoljen za predsednika zbora. Po izvršenih volitvah škrutinatorjev in pod-pisovalcev zapisnika, bere Jerič poročilo pre-gledovalnega odbora, ki je od zadnjega občnega zbora bil pooblaščen, da preiskuje ban-kino stanje. Odbor je našel, da se pravo premoženje banke ima k večjemu še na kacih 20.000 gld. ceniti. Ako hoče banka naprej delati, morajo se vse delnice popolnem vplačati; a tudi potem nij upati dobrega vspeha. Odbor tedaj nasvetuje: 1. popolno doplačanje na 2387 akcij, to je 00 gld. na vsako akcijo; eventualno 2. zavarovalnica naj se proda, ali stopi s kako drugo banko v zvezo, ali pa naj likvidira. Dr. Bleivveis poudarja žalostno stanje banke „Slovenije" in pride do sklepa, da se banka ne da več zdržati. Zarad vplačanja je občni glas, da bi tudi s tem banki ne bilo pomagano. Sicer pa jedni ne morejo plačati, drugi nečejo. Torej stavi nasvet: Občni zbor sklene likvidacijo banke „Slovenije" in voli v ta namen odbor, kateremu se še posebej naloži, da stopi v dogovor s kako drugo banko, v prvej vrsti s „Slavijo", ter jej proda celo kupčijo pod najboljšimi pogoji, katere je mogoče doseči. Delničar Kljun govori proti nasvetu dr. zdaj v prvem trenotji potegne vso njegovo pozornost na-se. Svitana zlasti zanimiva čista slovenščina, v katerej izključljivo se pomenkova rečena le iz treh osob obstoječa družbica. Kmalu meni prav soditi, da stareja osoba je pač mati mlajih dveh zelo si podobnih po obrazi, kacega osemnajstletnega mladeniča in za kaki dve leti mlaje gospodifcine, v belej tančičinej obleki z rudečimi trakovi preko nežnih nedrij in z modrim pasom okoli vitkega života. Zaradi te rodoljub nosti, s katero se ta mična gospo-dičina tako zavestno in očitno ponaša po zunanjih trobojnih znakih, še bolj pa po gladkej slovenskoj besedi, ne more Svitan očesa več odtegniti od nje. In dalj ko jo gleda, bolj ga zanimlje, več sočutja se mu vzbuja do nje. Nekak samovlastni mik jej posnema iz milosi-jočih oči, z ljubozoruih ličič in iz vsega njenega bitja, mik, kakoršnega do zdaj nij opazil še na nobenej, tudi najlepšej ženski ne, in ki ga kar šiloma poteza k temu nepoznanemu dekletu. Tako prisrčna mu nikoli nij zdela se Olga! Nekaj mu pravi, da ta bi mu še več, ko samo nadomestovala ono nezvesto, nesrečno! Kolika radost je torej Svitanu opazujo-Čemu, da to njegovo vidno zanimanje budi tudi uže dekličino pozornost in jo spravlja v preljubeznivo zadrego ! Neizrekljivo dobrodejno pa ga prešine, ko za iz nova oglaseče se godbe mična gospodičina skrivaj vprašujoč od strani pogleda po njem. V pričo tega izpodbudljivega znamenje in v dobri si svesti, da ne žali pristojnosti na prem njenemu mlademu tovarišu, nazivajočemu starejo osobo mater, torej bratu, ne nahaja več zapreke svojej skrivnej želji približati se ljubemu dekletu. Na prijazni pozdrav male družinice uljudno poprosi gospodičino plesat, in ona mu znatno zadovoljna poda nežno ročico. Svitan s to svojo novo znanko uživa potem prav ugoden večer. Pleše veliko in jedino le ž njo prav na kljubu Olgi, katero Česelj in njegovi pajdaši popolnem si osvojivši jo zapored zaganjajo v divje-buren vrtinec. Neki neznan, pa tudi pomilujoČ čut spreleta Svitana kedarkoli jo srečevaje vidi, kako jej gore lica in oči plamičejo razvneto, razkošno strast, kajti nekaj mu na tihem pravi, da ta ogenj, ki ga jej nalašč tako kuri Čosljeva druhal, populi uže kmalu nje nežno- in blagočutje, ter za vselej vpepeli njeno srečo. To premišljevanje o prihodnjej osodi Olgini pa ne moti Svitana, da se prav nežno spo- prijazni se svojo ugodno plesalko in ima konci plesii sladko, tolažečo in zadostujočo zavest, vsled katere se najmenj ne kesa, da je obiskal „ meščanski venec". Prihodnjega po polu dneva stoji Svitan v stanici pri oknu pa z ironično-tožnim čutom gleda tjakaj nasproti na cvetlice, katere je Olga nedavno še tako skrbno gleštala, ki pa zdaj nekaj časa sem tako zelo zanemarjene stoje. Ta žalostni pogled ga nehote spominja na njo samo, kako je ona prvotno bila tako dobra deklica, lepo cvetoča in ljubeča na skrivnem, kako je zdaj čedalje huje ž njo, kakor z njenimi neusmiljeno zapuščenimi Ijub-kami, cvetlicami. „Kam pride še to zapeljano dekle?" V tem vprašanji, katero v mislih zastavi sam sebi, zmoti ga drvit nepokoj, ki tedaj nastane v Olgini stanici. Svitan se hitro umakne v zakraj. Kar se odpre okno in črez-nj pogleda Česelj. Po nekaterih neslanih opombah o krasno dišečem cvetličji potegne se nazaj noter. Brž na to se čuje razuzdan vsklik iz Olginega grla. Tedaj Svitan radovedno pogledeč iz svojega zakotja vidi Česlja hlastati in popenjati se za Olgo. „Tako daleč uže !" vzdihne Svitan, kakor bode steber slovenske domovine, a bog nam ga je vzel! — (Iz mariborske okolice) se „Gosp." piše: Ker je e. kr. nainestnija v Gradci terjala natančneje srcnjske račune od vseh srenjsklh predstojnikov okolo Maribora, se je tudi Seidl ponižal in vendar jedenkrat račun napravil, pa le od pretočenega leta, od prejšnjih let pa nič. Račun se nam vidi kakor pri siromaku streha, brez slame, brez opek, namreč brez potrdil in pobotnic. Tudi je v račun vzeta neka „navidezna terjatev", scheinbare Cassaforderung, 400 gld. To je za nas „prektinšten" račun. Uže v spomladi se je pripovedovalo, da je Kamška srenja 281 gld. v davkariji uže naprej dolžna. Teh krajcarjev ne najdemo v računu. Skoro teško verujemo, da bi g. Selili uže naprej vzel 281 gld. Zelo bi nas razveselil, ko bi hotel kje povedati, ali je ta govorica resnica ali laž, da bi nam srce olajšal! — (V Frauheimu)je bila nova cerkev 30. julija od knezoškofa v pričo 14 duhovnikov in više 3000 ljudi slovesno posvečena. — (Strela) ubila je pri Taki na Štajerskem gospodarja Kozelnika, po domače Na-potnika, v Skornem; nesrečnež je na svojej njivi žito nalagal in potem mej bliskanjem mislil na dom bežati, ali mej tem ga je strela dohitela in ubila. — (U m o r.) V Črnemgrobu pri Loki našli so 20. p. m. šestdesetletnega mlinarja in posestnika J. Zihrla mrtvega v potočiću s teško rano na glavi. Ker je ubiti pred nekoliko dnevi podal se od doma kupovat živino vzemši, soboj več denarja, katerega potem nij bilo najti pri njem, sumili so takoj, da seje zgodilo tu hudodelstvo, in sodnija je tudi uže nečega jako sumljivega potepuha dela v preiskovalni zapor. — (Umor.) Iz Rogatca se „Gosp." piše: Tukaj blizu imamo tudi vstaše, ali ne zoper Turke, ampak zoper tatove, pa ne hrvatske, ampak štajerske, ki celo faro sv. Roka vzne-niirujejo. Cela družba tatov šteje 12 dobro izurjenih uzniičev. Rilo je 15. jul., ko so k posestniku K. prišli na rop in mu blaga pobrali kolikor so ga nesti mogli. Posestnik nesrečo zapazivši, zgrabi za samokres ali pištolo in hiti za tatovi. Ko jih dojde, hoče mej nje ustreliti, toda pištola mu ne pokne in v tem hipu ga tolovaji zgrabijo in ubijejo. To je v pol letu drugi umor. Imamo sicer v Rogatca žandarjev, pa teh skoro nikoli nij nikder videti. Zato se moramo sami na lastne moći zanašati in se orožati, da si obranimo imetje in življenje pred napadi drznih tolovajev! — (Iz Radgone) se piše „Politikiu, da je je magjarski višji politični sodeč prišel k ogersko - slovenskem učitelju v Belatincih g. Murkoviču in preiskal stanovanje njegovo, iskajoč »Jugoslovanske veleizdaje" in ogersko-slovenske agitacije. Našel nij nič. Kaj tudi saj ogerski Slovenci se niti ganiti ne smejo. Murkovič je štajerski Slovenec in rodoljub, to je vsa njegova „veleizdaja." — (Veliko goriških rodoljubov) želi. da bi „Sovodenjski veselični odbor" priskrbel v Merni jednako „Besedo" z jednakim programom, kakor je bila v Sovodnjah dne 30. pr. m. in sicer če mogoče še ta mesec. T. J. v imenu več druzih. — (Letina na Goriškem) ne kaže kakor piše ,,Kmetovalec'1 letos nič kaj dobro. Trta je skoro povsod obilo zarodila, toda pomladanski mraz, neprestano deževje, slana in jednaki neugodni vplivi so zakrivili, da se je zarod v nekaterih krajih za polovico, v druzih še več, na Kanalskem skoro čistoma po-zgubil. Jedini Brici, bodo imeli če mine poletje brez osodepolnega zrnja, še precej lepo trgatev. Se sadjem je jednaka: na Tolminskem in Kanalskem ga nij skoro nič, v Goriškej okolici in na Vipavskej strani prav malo.*Za to nema zdaj kmetovalec iz česa krajcar skovati in teška se mu godi zarad plačila dav-dov in doklad, katere treba na vse strani odrajtavati. Tudi sviloreja nij dala letos skoro nobenega dohodka; pomladanski mraz in mokrota sta menda vse pobrala. Zato se nam je kaj Čudno zdelo, ko smo videli nedavno v Bovcu pri gosp. Huber-ju in v Sedlu pri gosp. Cuš-u najlepšo domačo galeto obirati, ki se je večinoma po prav spodobnej ceni za seme prodala. V najmrzlejših krajih najlepši pridelek ! Žita so se pri letošnjih neugodnih vremenih skoro povsod na Goriškem še za-dosta dobro obnesla. Snopja je sicer malo, Bleiweisovem in skuša delničarje prepričati, da bi najbolje bilo akcije doplačati. Dr. Blevveis se čudi Kljunu, da nasprotuje s tacimi razlogi, ki so na pesek zidani. Likvidacija je jedini pot, da vsaj kolikor toliko častno spravimo banko iz te obupne situacije; sicer pride končno do še bolj sramotnega konkursa. Delničar Mih. Vošnj a k podpira dr. Blei-weisov predlog, isto tako delničar župnik Vesel, ki tudi pobija Kljunove razloge. Pri glasovanji se je oddalo 772 glasov | proti doplačanju je bilo 562 glasov; za vplačevanje 210 glasov. Potem je bil sprejet dr. Bleivveisov predlog s 589 proti 11 glasom. V likvidačni odbor so bili izvoljeni iz upravnega odbora: Debevec, Pakič, Potočnik, iz mej delničarji: Vilhar, Jerič in Šol-majer. Poziv! Do 10. avgusta t. 1. treba prav natančno naznaniti dotičnemu odboru za Janežičevo svečanost v Celovcu glede čč. gg. gostov iz Ljubljane in sicer: Katero društvo zastopajo? Koliko osob bode šlo? Koliko jih ostane črez noč od 13. do 14. ▼ Št. Jakobu? Koliko jih ide v ponedeljek v Celovec? Prosim tedaj najuljudneje, naj blagovolijo vsi tisti domoljubi, ki nameravajo udeležiti se omenjene svečanosti, oglasiti se pri meni v mojej pisarni, da mi bo potem mogoče zaželene date tem preje objaviti na Koroško. V Ljubljani, dne 4. avgusta 1876. Fi*anJo Itavnihar. Domače stvari. — (Iz Jarenine) pri Mariboru se nam piše: Umrl je tukaj 30. julija po dolgej pljuč-nej bolezni jurist graškega vseučilišča, Ferdinand Venger. Bil je pokojnik vrl narodnjak, vsem jako priljubljen in graškim, ter mariborskem Slovencem posebno znan po svojem lepem glasu, s katerim jih je pri veselicah slovenskih dijakov razveseljeval. Škoda za-nj in prijazen mu spomin. Sodili smo, da odgovarjajo si na prejšnjo vprašanje, in zopet sočutno pristavi: „Kam pride še z Olgo?!" Druzega jutra hud mraz popari vse njene cvetlice, da vele in medle povesijo vršiče in vsahne. VI. Kar je bil slutil Svitan in se bal, to je na tanko izpolnilo se: Olga je po neutrud-Ijivem, materinem prigovarjanji in strašenji, pa po očetovem hudournem pritisku jela oma-govati v ljubezni do njega. Vest jej sicer iz prva še in še zabrača misel na blažega prijatelja in ljubitelja, ali Česljev nasledujoči šepet jej skoraj omami tudi ta notranji, dobri glas, da Olga potem sama ne ve kedaj in kako popolnem pozabila na Svitana. Potem pa gre naglo, kajti po spolzlem potu in navzdol se naglo pelja! Kar je bil Česelj ugladil si pot do Briil-love družine, bil je iz početka le sam pa gotovo vsakdanji jej gost, in ugajal je dobro. Zato mu nij treba bogve kako duhovite nadarjenosti, s katero bi se postavljal. Berta ima uže neizmerno veselje nad njim, da sploh le prihaja; njegove proste čenčarije pa so jej prava krasna zabava. Saj, kar je jedino si želela, to je s Česljem zdaj prišlo v poprej pusto, samujočo družino: kaj več življenja namreč iti potem pa tudi kaj uponosnega razgleda. Olgi je Česljeva druščina čedalje povšečneja, in Robert na krat nekaj malomarno pušča tem rečem svoj pot. Tako sprejemali iu neoviran bliža se Česelj hitroma svojemu pravemu smotru, kateri jedini je privabil ga k Briillovini, in kateri, kakor hitro dosežen, kaže Česlju nastopiti pot pa nazaj. Ali kako započeti, da pojde vračevanje bolj z lepa izpod rok V To zastavico ima on kmalu uganeno. Začne na svoje stroške voditi Briillove po krčmah, po večernih veselicah in zabav-ljicah in največ po svojih privajenih kroŽl-ščih, pa kjerkoli skrbno skuša, tla tega in tega svojih znancev in prijateljev predstavi in priporoči svojim gostom, polagoma pa tudi uže katerega k njim vpelje v hišo. Tako se vsi trije Briillovi prav povoljno iincvajo poleg plaču j očega Češlja in v kratkom pridobe* tudi še lepo število njim — prav za prav Olgi — prijaznih čestilcev, mej katerimi tudi uže nekoliko osabljenih junakov. Tako pride, da od dne do dne večja, različnopanožnih veseljakov druhal obkriljava Olgo kjerkoli, po javnih prostoriščih, kakor doma; da jej zmirom mrzleji tovariš postaja pa Česelj. Olga sama se kaj ne zmeni za to, ker njeno hrepenenje nekaj časa sem uže velja druzemu izmej mnozih, nečemu malemu, rudečenosemu sinu Marsovemu, sabljujočemu pri Huvnovem polku ; ali matere Berte se polasti bolesten nemir vsakrat, kedar si zmisli na čedalje ravnoduš-ueje in malomarneje vedenje svojega izvoljenega zeta. Večkrat torej hoče uže opomniti ga na to, ali vsakrat se jej zazdi, da sodi krivično in da utegne svojim očitanjem žaliti ali še celo odvrniti si nedolžnega. In morda bi bila še dalj prenašala ta bridki dvom v srci, da nij zdaj proti koncu predpusta ne-/.aupnosti sum iz nova izdramil tudi Roberta, ki ravno v tej zadevi vsak dan osorneje po-prijemlje Berto. Necega po polu dne torej, ko Česelj po presledku celih treh dni pride na obiskanje, povabi ga Berba k sebi na zofo pa s pomenljivim obrazem pravi, da mu ima nekaj važnega poročiti. (Daljo prih.) a zrnje je lepo in bogata Turšica se je zelo zakesnila, vendar če jo morda na gor-skej strani ne preplaši prezgodnja zima, katera bi ategttill Iftos tudi ajdo prehiteti, — obeta v obče lep in obilen pridelek. <> krompirju, kojega l>o še' precej dosta, ■gibajo mnogi, tla utegne letos vsled tolike vlažnosti gnjiti, mogoče pa t uli. da no; — vsaj imamo zdaj prav ugodno, suho vreme; na Vipavske) strani začenja uže presuho postajati. Toča nam je do zdaj še prizanesla — samo Srednji Log in Strmec na Predelu sta bila nedavno prav hudo zadeta, l'obrala je ondašnjemu, uže tako siromašnemu prebivalstvu skoro vse pičle pridelke — krompir in posebno fižol. Bazne vesti. * (Mag j ar-T urek.) Poroča se, da jo od Črnogorcev ujeti Osinan-paša Magjar in se prav za prav zove Farkaš. Osman paša voje-val je leta 1848/41) pri honvedih in takrat je niagjariziral svoje švabsko Ime »"VVolf" v „Far-kaš" bil je takrat pod poveljem Bema in avan-ziral za nadporočnika. S slovečim generalom šel je tudi on na Turško in postal tamkej iiiuzelimui. Znanje nmozih jezikov, pomagalo mu je do službe za učiteja v vojaškej akademiji v Carigradu. V krimskej vojni avanziral je za baja in postal dopisnik mej turško, angleško in francosko armado. Po dokončanej vojni postal je paša. Zdaj je zaslužil, da bi mu Crnogorci za dvakratno renegatstvo dali — plačilo. * (Uboštvo v Londonu.) Angleški list „Times" naznanja, da je v Londonu 77.000 revnih, katerim more London vsak dan pomagati in živeti jih. Pred tremi leti jih je bilo 20.000 već. Brez stanovanja jih je vsak večer 4O0. Saro '/.'inlrj šiva rendg&take hlače, Da psovk, luži uiuuzauosti vsuk < Prinese ti, kdor k tebi v njih priskače; Pri njfui' pustom- pač no najdrš dlak-. Gorje! zdaj se skriti moram v kot, da me pujk ne zaprede! kajti sam g. Štefan Čampa, učitelj v Vipavi, prejel jo pero, da je svojo laži-izpoved, katero mu jo nek do-brotljiv gospod iz Vipave „sestavil", prepisal, ter jo v „Laib. Schulztg." v št. 12. in 14. t. 1. obelodanil, katera objava moje vedenje in govorjenje pri okr. učiteljskej konferenci v Senožečah, jednako onim starih bab izjavlja. Da ta „Dilški volksbildner" nesramno laž v št. 12. „L. Schlztg." „zur Uechtferti-gung" s še kolozalnejšo lažjo v št. 14. omenjenega lista pojasnjuje — tedaj z belcebu-boin hudiča izganja — to je razvidel vsak, kateri je čital oboje. Tu je pač resničen pregovor: „V jednej besedi pet laži." Molčal bi, toda, kdor molči pritrdi, pravi izrek; tedaj g. urednik, dovolite malo prostora. Da, olikani „volksbildner", ko je končal tretji refent svoj govor, prosil sem besede in takoj drugi stavek mojega govora glasil seje: „ Vprašani vas le, kateri iz mej vas ravna se po teh načrtih V — Tedaj nobeden ne ? — in — molčali so vsi „tudi g. Čampa". Tedaj logični sklep V G. Čampa! je li to, da sem prečital (kar bila je moja dolžnost,) oni mi od dež. š. sveta došli odlok na prošnjo, katero je bil predložil od lansko skupščine v to svrho izvoljeni odbor o zadevi ponavljavno šole „eine i hm vom hohem k. k. Landesschul-rathe zugekommene Belehrung? G. lampa! kedaj bil je moj „Auftreten gegen dieLandes- und Bezirkssehulboelmrden"? Kako vendar to, da se iz mej g. udov okr. šols. sveta, ko so bili vendar 4 beri, štirje navzočni, nobeden oglasil nij, ako jih je žalil moj govor'.V Ima li jedino g. Č. tako kosmate in farizejsko konstruirane ušesa in oči, da je iz mej nad 40 pričujočih jedini on silšal in videl kar v „Laib. Bchlzt." objavlja? G. C ! prihodnje idi pred konferenco k dimnikarju, da ti ostrže ušesa. Izdateh in urednik Josip Jurčič, Ker sem ti na tvojo puhlo frazo: Jaz podučujem 27 ur na teden" („entsprechend er-vviedert, vonseite des II. Campa"), odgovoril: Tu sem „pošpegcaj", tu je črno na belem in še z »modrim puntano", in se v resnici moje trditve nijsi prepričati hotel in da bOde3 kljubu .'>. točki vendar uže jedenkrai brezskrbno zaspal, vzemi v roko „Lelirplan fiir vierklassige \ olksscbulen" ter stavi kateremu učencu to-le računsko nalogo: Ako i/, mej 4 učit. lj. šole podočttje jeden 17, jeden 19, jeden 23 in jeden 24 ur na teden, koliko spade na jednega povprečno? In glej, učenec druzega razreda bo računil: 17 + 19+23 + 24: 4 =203/4. Kjer je pa nemščina obligaten predmet, tam pa pride na vsacega 221/* ure. Potem poglej načrt za jednorazredne razdeljene šole, pročitaj §. 30. ministr. ukaza od dne 20. avg. 187( >. k tem prištej še ure ponavljavne šole in dobil boš končni resultat 85*/« ure. Čuješ. Upam, da, ako g. Campa nema z medvedovo dlako obraščeno vest, v prihodnje ne bodo več pisal: „Ilerr Grebenec bat, wie schon enviilmt, diesen Nachvveis nicht lietern konnen". O kakem degradiranji sicer „81. K." v št. 11!» nič ne poroča, a da je pa g. ČJ. ne le ,.gleich-sanr temuč „faktisch degradirC' to je istina. Ko poizvedelo se je, da je g. Č. svojemu kolegu kozarce v obraz vrgel, povpraševali so se učenci po Vipavi „kaj se tudi učeniki tepejo" in kraj. š. svet prosil je, da se g. Č., koji ne more več otrokom v izgled biti, prestavi. Razpisala se je služba in g. Č. je tudi kompetiral in sicer „an da s Ortschulrat" pa še celo za službo s 500 h1., akoravno ima zdaj tiOO, pa še one mu — nehvaležni Vipavci — nijso podelili. Sicer pak je znašala služba z orglanjem črez HOO fl, Ali nij to degradiranje? V zadnjem stavku g. Č. „Eingesendet" „Mit der Dunnnheit kampten selbst Gbtter vergebens" pa primanjkuje: „Naturlich, vviili-rend des Čamp'schen Liigenvvebens". Sicer pa takim osobam kot je g. Čampa, vsled katerega laži bilo je uže to.iko učiteljev v preiskavi, kateri je še celo g. It. pregovoriti ho- tel, naj pred sodnijo „krivo priča" nemaram obširneje odgovarjati. „Laib. Schulztg.u pa bodo radi g. Č. objav gotovo vsi učitelji hvaležni, kajti zdaj Vtaj vedo, h kateremu regimentu spadajo in kake „aufsrhlage" imajo taki učitelji, kakor->nje je jendenkrat tam okolo novega leta tako ..Ijubeznjivo" opisovala. Brez zamere! V lUidanjeh, dne 1. avg. 1870 _Ivan Grebenec, učitelj. .Dunajska borza 4. avgusta. Enotni ur*, Uuil - .~;ko ,is. tfft 85 kr. Enotni 4HL doljr, t *r*»nr,. «9 15 18^0 brj« porojliO 111 50 Akcije ;>Arodn X boleznij /, vsp> su mi učinkom in aicor tako, it + tla bi mora a vsaka gospodinjil tako zdravilo <► ♦ pri b'ši imeti. (53—19) ** + Jedino pravo dobiva se pri < ► t Giattriel Piccoli, j; + lekatju, na duntijskej cesti v IJubljattt. o 3 o IJi i ~ w I b * f O f S r 3 M >-r< ce« CS3 Ml il H ar. 2. 3- < mt « n e g j" o. .12 5' 71 8? S. C O. < '8 — g-9M i Obrtnijsko pomoćno društvo, vknjiženo drnštvo i omejenim poroštvom v Ljubljani ima svojo pisarno pred Hradecky-jevim mostom h. št. 223, prevzema in daje denarne svote vsak dan od 4.—0. ure po polu dne izvzemši nedelje in praznike. (23i>—2) J. N. Horak, ravnatelj. -^>-^ ^ni^ G^kšT^. ^ j ^^^r ^ss^^r ^^^^^r c!T7 C. kr. pri v. „Riunione Adriatica di Sicurta" Trstu.. » --—»-o-«—- M /X Podpisano ravnateljstvo usoja se naznaniti, da ko je gospod Ktl. ($ /K TVr|iiu zastopstvo ^ $ glavnega nastopa za Kranjsko odložil, gospod nadzornik xc Franjo pl. Foscarini, v IfulilJani, prevzel začasno vodstvo imenovanega glavnega zastopa, fl^ bi vse p. n. gospode interesente, da se obrnejo na njega v vseh zadevah v A\ pisarni glavnega zastopa na starem trgu, ® li. »tckv. 31 v I. iiadNi ropJL V Trstu, 2. avgusta 1870. ter vabi vse p. Ravnateljstvo c. kr. priv. „Riunione Adriatica di Sicurta". Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".