2aXaUfkč »Zasavski tednik«, glasilo SZDL, Litija, Zagorje, Hrastnik ln Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar - Tiska CP »Gorenjski tisk- v Kranju D NIK •—’ TRBOVLJE, 13. JULIJA 1961 CENA 2« DIN TITO JE GOVORIL V TITOVEM UŽICU PRED 200 TISOČGLAVO MNOŽICO Četrtega julija je dvestetisoč glava množica navdušeno spre- l kakovost, za boljšo, bolj ckomo-jela predsednika Tita v Krčagovu pri Titovem Užicu in ga do- I mično in bolj racionalno proiz-besedno zasula s cvetjem, predem se je povzpel na slavnostno i vednjo in za povečanje produk- tribuno, od koder je govoril ob priložnosti tega velikega slavnostnega zborovanja ob 20. obletnici vstaje. Po zborovanju si je predsednik Tito ogledal s spremstvom muzej vstaje 1341 v Titovem Užicu, kjer se je vpisal v spominsko knjigo, in novi Partizanski trg v središču mesta. Gostitelji so predsedniku Titu in ostalim gostom pripravili slovesno kosilo v mestnem parku pri reki Djetinji. Tega kosila se je udeležilo okrog 1603 povabljencev in ob tej priložnosti je generalni tajnik svetovne federacije bivših borcev Norman Acton izročil predsedniku Titu spomenico, ki jo bo ta organizacija podelila ob desetletnici svojega obstoja vsem šefom držav, včlanjenih v njej. Predsednik Tito je to spomenico dobil prvi in se je zanjo toplo zahvalil. Zatem je predsednik užičke občine izročil predsedniku Titu dragocen dar Užičanov. Bila je to zbirka vseh 18 številk -Borbe«, ki so izšle v času užičke republike. Predsednik Tito je v prvem delu govora v Krčagovu poudaril veliko vlogo Komunistične partije v razvoju dogodkov že pred Vojno in posebno med vojno, ko s<> se naši narodi * vso močjo u!>rii fašizmu in s tem dali po-oebno pomemben prispevek k KPlošni zavezniški stvari. Kateri Vsi elementi so zagotovili naše uspehe med težavnim štiriletnim bojem, je našim narodom znano. Ni pa> odveč na to opozoriti nekatere ljudi izven naše dežele, ki so Pripravljeni, to ne le pozabiti, temveč tudi podcenjevati. Kljub takšnemu odnosu nekaterih, ki se fcraža tudi v tem, da smo dobili °d vseh 47 milijard, dolarjev reparacij le nekaj manj od 2 odstotkov, pa so naša prizadevanja ?a obnovo ln izgradnjo porušene domovine bila uspešna, podobno Pspefcom med uporom, ko so na-nared! zmagovali z orožjem, ki si ga priborili. Doslej smo v ®snovi uredili najbolj poglavitne ir> največje probleme,« je pouda-r‘! lov. Tito. -Dosegli smo, da Je gospodarski razvoj med naj-btlrejšimi na svetu.« Tov. Tito je ^uvajal podatke, ki ilustrirajo |^*voj Iz industrijsko nerazvite ln kmetijsko zaostale, kmečke države v industrijsko in agrarno tazvilo državo, kjer so z ustvar-J°n,km vedno širše materialne osnove razvljanl tudi socialistični družbeni odnosi. “•Gospodarstvo se bo nadalje fa*vlja!o predvsem z nadaljnjo *r*pitv)jo industrije in ustvarjanjem njene surovinske osnove, Izvijanjem kmetijstva, transporta n drugih gospodarskih ranog, ki Ugotavljajo skladen in stabilen •tospodarski razvoj,« je dejal j°v. Tito o naši nadaljnji usmerjenosti. -Izpolnitev tega programa bo privedla do nadaljnjih jdrukiurnlh sprememb v gospo-urstvii in v družbi nasploh. In-Pstrija bo zavzela še važnejše mesto v gospodarstvu. V skupnem “levllu prebivalstva sc bo število Kmetijskega prebivalstva zmanj-l’a*o od dosedanjih 30 odstotkov n‘l kakih 41 odstotkov. Povečanje Proizvodnje bo omogočilo ustrez-|*° večanje osebne potrošnje hi jžloianjc večjih sredstev za Uruž-eut standard. Pden Izmed najhislvenejšlli In jmjvažnejših elementov tega pridnega piana je tudi v tem, da določa v precejšnji meri nadalj-odpravo neenakomernega raz-°ja posameznih delov države, ki p doslej iz že znanih razlogov razvijati tuko h tro, - bilo zaželeno. Naša skib l'1 bcrazvita področja prihaja do /Z» tudi v investlrljah, ki Jih "'"»a petletni plan.« Zagorski dbtieland a,isam]jeld na ljubljan-S)d televiziji Ta program ne bo zahteval toliko naporov in žrtev, kot je bilo to nujno v povojnem razdobju. tivnosti dela. čedalje večji pomen Na tem stenj in bo slonelo povečanje osebne potrošnje in zboljšanje standarda. O načinih in oblikah, kako bomo te naloge dosledno izvajali in dosegali o namenu tega programa, je tov. Tito obširno govoril. Svoj govor je nadaljeval z navajanjem naših stališč v zunanjepolitičnem doga jr.n ju. Prav o tem delu Titovega govora so pisali mnogi pomembni časopisi po svetu, kar priča o pozornosti svetovne javnosti do mišljenj, ki jih izraža o svetovni situaciji naš predsednik Tito. Predsednik Tito je predvsem ugotovil, da je nujno, da se miro- S? br51 VI*. žtKinjt javni mladinski telegi (]u'z odlalt -S,'pznavaj-*v*i in domovino« v tej Seal,^1. je bila na sporedu TV 2i) ,u Ljubljn-a v četrtek, dne nvnljc, je r,r5“=.p i mcd progro ktCn 4rJt -Zo£ou.“ki na Jevnico in obnovili so kurir- 1 . ce povemo, da^\ ske zveze — tudi s čolnom preko 50 J'e vj‘, Zafaveani ta co ali dru-.\ Save. \a,c udeležiti praznovanja dnevak borcal Zdi se nam, d- v temji /n podobno /e bilo drugod — z kratkem članku niti. približno ne* vesel/em in srečo,jz zadovoljstvom moremo prikazati razpoloženja ina m ponosom in željo, da nikdar množičnosti praznovanj, vseka-J vec ne bi bilo potrebno trpeti in kor pa ni mogoče, da bi navedliJ proslavah, tudi bZan Okrajev, lltt^kot *b^udcl'™’’ / kat ir Gabrovk., kol .o rioi. 1°?e*l> kot bl udeleženci le kat je Gabrovka, kot so Dole. ! udi tukaj so organizirali člani Zveze borcev pohod partizanske patrulje po nekdanjih partizan raz-f 'e-tehi V naravi med zelenjem, godbo ln pesmijo, na Podmeji, so Trboveljčani praznovali Dan borca $kih poteh od Javorškega Pila Titovega Ulica. želeli. Bilo je to pač naše veliko praz-\ novanje ud zasavskega Kala do* Te d n i p o s u e t u VELIKO ZANIMANJE ZA KONFERENCO V BEOGRADU — Egiptovski veleposlanik v Beogradu Ragab je izjavil, da kaže Jugoslavija največj! interef in da posveča največjo pozornost tej konferenci, ki bo mednarodni dogodek, kakršnega še ni bilo. »Dejstvo je, da se bodo šefi držav zbrali v Beogradu, potrjuje veliki pomen in veliko vlogo, ki jo ima Jugoslavija v sodobnem svetu*. Eden od vodilnih listov v Braziliji poudarja v uvodniku pomen bližnje konference šefov izvenblokovskih držav v Beogradu. »Za tiste, ki poznajo diplomatsko zgodovino skupine posredniških držav, konferenca ni nova Stvar.« Del brazilskega tiska je zelo ostro reagiral na izjavo ameriškega ambasadorja v Braziliji Johna Cabota, ki je spričo možnosti, da sc Brazilija udeleži konference nevezanih držav dejal: »Brazilija lahko kot suverena država ravna kakor hoče, toda ZDA menijo, da je Brazilija angažirana država, z ozirom na njene obveznosti do ZDA in do kontinentalne' skupnosti.« RAZGOVORI V MOSKVI — V nadaljevanju razgovorov med državnim sekretarjem za zunanje zadeve Kočo Popovičem in sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom, ki so potekali v prijateljskem vzdušju in v duhu obojestranskega razumevanja, so izmenjali mnenja o perečih problemih, ki so važni za obe državi. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič si je v Moskvi ogledal Stalno razstavo dosežkov narodnega gospodarstva Sovjetske zveze. NOVE ARETACIJE V JUŽNI KOREJI — Te dni so uradno potrdili, da je bil bivši južnokorejski premier in šef vojaške junte Cang Do Jung aretiran skupaj s 43 oficirji. Pred tednom pa so sporočili, da je Cang odstopil iz »osebnih razlogov«. Poročila, ki prihajajo sedaj pa pravijo, da so patrulje vojaške policije aretirale Canga v postelji. V soboto seja ljudskega odbora v Trbovljah Med drugim poroiilo o rekonstrukciji cementarne V soboto, 15. Julija tega leta, bo v sejni dvorani ObLO Trbovlje zasedanje občinskega zbora in zbora proizvajalcev. Med drugim bodo odborniki na tem zasedanju obravnavali vprašanje postavitve direktorja PTT podjetja v Trbovljah, imenovanje upravnika Slaščičarne v Trbovljah, imenovanje upravnika podjetja Slikarstvo in pleskarstvo v kraju ter razrešitev direktorja Gostinskega podjetja •»Majollca« v Trbovljah. Na dnevnem redu bo imenovanje posebne komisije za pregled finančnega poslovanja Elektrarne Trbovlje ter imenovanje direktorja Zavoda za prosveto in pedagoško 6lužbo. Prav tako bodo na tem zasedanju razpravljali in sklepali o načrtu odloka o spremembi in dopolnitvi statuta občine Trbovlje, o odloku in spremembah ter dopolnitvah proračuna. Ob tej priliki bodo odborniki poslušali poročilo o rekonstrukciji Cementarne Trbovlje, nadalje porbeilo o gradnji krajevne ceste od Sušnika do Cementarne. Razpravljali in sklepali bodo o načrtu odločbe o spremembi poslovanja v Strojni tovarni v Trbovljah. — Sklepali bodo tudi o odločbi o ustanovitvi Komunalne banke Trbovlje in Hrastnik. Posebej bo na seji zbora proizvajalcev na dnevnem redu poročilo o gibanju gospodarstva v I. pollet ju 1961 v trboveljski občini, razpravljali in sklepali bodo o poročilu sveta za delo glede pravilnikov o delitvi čistih dohodkov ter pravilnikov osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah. Iz industrije gradbenega materiala Zagorje Apno za 20 odstotkov cenejše Industrija gradbenega materiala v Zagorju sc je odločila s 1. julijem tega leta znižati cone apnu v kosih In hidratiziranemu apnu za .29 odstotkov. Kilogram apna v kosih velja seti a j 8 din, kilogram hidratiziranrga apna pa 9 din. Industrija gradbenega materiala Zagorje razpolaga še z za-dostrimi količinami apna v kosih in hldratiziranega apna In ga lahko dobavlja po željah kupcev. (na) TTmTTmiiiiiniimiitMHimiivitmiittHMmiMiMiHmTTHmTmmlifnulinHimniriiiiiiTiiimriiriiiiiiminrintTTTTmTmnmHiui j J Ljudje in dogodki TTTT?TTTTTTTTTfTfTT!ft!TTTTinT*tf?IT1?WnnTnnn?*]J' Angleški lev na arabskem pesku i Ko je znameniti angleški pisatelj Jtiles Verne pisal svojo pustolovsko delo »Otroci kapitana Granta« so bile svetovne razmere še tako ugodne za Angleže, da je neki avstralski deček na vprašanja o pripadnosti posameznih dežel odgovarjal s šolsko trditvijo, da so najbrž vae dežele sveta britanske. Takrat je eelo mesec Izgloda! britanski. Toda časi so se spremenili. Britanski lev razen starčevske hoje kaže tudi že druge znake staranja Pusiinska pripeka in arabski pesek pa so mn napravili že precej sivih las. Pred dnevi je pustinjsko neurje okrog Kuvajta dvignilo v glavnih mestih arabskega sveta veliko prahu. Velika Britanija je v trenutku, ko so do Londona »prišle vesti« o zahtevi Iraka, da je Kuwait del iraškega ozemlja im se bo na miren način vrnil v naročje domovine, napravila spreten načrt, da bi arabskemu svetu po dolgem času zopet vrgla prgišče peska v oči. Na hitro roko so proglasili Kuvvait u samostojno državico in predstavnik Foreign Offlce-a je bil v zadregi, ko je pojasnjeval novinarjem, da v trenutku, ko je do zapleta okrog Kuvvaita prišlo, Britanija še ni imela ča- sa zamenjati svojega diplomatskega osebja. Potek kuwaltske krize pa je nakazal nekatere značilnosti, ki pripeljejo obžalovanjema ugoto- ’ ogoljufan, in za zdaj ne more na- vi, da so oni tako blago ie do- ! praviti nič, da bi si pomagal in bili in da potem ne morejo prav i uveljavil svoje pravice. nič pomagati, ker oni pač niso krivi (čeprav so — opomba pis-s ca). O kaki zamenjavi pokvarje- j nega blaga ali povrnitvi denarja j pa ni slišati. Večkrat smo ie pisali, sla In- j Za uvod naslednja zgodba: Čeprav zadevni predpisi dolo- __ Prejšnji ponedeljek, na večer, lajo, da morajo inšpekcijski or- ,, „TK ,m„ iisrm obiskal letni vrt gostilne pri gani nadzorovati rok trajanja po- , Ta., , ? Kovaču v Toplicah v Zagonu, sameznih proizvodov, „ ,o v pra- in p^lob^ Se.! Naročil sem kokto. ks, skoro n,k,er ne izva,a. Pa fW( f^ofnikovlki bi \ Natakarica mr prinese stekle- -- - - .......... - »Zasavski tednik«. Klatilo SZDL Litija. Hrastnik. Zagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju. - J Ureja uredniški odbor. - Odgovorni uredniki Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: Trbovlje. Trg revolucije 11 (lelofon 80-191). poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje «00-79-1-148. -Letna naročnina 600 din. mesečna 50 din. — Posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov oe vračamo. mr l‘rineJe Jle ’ f' v ostalem pa tudi prodajalci lahko reševali take ali podobne g nico naročene pijače. Ko to pri- n( yt prodajali blaga, ki mu nezdrave pojave, spijo spanje pra- - enem nalivati v kozarec, ugoto- ■ dokit trajanja, posebej vičnega. Zato ni nič čudno, če | vim, da ,e vsebina pokvarjena m ^ ^ ^ ^ ^ ^ pro' samo se omenila, da so dob,h v%ltj Johili re, kvaU. - zah°l koktc‘ >c w*» Pokvar- u,0 * ........ „ ,----- Vprašanje je le, doklej bo vse | | jena. . . “In° n'°Por,tn<> Ma*°' to še trajalo. Čas bi ie bil, da se ; Za neužitno pijačo — ki je ni- Ret jt, da se mnoge gospodi- takim in podobnim početjem na- — jt.-—?—• s-is -ravj enkrat za vselej konec. Pa i sem popil — sem seveda moral nje vrnejo z neužitnimi živili ali Pr jS plačati 40 dinarjev. Plačal sem drugimi pokvarjenimi predmeti v Čeprav t vpeljavo drastičnih I S in odšelt mumioinaiimiiiimuiiiimiiiiuiiiu prodajalne. Toda uspeha ni. Pro- ukrepov. lUfUUmilllllltlliimiHUtilllllimillHItHilMHIIMHtM (ma) USTANOVNI KONGRES ZVEZ F. ZDRUŽENJA M BORCEV NARODNOOSVOBODILNE BORBE M V dneh od 29. junija do I. julija tega leta je bil v Beo- f gradu ustanovni kongres Združenja borcev narodnoosvako- § dilne borbe. Po kongresih zveze borcev NOV, Zveze voja-škib vojnih invalidov ter Zdru/.tnja rezervnih oficirjev m podoficirjev, ki so biti nekaj dni prej, je bil v dneh od 29. junija do t. julija ustanovni kongres združenja vseh organizacij v eno. Po živahnih razpravah o tem združenju vse od spodaj do najvišjih organov je kongres sprejel statut o nadaljnjem delu tega združenja. PREDSEDNIK TITO POKROVITELJ BALKANSKIH IGER Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel p°*r0y viteljstvo nad letošnjimi Balkanskimi igrami. Iti bodo septembra v Beogradu. Predsednik republike bo pod'11 pokal najboljši moški ekipi na tem tekmovanju. Tradi',0r nalna prireditev najboljših atletov balkanskih držav med najbolj znana evropska tNcmovanja v atletiki. Vsa11" leto so igre v eni izmed balkanskih držav. PRIPRAVE ZA KONFERENCO NEVEZANIH DRŽAV V BEOGRADU Konferenca nevezanih držav sc bo pričela letos, 1. septembra v Beogradu. Sestanki šefov držav in vlad bodo v 2 Jioslopju Zvezne ljudske skupščine in Zveznega izvršnega sveta, plenarna zasedanja konference pa bodo vselej v Zvezni ljudski skupščini. 3 Uradni jeziki na konferenci bodo: angleščina, francoščina, arabščina in španščina. 4 PRIPRAVE ZA XI. GORENJSKI SEJEM . J. Za letošnji XI, Gorenjski sejem v Kranju potekajo * nje priprave. Sejem bo tako kot vsa prejšnja leta '7ritujio turistično potrošnega značaja. Za letošnji sejem vlada veLfJ zanimanje, saj se je priglasilo preko 140 proizvajalcev, njimi 49 razstavljavcev iz drugih republik, v Posebna novost na .letošnjem Gorenjskem sejmu mopostrežna trgovina v velikem obsegu. V času sejma ‘’-v Kranju razne kulturno-,imetniike, zabavne in športut " reditve, med njimi tudi elitna modna revija. Značilno je nadalje to, da bo 90 odstotkov razstav cev na letošnjem sejmu svoje izdelke tudi prodajalo. Ji*1" />00 UDELEŽENCEV NA VI. ŠPORTNIH IGRAH FLEK FR A Letošnje športne igre FLF.KTRA, hi so bile v Novem mestu, so privabile skoraj S00 udeležencev. Iz vseh več,ih krajev so prišli v Novo mesto kolektivi elektrogospodarskih podjetij Slovenije, tako so nastopili iz Trbovelj športniki Elektrarne Trbovlje in podjetja Elektro—Trbovlje. Tekmovalke trboveljske termoelektrarne so zmagale v finalnem troboju v namiznem tenisu. Uspešni so Hli nadalje plavalci iz Trbovelj, in sicer je v plavanju na SO metrov prosto zmagal Niko Irt (Elektro—Trbovlje), Zclcnšck (Elektrarna Trbovlje) pa je bil tretji za inž. Dularjem (ELES). V tekmovanju članic je bila v plavanju na SO m prosto Ulov* (Elektrarna '1 rbovlje) druga za Marijo Cizelj (Elektro— tako potrjeno zdravstvene izfcsri' niče, naj gre takoj na pristojn® podružnico zavoda za socialno zavarovanje, ker bo moral sicer vs« dotlej, dokler ne bo imel na hrbtni strani zdravstvene izkaznice V°" trjene pravice razširjanega zdravstvenega zavarovanja kmeUjddl* proizvajalcev, plačevati razlik0 sam. (ma) Seja predstavnikov organizacij SZDL v Litiji V sredo je bila seja predstavnikov krajevnih organizacij in ec kretarjev osnovnih organiz-arii Socialistične zve®e v občini Litija. Govorili so o pripravah c# proslavo 2fl. obletnice vstaje, ki b° v Ljubljani. Illlltlll Krško). Zbor proizvajalcev občine Litija ie razprailial o obratnih sredstvih gospodarskih organizacij Zbor proizvajalcev pri ObLO v Litiji je na zadnji seji 7. t. m. razpravljal na splošno o obratnih sredstvih gospodarskih organizacij. Ugotovljeno je bilo, da bo letošnje leto industrijskim podjetjem manjkalo denarja za o-bratna sredstva. Na seji so poudarili, da je treba v gospodarstvu preprečiti nadaljnje naraščanje medsebojnega kreditiranja, ker s tem predvsem manjša obratna podjetja zaidejo v težaven po- ložaj, saj imajo nekatera pri svojih odjemalcih zelo dolge termine za realizacijo sredstev. Zbor proizvajalcev je sprejel priporočilo gospodarskim organizacijam, da združujejo sredstva v poseben sklad, iz katerega bi podjetja, ki bi denar najbolj potrebovala, lahko dobila posojilo za obr. sredstva. Zbor proizvajalcev je v nadaljnji razpravi obravnaval gospodarsko problematiko in razvoj KZ Litija ter še posebej samostojne- razpravljal o poročilu, ki ga je t ga obrata kmetijskega posestva Panoviče — Grmače. Ugotovili so, da se stanje tega podjetja sčasoma sanira, kar je predvsem pripisati združenju posestva s kmetijsko zadrugo. Kmeti jško posestvo ima sedaj zgubo v glavnem pri mleku, za katerega je bila cena določena z odločbo okraja, proizvodni stroški pa so dokaj večji kot določa odkupna cena. Zbor proizvajalcev je prav tako Dom na Kalu in hrastniški planinci Planinska postojanka na Kalu, kjer je bila osrednja proslava 20. obletnice vstaje In proslava praznika hrastniške občine, je oddaljena poldrugo uro od Hrastnika ib jo upravlja Planinsko društvo Hrastnik. V tej postojanki je Okrog 4000 prebivalcev iz Litije na proslavi v Ljubljani V petek je bila seja pripravljalnega odbora za proslavo 20-letni-ce vstaje v Ljubljani. Pripravili so program udeležbe na proslavi in si razdelili naloge v zvezi s lem. Na proslavo v Ljubljano bo Ho okrog 4000 prebivalcev iz občine Litija. S posebnim vlakom jih bo šlo okrog 2QjOO, z rednimi vlaki 1000, z mopedi, kolesi in avtomobili okrog 750, z avtobusi in drugimi vozili pa okrog 350. Proslave v Zužembergu se bo ude-' ležilo okrog 300 prebivalcev, okrog 500 pa jih ho odšlo na Primskovo, kjer bo lokalna proslava z odkritjem spomenika šestim neznanim borcem. Poleg priprav za proslavo 20. obletnice Vstaje v Ljubljani so razpravljali iudi o prebavi 20. obletnice ustanovitve okrožnega odbora Osvobodilne fronte v Litiji, ki bo 15. oktobra. / možnost 70 prenočitev, ima 3 jedilnice in d rugo dobro opremo. Ta dom obišče letno 5000 vpisanih obiskovaloev, takih, ki se ne vpišejo, pa je še okrog 8000, med temi zlasti skupine šolskih otrok na izletih. V tem domu je prostora tudi za krajši letni oddih, na poldnevne izlete pa hodijo na Kal zlasti rudarji. Prihodi od te postojanke so glavni dohodki planinskega društva Hrastnik, M s tem finansira izlete zlasti za mladino, kar jim krije glavni delež stroškov. Letos je društvo priredilo že več krajših in daljših izletov, člani so bili že v Logarski dolini, v Kumrovcu in drugod. Obiskali bodo tudi Plitvice, člani alpinistične sekcije bodo pa šli na plezalne vzpone na Durmitor. Ta odšel: in ganska reševalna služba sta zelo aktivna. Ker je najbližja izletniška točka 900 članom planinskega društva RAZSTAVA V DELAVSKEM DOMU V ZAGORJU V nedeljo so odprli v prostorih Delavskega doma v Zagorju razstavo o cestnoprometnih nesrečah, s posebnim poudarkom na cestnoprometno vzgojo. Razstava je odprla še do nedelje, IG. julija, vsak dan od 17. do 20. ure, in si jo velja ogledati. I Ali veš, da boš tudi ti star I Ze tretje leto moje prakse ugotavljam dejstvo, da ie v S« naši trboveljski komuni, ki se v njej razvija življenje vse-jg stransko z lepimi uspehi v družbenem in političnem pogledu, vse premalo poskrbljeno za starega človeka. Ko sem pred dvajsetimi leti bodila v meščansko šolo v kraju, na sedanji Gimnazijski cesti, sem vsak dan pomilovala reveže, ki so se osamljeni, za železno ograjo sprehajali po dvorišču tedanje •hiralniceki je bila sosedna zgradba naše šole. Zares so se mi smilili, ker sem vedno imela občutek, da so odrezani od h-upa življenja in da so povsem zapuščeni od svojih domačih in družbe. Verjetno se v svojih občutkih nisem veliko zmotila, saj jih že ime ustanove ni moglo kdo ve kako osrečiti in zadovoljiti. Po osvoboditvi sc je ‘hiralnica- ukinila. Kam so'Šli ljudje iz nje? AiJ morda takih ljudi ni več? Gotovo so še, vsak dan jih je več, ker se starostna doba podaljšuje. Toda kje so? Nekaj jih živi v domu onemoglih v Loki ali Impoljci p A Sevnici, nekaj jih živi samotno življenje samotarjev, drugi spet žive kot breme svojih •boljših farnih j-, in še so, ti pa žive kot breme bolniških oddelkov. Zdravniki jih pošiljajo tja, ne toliko zaradi zdravljenja, temveč zato, da je tam zanje vse poskrbljeno. Starosti se neredko pridruži še kronična bolezen, za katero je potrebna le dobra nega in skrb, ne pa bolniški oddelek. Več kot ena četrtina takih bolnikov zaseda v bolnišnicah postelje. Srčna obolenja, pljučnice, vnetja jeter, žolča pa zdravimo v domači oskrbi, kar pa z zdravniškega stališča tu pravilno. Nisem nevoščljiva starim ljudem nege in postelje v bolnišnici, ker vem. da so jo rudarji zgradili zase, ampak tako ‘se nc rešuje problem preskrbe starih ljudi. Tega oni niso zaslužili. Tudi ti bos nekoč star, ki danes še samozavestno, pokonci nosiš glavo. Pr nekaj letih sc ti bo upognila. Zob časa bo tako hotel. Ali bo takrat vse preskrbljeno zate? Ali imaš otroke, in če jih imaš, ali si jih vzgojil tako, da te bodo na stare dni spoštovali in ne žalili? Ce jih imaš, m to prav vzgojene, potem bodi brez skrbi za stare dni, zate potem ni pisan ta članek. Zdravniki pa vidimo, slišimo in opazujemo v svoji vsakdanji praksi na terenu in v ambulanti marsikaj, kar ni prav nič pohvalno za mlade ljudi. Ce naredim iz vsega tega kratek zaključek, potem je gotovo to, da se mora prebuditi spoštovanje do starih hudi, za tiste, ki so bili pionirji in so vsak dan po svojih močeh, mladi, polni zanosa delali za boljše življenje mladega rodu v Trbovljah. Ti ne smejo ostati ob strani, četudi živimo v atomski dobi, ti nc smejo biti pozabljeni. To je naša, zlasti pa sveta dolžnost mladine , Za vse tiste, ki jim usoda ni naklonila domačega okolja na State dni, je pa treba drugače poskrbeti. Teče že sedemnajsto leto po osvoboditvi in nisem slišala, da bi v Trbovljah gradili oziroma da bodo začeli graditi dom počitka. (Na primer v Velenju je ta problem že zdavnaj resen z domom počitka na Sale.hu.). Nc .hiralnice., kamor se bo vsakdo bal prhi, temveč izbrati bi morah prostor kot za .osemletko., najlepši sončni prostor, kamor bi stan ljudje radi m brez vsakih predsodkov zahajali v primeru, da ostane/o na stare dni sami. , , To m problem samo našega kraja, temveč se po vsem svetu it davno razpravlja in urejuje problem staranja, tako imenovana gerontologija. Star človek je bitje z*se moramo kot takega obravnavati. Ima svoje Vrste bolezni, težave in zahteve. Ce priznavamo dojenčku njegove pravice ‘n ustanavljamo otroške oddelke ter bolniške oddelke za vse vrste bolezni. - zakaj bi kratili pravice tistim, k, so veUk trud in det svojega zdravja žrtvovali za nas? Now zakon o pokojninah je vse to upošteval in to z dobro pako/uuto upravičeno nagradili upokojene rudarje. Vsem tistim staran ljudem, ki nimajo ožjih sorodnikov, ah jih pa imajo in ti nimajo pogojev, da bi jim nudili potrebno neg* m skrb, bi morali nekje v centru zgraditi vzoren dom počitka, ki ne t>o ’ slutil le kot nekdanja hiralnica za zbiranje, in umiranje starih ljudi, temveč naj bi bil zares dom počitka kjer bi Mo ta stare ljudi vsestransko poskrbljeno m tudi za njihova draMitiim, da bi tak dom v Trbovljah precej dvignil v očeh tujca spoštovanje - v nas samih bi pa poglobil soc,-“huično zavesi. Mladina pa naj ne pozabi, da so prav sključeni sivi‘ starčki vehko pripomogli k sreči m zadovoljstvu, hi ju mladina danes uživa. Hrastnik prav postojanka na Kalu, so tamkaj uredili razne objekte za razvedrilo, tako prostor za balinanje, rusko kegljišče, odbojko, namizni tenis, badmington in drugo. Imajo tudi prostor za šah, knjižnico, na razpolago je tudi nogometna žoga, pa tudi druge igre so možne. V načrtu imar jo še ureditev prh in taatzena. Veliko zaslug za ureditev planinskega doma na Kalu ima predvsem predsednS: društva tov. Slavo Semtjurc. sestavila uprava Mesarije in prekajevalnice v Litiji. Odborniki so tu postavili zaivtevo, da se stanje v tem podjetju že končno uredi, ker je bilo že na številnih sestankih in zborih volivcev poudarjeno, da poslovanje mesarije ni zadovoljivo, da se dogaja, da je meso, ki se prodaja, najslahše kakovosti, da je odnos uslužbencev do .potrošnikov čisto nemogoč, in podobno. Uprava podjetja je bila na te pomanjkljivosti že večkrat opozorjena, pa se stanje ni izboljšalo. Prav zato bo morala inšpekcijska služba LO poostriti kontrolo nad izvajanjem predpisov ter izreči tudi kazenske sankcije proti upravi podjetja ter prizadetim uslužbencem. Končno je zbor proizvajalcev priporočil upravnemu organu ObLO, da skupno s pristojnimi sveti prouči možnosti združitve mesarije in prekajevalnice k močnejšemu podjetju. Bil je stavljen predlog, da bi se podjetje združilo s samostojnim obratom KZ Litije, s posestvom Ponoviče — Grmače, kar bi bilo vsekakor priporočljivo spričo okoliščine, da podjetje živino prodaja. Proslava 20. obletnice revolucije v Ljubljani LiMbHana prtfakuie številne geste Vse bolj in božj se bliža dan centralne republiške proslave 20-tetraice revolucije, ki bo v Ljubljani 21. julija zvečer. Iz vseh krajev prihajajo prijave o števihti udeležbi. Samo iz Zasavja se pričakuje, da bo prišlo na proslavo 10.000 obiskovalcev. V vseh zasavskih občinah so postavljeni posebni štabi, ki bodo skrbeli, da bodo v redu potekale vse priprave za obisk te največje prireditve po osvoboditvi. Razen godb na pihala, pevskih zborov, se bodo proslave v Ljubljani udeležili tudi ostali.. Vse priprave za .ureditev slavnostnega prostora v Tivoliju potekajo v redu, tako da bo do dneva proslave vse pripravljeno. Mimo bogatega kulturnega programa bo poskrbljeno tudi za pisan spored športnih prireditev. Vse je pripravljeno tudi za zabavo udeležencev po končani uradni proslavi. Mladina se v velikem številu pripravlja na to proslavo. Okrog 500 mladincev in mladink iz vseh okrajev se bo udeležilo partizanskih pohodov na republiško proslavo. Posamezne skupine bodo prispele k Urhu že 21. julija, kjer bo nastop kidturno-umetniških skupin, od tam pa bodo udeleženci pohoda skupno krenili na zborovalnd prostor v Tivoliju. Poskrbljeno je tudi za prevoz z vlaki im ostalimi prometnimi sredstvi. Uaeleženci iz revirjev bodo potovali v Ljubljano s posebnimi vlaki. Proslava v Ljubljani bo največja slovesnost v Sloveniji v počastitev in spomin 20. obletnice revolucije in vstaje jugoslovanskih narodov, zato naj ne bo nikogar, ki bi tega dne ostal doma. NA SVIDENJE 21. JULIJA ZVEČER V PARTIZANSKI LJUBLJANI! ■ IMHIIIII Zavod za stanovanjsko gradnje v Zagori« Na zadnji seji ObLO Zagorje so odborniki obeh zborov potrdili sklep o ustanovitvi zavoda za stanovanjsko gradnjo. Potreba po ustanovitvi tega zavoda je bila zelo velika. Kot v vseh občinah je tudi v zagonski vedno večje povpraševa- eebna komisija, ki bo proučevala ekonomičnost gračtaje sodobnih stanovanj, tipe stanovanj, ki najbolj ustrezajo potrebam ter strukturo in velikost gradnje posamez- ta komisija proučevala tudi vse zastoje pri dovrševanju stanovanjskih hiš, M so v privatni lastnini in katerih lastniki niso izpolnili pogodbene obveznosti. Ta- nih stanovanj. Mimo drugega bo kih primerov je v zagonski občini približno 50. Novi zavod bo prav talko proučeval tudi urbanistični načrt občine Zagorje tar vse probleme, M so v zvezi z gradnjo stamovanj-efcih blokov. jas nje in potreba po novih stanova-! njih. Stalen, konstanten prilivi novih prebivalcev je še bolj iz le- • ta v leto vse bolj poostroval že*[ tako pereč problem stanovanjske krize. Po drugi strani pa so prebivalci zagorske občine, ki so gra- nnš RRZGOUOR lili vseh oas t Letos teče 20. obletnica revolu- tesarska dela pa gredo h kraju, opravljeno približno 1000, ur pro- cije. Revirji in njihovi zavedni na vrsti so še mizarska dela, ki stovoljnega dela. Največ uspeha ^ oH tv™™™, borci SO bili med prvimi, ki so bodo dogotovljena do 20. L m., je imela Cementarna saj je de pokazali tujim osvajalcem moč nato so pa na vrsti vodito in združeno silo, pred katero se elektro inštalaterska dela. m lalo v nedeljo okoli 70 njenih v članov, ki so premetali nad 40 ' ji Sl t igi v. tek še povečal. Po novem sistemu n ■ na revoi„cirmarnem de. Xa i m mrn*. riAncn l/m o rtonAUon lO ■ . . - _ . , . tu prvih borcev v Kevirju — Mr- natečaja za dograjena stanovanja bodo lahko tudi manjša podjetja kar doslej niso mogla — lahko kupila eno ali dve stanovanji. To bodo videli ob zaključku letne bilance in vskladili svoje potrebe po stanovanjih z razpoložljivimi sredstvi. Prav tako bodo lahko' /efoj„;fsa jeta JO bila skončana tudi privatni, interesenti prišli dof ma zmtl,£a dela do plošče. Za-«tamova.nj. Uveden, bo tudi sistem " ■ rinka, Sergeja, Hohkrauta, Tončke Čečeve. Vse njihovo delo ie bilo ozko povezano z ustanovitvijo prve revirske čete. V veliki sobi koče bo velika slika s tematiko z NOB. Lani in v začetku neplačila na stanovanja. V glavnem bo vsa dejavnost novega zavoda mimo drugih nalog usmerjena na zbiranje in zagotovitev finančnih sredstev za gradnjo stanovanj. Ker pa sedanje stanarino ne dajo možnosti obnovitve, bo dajal zavod tudi posojila za popravila stanovanj. Pri Zavodu za stanovanjsko gradnjo bo ustanovi jena tudi po- aNMNmmniiminHnnHnitminmntnumnnmnniminmiimi IZ STROJNE TOVARNE V TRBOVLJAH 18 zborov proizvajalcev v STT Delavski svet Strojne tovarne v Trbovljah je sklenil, da se v podjetju formira 18 zborov proizvajalcev. Manjše ekonomske enote tvorijo združeno en zbor proizvajalcev. Od 31 ekonomskih enot v tovarni bo torej 18 zborov proizvajalcev. radi pomanjkanja lesa se je gradnja ustavila v mesecu marcu i-litiju. JO. maja pa so začeli spe” z intenzivnim delom. V dobrem mesecu smo preskrbeli ves les in kočo pokrili. Opravljena so že Koča revirskih in savinjskih borcev je bila do Dneva borca J vsa zidarska in sanitarna dela, pod streho 15. julija volitve V Strojni tovarni v Trbovljah rov proizvajalcev enot. Iz vrel sedanjega delavskega sveta Glede predsednikov zborov proizvajalcev ekonomskih enot v Strojni tovarni je delavski svet .podjetja sklenil, da se predsedniki istočasno izvolijo iz sedanjih članov delavskega sveta. Organ neposrednega upravljanja — zbor ekonomske enote Zbor proizvajalcev ekonomistih enot kot organ neposrednega upravljanja proizvajalcev Strojne tovarne dela kolektivno in sprejema sklepe samo m svojih sejah. Zbor je sklepčen, če prisostvuje n« seji več kot polovica bodo 15.’ julija 1.1. prvo volitve' vseh zaposlenih v ekonomiki predsednikov in namestnikov zbo- enoti. Kmalu tudi napravila televizor! tv v Hrastniku bodo povečali tudi z uvedbo sijajnega niklja, imajo pa že uvedeno ni kij arij e in kromanjc drobne vijačne robe. ro vsem tem je vidno prizade-vanje za osvajanjem čim širšega obsega proizvodnje, ki jim oni goča boljšo zagotovitev tržišča. Ze zdaj ugotavljajo, da no uspeli prodreti na vso jugoslovansko tržišče predvsem s kakovostnimi izdelki, a krog odjemalcev se jim i/. dneva v dan veča. Razen že uvedenih dektroJnsia-razširiti oddelek za razsvet-1 lacljskih del In popravil ™dlo-kl bo največ Ji od- aparatov nameravajo uvesti še Novo poslovno poslopje Elektrotehnične delavnice v Hrastniku je Že pod streho. Jeseni se bodo raztresene delavnice vselile v novo poslopje, kjer bo mogoče toliko povečati proizvodnjo, da bo kolektiv štel predvidoma do 150 članov. S tem bo mogoče razširiti proizvodnjo še na nove Izdelke. Trenutno osvajajo nove izdelke razsrvcUJavmlh Ude«, ki Jih prodajajo po vsej državi. V več republikah izvršujejo tudi površinsko zaščito kovin. Nameravajo P* Ijavna teli UMir-S&KC" dedek podjetja. Svojo zmogljhosl popravila televizorjev. illll ŠPii Zakaj je »OSKAR — novi« še boljši? Zaradi nove sodobne proizvodnje detergenta v obliki lahko top- R^/'t«pril%^ J*«4e, !■» sedaj.popoln o«nek. Delavnost gasilskih društev v litijski občini Občinska gasilska zveza v Litiji združuje 20 prost »voljnih gasilskih društev, ki delujejo po vseh večjih krajih občine, ter dve industrijski gasilski četi, v Predilnici in Tovarni usnja. V teh dveh podjetjih imajo gasiltSco službo dobro organizirano ter izboljšujejo tudi varnostne ukrepe v tovarniških obratih. Nekoliko teže je v tem vprašanju v Lesni industriji v Litiji in Kresniški industriji apna, vendar se tudi tu stanje v zadnjem času boljša in kaže, da bodo napravili vse potrebne ko- rake za varnost in preventivno službo. Formirati nameravajo todi gasilske čete. Občinska gasilska zveza si prizadeva kar najbolje reševati gasilsko službo v občini, zato je skupno z delavsko univerzo ob pomoči predavateljskega kadra gasilske brigade iz Ljubljane organizirala tečaj za izprašane gasilce. Tečaja se je udeležilo 30 operativnih članov gasilskih enot. Izpiti so pokazali, da je bil tečaj kvaliteten, saj je bila povprečna ocana posameznika prav dobra. Pa tudi gasilska društva v občini so delavna, tako ob samih požarih kakor tudi v preventivni službi. Vsa društva imajo motorno črpalke, cevi in drugo gasilsko orodje, kar je za uspešno delo neogibno potrebno. Razen tega se večina gasilskih društev ukvarja tudi s prosvetnim delom v svojem kraju. lep primer delavnega gasilskega društva je PeJšnik, kjer so letos dogradili gasilski rezervoar in vaški vodovod. To sicer ni izključna zasluga gasilcev, vendar TRIBUNA BRALCEV Breskve po 130 ali 170 dinarjev? Fred dnevi sem odšla v samopostrežno trgovino »Prehrana« v Zagorju. Bila je sobota. Na polici sem videla poleg ostalega blaga todi breskve. Na vrečki, v kateri je bil kilogram breskev, je bil listič s ceno 130 din. Odločila sem se in vzela vrečko z breskvami ter odšla k blagajni. Blagajničarka je pogledala vrečko in ceno ter rekla, da nekaj ni v redn s ceno, češ da stane kilogram breskev 178 din in ne 130 din, kakor je bilo napisano na lističu. Blagajničarka je nato vstala izza svojega sedeža in vprašala prodajalko na drugem koncu trgovine za ceno breskev. Navsezadnje je po nasprotujočih si odgovorih rekla, da stane kilogram breskev 170 din. Toliko sem tudi potem morala plačati za kilogram breskev. čeprav je bila označena cena 130 dni. Naslednji ponedeljek sem se zopet oglasila v trgovini. Videla sem, da so bile spet naprodaj breskve. Vprašala sem prodajalko, koliko stane kila breskev. Dobim odgovor: »Po 130 din.« In ko prodajalko vprašam še, od kdaj prodajajo breskve po tej ceni, mi je le-ta odgovorila: »Ze od sobote zjutraj. Sicer pa je cena označena tudi na vrečkah!« Vsak komentar je odveč! I. K.. Zagorje Kaj je z zagorsko knjižnico J. B. iz Zagorja nam je poslala dopis, da knjižnica v Zagorju že več kot eno leto ne deluje. Obenem prosi za pojasnilo, da uprava knjižnice sporoči, kaj je s to prepotrebno krajevno ustanovo. Zakaj ne vozi avtobus k zadnjemu vlaku? Jože Sirene iz Trbovelj sprašuje uredništvo našega li6ta, zakaj je Avtoprevozništvo v Trbovljah opustilo vožnjo avtobusa, ki odhaja na postajo ob 22.30 zvečer. Res je, da ne pride potnikov za poln avtobus, jih je pa vedno vsaj 15 do 20. Uredništvo ZT se je obrnilo na upravo av»prevozniškega podjetja, ki je odgovorilo, da je bilo v voznem redu omenjeno, da avtobus ob 22.30 vozi samo v' času trajanja šolskega pouka, in to v primeru. ,če podjetje dobi od občine regres. Do sedaj pa podjetje še ni dobilo ničesar. Strinjamo se s piscem, da bi bilo sedaj, ko je sezona letnih dopustov, prav, če bi avtobus vozil na železniško postajo tudi ob navedeni večerni uri. Zakaj ni mladinskih filmskih predstav ob nedeljah? Skupina mladincev iz Trbovelj nam je poslala dopis, zakaj ni več mladinskih kino predstav ob nedeljah dopoldne v kinu Svoboda Trbovlje II. Uredništvo našega tednika ee je obrnilo na upravo kinematografa, ki je sporočila, da kino predstave ob nedeljah dopoldne nimajo za-dostnga obiska. Od 1. julija do 31. avgusta teh nedeljskih matinej torej v kinu ne bo. Pričele se bodo pa spet v septembru, z začetkom šolskega pouka. Kaj je z gradnjo trboveljske bolnišnice? Mladinci, ki so še delali na gradnji nove trboveljske bolnišnice, so poslali na uredništvo vprašanje, zakaj se je delo na tem objektu pred tednom ustavilo in da ni pravega razmaha pri gradnji. Uredništvo se je obrnilo na odbor za gradnjo bolnišnice, kjer so povedali, da so bile težave z lastnikom zemljišča, ki pride v poštev za razširitev bolnišnice, in ObLO Trbovlje. Po zadnjem sporočilu je tudi to vprašanje urejeno in bodo pričeli s pospešeno gradnjo prepotrebnega zdravstvenega objekta v kraju. Zakaj vedno manjka kruha v Trbovljah? Trboveljske gospodinje pošiljajo odprto pismo pekami v Zagorju, ki jo upravlja podjetje »Veleži-tar« iz Celja, naj poskrbi, da bo Trboveljčani v brigadi Počitniške zveze V soboto 1. julija je 5 zastopnikov izvršnega odbora Počitniške zveze občine Trbovlje odpotovalo s počitniško delovno brigado »Tone Tomšič« na centralno proslavo 20. obletnice vstaje v Titovo Uiice. Brigado sestavljajo člani Počitniške zveze Slovenije, ki je po prestavi v Titovem Užicu odšla na delovišče v Sutjesko. V petek so brigadirji položili pred spomenike NOB vence in obiskali bližnjo kraje Ljubljane, znane iz NOB. V Titovem Užiou so udeleženci Počitniške zveze tekmovali v raznih športnih disciplinah, čitanju vaznega reda, pripravah potovanj, v orientacijskem krosu in oddaji »Ali poznaš domovino?« s poudarkom na letu 1941. Tekmovanja so se udeležili tudi zastopniki Trbovelj. J. S. v Trbovljah vsak dan dovolj svežega, dobro pečenega kruha, da ne bodo stale pred prodajalnami kruha v Trbovljah cele vrste čakajočih, navsezadnje pa kruha še zmanjka. Včasih pripeljejo kruh ponovno, drugič pa ne. Mnogo denarja za slab film Prejšnji teden so v kinu Delavski dom v Zagorju predvajali slovenski film »Ples v dežju«. Ze sam obisk predstav je dokazal, da film nima takih kvalitet, kakor mu jih pripisuje reklama. Precej gledalcev je razočaranih zapuščalo dvorano ... Slišal sem, da je stal film precej denarja (menda blizu 80 milijonov dinarjev). Skoda toliko denarja za tako slab film. Verjetno bi se dal ta denar mnogo bolje izkoristiti^ če že ne za drugo, za pospeševanje amaterske kulturno-umetniške dejavnosti, ali ne? Mnenja sem, da bi bilo koristno, ec bi naša filmska proizvodna podjetja tekmovala med sabo s tem, kdo bo izdelal več kvalitetnih filmov in ne samo filmov za vsako ceno! N. K., Zagorje je društvo mnogo storilo za iz gradnjo tega objekta. V vasi im;' jo tudi pionirsko gasilsko briga. o. katere član je tudi učenka Pav! -Ribič, ki je ob otvoritvi rezervc-arja recitirala zelo mično pesem, ki jo je sama zložila. Pesem ja značilna, ker opisuje, kako so e: v kraju že pred vojno prizadevali, da bi prišli do gasilskega rezervoarja, vendar se jim je to posrečilo Me po osvoboditvi. Skoraj vsa dela so opravili prostovoljno. S tem pa dejavnost polšn iških gasilcev še ni izčrpana, ker nameravajo napraviti gasilske rezervoarje tudi v večjih okoliških naseljih, kakor na primer v Tepah in še drugod. Omeniti moramo, da so delavna tudi druga gasilska društva. V Zg. Jablanici se gasilsko društvo uveljavlja tudi z delavno dramsko skupino, ki je dala v zadnjem času že več prireditev. Gasilci na Bregu pri Šmartnem so si sezidali svoj dom, v Dolah, na Vačah in Zavrstniku so si zgradili vodovod, v Kostnevnioi in v Jevnici pa ga še polagajo. Nadalje so gasilci delavni na Primtskovem, kjer zidajo gasilski dom največ z lastnimi sredstvi. Napraviti pa bodo morali tudi rezervoar. Gasilsko društvo v sami Litiji si je že na občnem zboru zadalo nalogo, da si bo zgradilo svoj-dom. Na zadnjem sestanku v Litiji so gasilci imenovali gradbeni odbor, ki bo še letos izvedel vse priprave za gradnjo gasilskega doma. Dejstvo je, da je bilo v letošnjem 1 letu v litijski občini že več zanetkov požarov, ki pa so jih gasilci uspešno zadušili. Tudi v bodoče bo njihovo delo znatno bolj olajšano, ee bodo imeli vse potrebne pripomočke za svoje človekoljubno delo, zlasti še, ker jim prizadevnosti, pomagati bližnjemu v nesreči, ne manjka. lilflll Kar brez skrbi na cesti, seveda, kje pa hoče j® Okrajno prvenstvo v šahu V Ljubljani ee je pred kraikim končalo okrajno šahovsko prvenstvo. Med sedemnajstimi šahieti je zasluženo zmagal Vlado Plavček pred Ivačičem (oba iz Domžal) in An kuratom (LKS), medtem ko je Trboveljčan Hinko Jazbec ml. zasedel četrto mesto. Razočaral je mojstrski kandidat Šolarji so razstavili svoje izdelke Ob zaključku šolskega leta na osemletki v Gabrovki so pripravili šolsko razstavo. Predstavili so se s svojimi izdelki vsi učenci, od prvega do osmega razreda z zanimivimi in dobrimi izdelki. Razstavili so tudi izdelke, ki so jih učenci napravili pri tehničnem pouku, ki jim bodo služili pri pouku kemije in fizike. So to namreč na šoli izdelana učila. Razstava izdelkov učencev je bila ob zaključku letošnjega šolskega lota nadalje v Litiji. Tudi tu so bili nekateri izdelki prav lepi. Vavpetič. Hrastničan Milenkovič je igral solidno, vendar je imel precej smole. Mladinec Peršič iz Hrastnika ni igral zadnjih šest partij in je suspendiran. Konično stanje: I. Plavček 14 točk; 2.-3. Ankerst in Ivačič 13,5; 4. Hinko Jazbec ml. 11; 5. Fajfar (LKS) 10,5; Vavpetič (Domžale) 10; 7. Paš (LKS) 9; 8. Brglez (Domžale) 8,5; 9. Soradjen (LKS) 8; 10. Milenkovič (Hrastnik) 7,5 točk, katerim slede ostali. V Piranu se je končalo sindikalno moštveno prvenstvo Slovenije, na katerem so zmagali novinarji pred Železarno Jesenice in •PTT Ljubljana. Na tem prvenstvu bi morali igrati tudi agilni šahisti Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ven- dar iz neznanih razlogov niso dobili denarja in so morali ostati doma. ________ (n) V počastitev dneva borcev je bil v prostorih h rastni Ske Svobode II navadni brzoturnir, ki ee ga je udeležilo 26 šahistov iz Zagorja, Trbovelj . in Hrastnika. Igralci ho tekmovali v dveh skupinah. V prvi je zmagal Jože Kačič pred Jazbecem ml., v finale so se pa uvrstili Še Hribovšek, Sribar in Peršič. V drugi skupini je premočno zmagal Cveto Milenkovič pred Lojzetom Kačičem, Kranjcem, Kušarjem in Frecetom. V finalu je najprej prišel v ospredje prvokategornik Jože Kačič, medtem ko je eden izmed favoritov, llinJko Jazbec ml., iz prvih štirih partij dosegel samo točko iin tako povsem izpadel iz borbe za prvo mesto. V nadaljevanju je pa Kačič popustil, tako da sta ga prehitela Sribar in Hribovšek. Sribar Je zmagal popolnoma zasluženo, medtem ko jo drugo mesto za Hribovška zelo lep uspeh. Tretje mesto-Kla si razdelila domačina Milenkovič ih Kačič. Končni vrstni red: 1. Mirko Sribar 7 točk; 2. Ivo Hribovšek 7,5; 3.-4. Cveto Milenkovič in Jože Kačič po 6 točk; 5. Lojze Kačič 5,5; G. Hinko Jazbec ml. 5; 7. Frrc Peršič 4; 8. Robert Frece 3; 9.-10. Vili Kušar in Miro Kranjc | po X točko. Prvih osem šahistov je dobilo | praktične nagrade. (n) Pohod po kurirskih poteh Vojna. Ze sama misel na to mi požene strah v kosti. Kaj vse so morali doživeti na.ši očetje, matere, sestre, bratje in drugi! Tudi najmlajši so sodelovali v tej borbi za svobodo. S tem, da so opravljali važne naloge .kot kurirji, katere bi todi dorasel mož komaj Y* V VOHUN NATETAUSCU izvršil. Večkrat so prav ti najmlajši rešili brigado ali manjšo skupino borcev na ta način, da ko pritekli v taborišče in opozorili nič hudega sluteče borce, da prihajajo Nemci, da so se lahko pripravili na krvavi ples. Mladinci naše šole smo odšli po kurirskih poteh proti Mrzlici. Izpred šole smo so odpeljali z avtobusom do Podmeje. Pred nami so se že odpeljali naši tovariši. Ko smo se pripeljali sto metrov od kočo, so je avtobus naenkrat ustavil. Presenečeni st' vprašamo, kaj je. »Živina je na cesti,« sem si dejal in mirno smo izstopili. Toda komaj sem stopil skozi vrata, že mo obsujejo s storži. Hitro smo so znašli. Sedaj smo vodeli, zakaj so je avto ustavil. Napadli so nas tovariši, ki ko bo odpeljali pred nami. Hitro pograbim nekaj storžev in se zaženem med drevje. Zagledal egm Kotovariše, ki so metali storže. Pognal sten so med nje. Takoj bo se razbežali. .Zmaga jo naša, sovražnik je pregnan!« sem vzkliknil in PT'* tekel k tovarišem, k katerimi ec'0 se pripeljali skupaj. Toda že začujemo povelje, naj sc postavimo v kolono. Tovari’ Fine je izbral vodnike čet, past«"1' vil izvidnico in poslal naprej vo in desno pobočnico, kateri sto imeli nalog, opozoriti brigado, ‘c jo napadejo Nemci. Ko smo utrujeni prikorakali na Mrzlico, smo se igrali. Nato eh10 odšli tudi na Kal. Pred planinsko kočo smo se razkropili po gozdu-Na znale s piščalko smo vsi lia' enkrat planili nad kočo in jo z8' sedli. Na travniku smo potem >8' rali nogomet in premagali učene® 7. razreda, ki so bili ta dan Nenad-Zopet smo sc zbrali v kolono in odšli domov. Ko sem stopil dom8 v kuhinjo, sem se kar sesedel b8 stol, tako so me bolele noge. Na tem lepem in poučnem J* letu sem spoznul, kako težka J bila pot kurirjev, ki imajo veh zasluge za svobodo. Ignac Drobnič, osnovna rt-'* A. Ilohkruuta v TrbovlJ8' Dve Beti uspešnega dela. Prod dvema lotoma se je skupina pionirjev osnovne Šmartnem pri Litiji zbralu pod vodstvom učitelja Pavla AmW in ustanovila brodarsko-model aifjkl krožek. . ,0v Vneto smo pričeli z delom gradnje najenostavnejših mod^.. Jadrnic »Pionir«. Dne 28. maja 1960 smo že sodelovali na I- r -srn<> škem tekmovanju v Velenju z 11 modeli. Posebnih izkušenj jj Imeli, zato tudi nismo mogli pričakovati posebnih uspehov. 1 ^ smo le materialno nagrado v znesku 10 tisoč din za lepo izde* modele In množit e o udeležbo. v Boljo smo se izkuzali nu naslednjem okrajnem prvenst ^ Ljubljani. Tu smo z istimi modeli osvojili prvo, drugo in ,rotJ<’.,|UJ1 Stane Ulčar, pionir osnovne OD SRED --Obveščevalec Mali oglasi Sob® — neopremljeno, s posebnim vhodom, iščem v Trbovljah.. — Naslov v upravi lista. • Prodam otroški voziček, italijanski, globok, za 15.000 din, — Naslov v upravi lista. ČESTITKA Našemu športnemu sodelavcu tovarišu Ladlju Vrtačniku, ki Je v »oholo diplomiral, želimo veliko uapehov v nadalj-njem delu. Uredništvo PREKLIC IzguSljono zdravstveno izkaznico št. 552213 .preklicujem za neveljavno. — Ana Zagorc, Močilno 5 — Radeče. Dežurna služba zdravnikov 13. julija dr. Komorowsky 14. julija dr. Drnovšek 15. julija dr. Kojnarowriky 16. julija dr. Komorowsky 17. julija dr. Kramberger 18. julija dr. Južnič 19. julija, dr. Komorowrdty 20. julija dr. Drnovšek ...N Igorje — »loa: Pavla Hribšek, HrastnikI1 hčerko; Frančiška Božič, Praprvtno11 —Hrastnik — hčerko; Angela Ramšak,f Kisovec—Zagorje — hčerko,- Terealjal1 JllŠlsH Podlesnik ---- »ov slovenski 13. juaja jugoslovanski film TOV. I TrbQv(,c _ Monika Drnovšek, Z. PREDSEDNIK SREDNJI NAPA- ^ h4erko. v#r, Irt, z^orje _ DALEČ; od 14. do 17. julija xr«.n- . hjterg0. Ana Skoberne, Hrastnik —, DO SREDE Tedenski športni pregled Začetek slovenske plavalne lige »Delavski cioai« v mladinski rekord poteki CS film MODERATO KAN TABILE; od 18. de 20. julija fran-eoako-nemiki film NAPOLEONOV OFICIR. »Svoboda« Trbovlje II: od 14. do 17. julija nemški CS film LJUBEZENSKA ZMEŠNJAVA; od 18, do 20. julija nemški film UKRADENA SREČA. »Svoboda — Zasavje« Trbovlje: od 14. do 17. julija ameriški barvni W film TRIJE SILAKI: od 21. do 24. julija mehiški film DIVJA STRAST KAMELIJA. »Svoboda II« Hrastnik: 13. ju- lija češki film VISOKI PRINCIP; 14. julija slovenski film (v počastitev 20-letmice revolucije) TRENUTKI ODLOČITVE; od 15. do 17. julija indijski barvni film MATI INDIJE; 19. in 20. julij* amer. kriminalni film GROBA SILA. hčerko: Ana Gračnar, Trbovlj« — lina;| Marija Bekavec, Hrastnik — hčerko. Poroke; Milan Lukač, kemijski teh- V nedeljo, 2, julija, je bilo v Ljudskem kopališču v Celju prvo kolo slovenske plavalne lige. Nastopili eo plavalci in plavalke ?.PK nik. Trbovlj. in Marta Logar, dijaki-0 Prešerna iz Radovljice, nja, Podhrerje—Naklo; Jane« Jerman,f mizar, Trbovlje bi Ana Lebar, delavka, Trbovlje; Ivan Vozel, ključavničar, Trbovlje in Otillja Kužnik, uslužbenka, Novo mesto; Ciril Romih, soboslikar, Trbovlje in Ana Frece, bolniške strež-. niča, Trbovlje; Rudolf Rabuzin, dela-' vec Iz Presečnega iti Terezija Cesar, delavka, Trbovlje. Smrti: Frančiška Kosm, roj. Pirc, vetnske Jige so gostovali košarkar-Hrastnik — atara S4 let; Viktor Mlakar, V ji Rudarja v Splitu. Z zelo lepo Trbovlje — star SO let; Ana Brišnik,! in hitro igro so domačini že v roj. Rozman. Radeče — stara 70 lat;?prvih minutah popolnoma prevl*-Mllan žagar, Praprotno—Hrastnik —Jdovaji na igrišču. Medtem ko se Hrvatsko-slovenska košarkarska liga Split: Rudar 82 : 40 (48 : 21) V preteklem kolu hrvatsko-slo- TRBOVUE Rojstva: Danica Žnidar, šemnlk—Za- RAZPIS ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV TRBOVLJE razpisuje delovno mesto MLADINSKEGA REFERENTA Pogoj: 6rednja strokovna izobrazha s prakso na področju dela z mladino ali upravne eluJ.bc. Ponudbe pošljite na Zavod za zaposlovanje delavcev Trbovlje. Gimnazijska cesta 22-a/I, najkasneje do 31. julija 1961. * star 42 let; Leopold Kralj, Zagorje —' star 68 let; Julijana Lenarčič, raj. La-boda, Trbovlja — stara 78 let. HRASTNIK Rojstva: Terezija Pevc, Hrastnik 183' — hčerko. Porok ni bilo. Smrti: Jože Krhljanko, Hrastnik 206' , — star tl let. Jožefa Bizjak, Marno 361 - stara 71 let. ZAGORJE Rojstev (na domu) ni bilo. Porok ni bilo. Smrti; Jože Bal, rud. upokojenec,' Zagorje—Kopališka 4 — star 73 let. SEVNICA Rojstva: Izven bolnišnice so bili ro-' jeni 3 dečki in 3 deklice. Poroke: Silvan Jurkovič, delavec, t|.| OBVESTILO Zavod za zaposlovanje delavcev Trbovlje, obvešča vse občane, gospodarske organizacije, zavode in ustanove ter zasebne delodajalce, da se je preselil iz dosedanjih prostorov na občinskem ljudskem odboru Trbovlje v lastne prostore v stavbi Gozdne uprave Trbovlje, Gimnazijska cesta 22-a/I. Zavod ima določen uradni čas za stranke vsak dan od 8. do 12. ure ter vsak torek popoldne od 18. do 18. ure. OBVESTILO Obveščamo vse organizacije Nin društva, da je Elektrarna Trbovlje v celoti razdelila »klad skupne porabe in da zaradi tega ne 1» dodeljevala ramih finančnih in materialnih podpor v letu 1961. Upravni odbor Elektrarne Trbovlje je Rudar v prvem delu igre kolikor toliko uspešno branil, je v drugem delu igre popolnoma podlegel nadmoenim domačinom. R. K. Rudar : Maribor 59 : 68 (28 : 31) V preteklem kolu hrvatsko-slovcnske lige *e je Rudar pomeril z Mariborom. Prve minute Igr* so kazale, da bo Rudar odločil srečanje v svojo korist. Toda odličen Kumer, M je diktiral celoten potek igre, ni s svojo obrambo dovoljeval napadalcem Rudarja, da bi se prebili prevečkrat pod nasprotnikov koš. šele ko je Knmer moral v zadnjih minutah igre zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak, sla uspela pred- gnrskl vrh in Rozalija Krušlč. delavka. ^tlh osebnih napak, sla uspela pred-Izmčarjev dol; Anton Cežak, poljsde? m „,0 doher Simončič, ki lec, Draianja in Štefka Kantužar, de-Jj, T soboto prvič nastopil v prvem mo-lavka, DroianjeiKarel Petan, po.estnlkJ ltvu, r,nl),„. Rlld,r ,e , bor. — Brezje In Frančiška Slokan, posel-f beiu) In požrtvovalno Igro prikazal kljub niča, Selce pri Blanci; Franc Baumkir-P ponmJ iepo |gro. her, S tržišče in Ana Terai, poljedelka,? Rudar; virt 3, Poličnik 2, Murn 4, Podvrh- ? Tavzel 9, Simončič 13, Otopal 21, ščurk Smrti: Ivan Jazbec, Podgorje - star J j _ Maribor: Kumer 23, Kralj 14, Kro-17 dni; Janez Omerza, kmet, Blanca -P ^ , Mandelj 13, Frle «, Juh 2. star 74 let. P Sodnika Kavčič In Wallas sta dobro ^ nalogo. Ekipno prvenstvo v atletiki v Zasavju Trbovlle prvak V nedeljo, 8. julija, jc bilo na športnem stadionu »Rudarja« v Hrastniku atletsko tekmovanje za naslov ekipnega prvaka v Zasavju. To tekmovanje j« bilo povezano s proslavo krajevnega praznika. N* tekmovanju so sodelovali atleti in atletinje iz Hrattnika, Trbovlja in Litije. Najboljši so bili atleti iz Trbovelj, ki so z velikim naskokom zavzeli prvo mesto. Aktiva ZAKLJUČNI KACUNI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ na dan 31. decembra 1960 ZLATARSTVO TRBOVLJE Pasiva Posta"ka A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva ... 1 1 I I Denarna sredstva osn. sredstev . B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupno porabe .... Denarna srodstvn skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .111 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ......................... E. Srrdstvu v obračunu In druga aktiva Kupci In druge terjatve ..11 Druga aktiv* ■ ................ . Skupaj . . . Znesek (v 000 din) 7,176 2.448 3,800 1.387 20,435 885 11,751 72 47,954 Postavka A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . 1 Drugi viri osnovnih sredstev . . B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe............... Drugi viri sredalev skupno porabo C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . I 1 Drugi viri obratnih sredstev . . D. Res. sklad in drugi »kladi Rezervni sklad in drugi ‘skladi . Viri nerazporejenih sredstev . . E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva ......... Dobavitelji in druge obveznosti , Druga pasiva ..................... Znesek (v 000 din) 24,152 342 8,207 9.006 3,110 1,229 3,550 298 1.000 Jfkupaj 47,984 Rezultati: moški: 100 m: Vrtačnik (L) 11,6, Rupnik (L) 12,0; 1000 m; Brvar (T) 2:24,6, Brvar O. (T) 2:27,2; višina: Hiršil (H) 175, Rupnik (L) 170; krogla: Lavrič (T) 14,53 m, Vajdič (T) 14,52 m; daljina; Ušter (T) 6,20 m, Vrtačnik (T) 6,11 m; troskok; Koren (H) 12,56 m, Rupnik (L) 12,17 m. Mladinke: 60 m: Prelogar (L) 8,2, Sotenšok (T) 5,3; višina: Prelogar (L) 140, Zahrast-nik (T) 130; daljina: Sotenšek (T) 4,55 metra, Prelogar (L) 4,34 m;-krogla: Prijatelj (T) 10,05 m, Kovač (H) 9,38 m. Končni vrstni red; 1. Trbovlje 241,5 točk 2. Hrastnik 159 točk 3. Litija 155 točk. Zmagovito moštvo je prejelo prehodni pokal ObLO Hrastnik. ek Rudarja iz Trbovelj in Neptuna iz Celja. Glede na to, da se je plavalna sezona šele začela, so bali doseženi kar dobri rezultati. Plavalke Rudarja eo popolnoma zadovoljile, medtem ko so bili plavalci nekoliko slabši. Tehnični rezultati: ženske: 200 m presto: 1. Podlesnik (A) 2:48,0 (nov slovenski mladinski rekord), 2. Souvan (Lj) 2 : 48,4, 3. Bole (Lj) 3 114,2. 208 nj prsno; 1. Kočevar (R) 3 ; 19,2, 2. Peterman (Lj) 3 : 21,6, 3. Petrič (R) 3 : 25,5. 100 m hrbtno: 1. Podlesnik (R) 1 :25,2, 2. Sribar (R) 1 : 39,0, 3. Holce (Lj) I : 44,0. 100 m metuljček: 1. Kočevar (R) 1 : 37,8, 2. Peterman (Lj) 1 : 48,6, 3. Inšterle (Pr) 2 : 00,4, 100 m prosto: Trtnik (Lj) I : 18,4, 2. Vinšek (Lj) 1 :25,7, 3. Sribar (R) 1 : 27,7. 4 x 100 m mešano: Rudar 6 : 08,0, 2. Ljubljana 6 : 14,0, 3. Prešeren 7 : 04,5, Moški: 400 m prosto: Orel (N) 5 : 22,4, 2. Irt (R) 5 :28.5, 3. Breskvar (R) 5 : 32,0. 4 x 100 m mešano: Ljubljana 4 : 58.7, Neptun 5 :14,0, Prešeren 5 : 34,9, Rudar 5 : 36,1. Končno stanje: 1. Ljubljana 11.388, 2. Rudar 9.303, 3. Prešeren 6.987, 4. Neptun 6.809. II. kolo slovenske plavalne lige PODLESNIKOV A DVA NOVA SLOVENSKA REKORDA V drugam kolu slovenske plavalna Neptun (Celje) z JO.877 točkami, lige v Krškem j« plavalka Podlesnikov« Iz Trbovelj postavila kar dan nova sim venska rekorda. Kočarjeva pa je z odličnim rezultatom na 280 m prosto dokazala, da je sedaj prva plavalka tega sloga v Sloveniji. Upoštevati je troha, da je zelo zgodaj za plavalno sesooo in da so se kljub temu postavili odlični renilta 1 In novi rtfcordL REZULTATI — MOŠKI: 180 m prosto; Sulc (C) 1:84,1, Dar-mastia (L) 1:062, Irt (R) 1:082; 400 m prosto; Goršlč (L) 5:11,0, Strte (C) 5:14,1, Ir« (R) 3:16,0; 208 m prsno; Ogrin (L) 2:562, Kravos (C) 3:01,6, Iskra (C) 3:072: 190 m metuljček: Poljanšek (L) 1:13,4, UI»g (C) 1:28,2, Gorlič (N) 1:212; 100 m hrbtno: Vrhovšek (N) 1:89,8 (n. sl. r.); 4 X 100 m mešano: Ljubljana 4:54,4, Celuloza 3:11,1, Neptun 5:13,8. ŽENSKE: 100 m prosto: Trtnik (L) lfI7,l, Srt-bar (R) 1:22,6, Gregorčič (C) t:25,3; 200 m prosto: Podlesnik (R) 2:42,8 (n. sl. r.), Souvan (L) 2:472, Gregorčič (C) 3:04,2; 200 m prsno: Kočar (R) 3:14,8. Breskvar (C) 3:17,6, Peterman (L) 3:182; 180 m metuljček: Breskvar (C) 1:282, Kočar (R) 1:36,9, Peterman (L) 1:452: 108 m hrbtno; Podlesnik (R) 1:38,1 (n. sl, r.), Souvan (L) 1:26,4, Gregorčič (C) 1:372: 4 X 100 m mešano: Rudar 4 rtJjB. Ljubljana 6:07,7, Celuloza 6:18,0. Točke: Ljubljana 12.145, Rudar 10.846, Celje 18298, Neptun 8.658. Po drugem kolu vodi ljubljena s 49.416 točkami, sledi )1 Radar a 40.291 točkami, Celuloza z 31.198 točkami, Prešeren z 20.901 točkami ter Mladinsko prvenstvo Slovenije v košarki V soboto, 1. julija, in v nedeljo, 2. julij«, je bilo v Trbovljah slo-v enako prvenstvo r košarki za mladince. V prvi tekmi sta m srečala Ljubljana in Branik, Zmagal« Je Ljubljana z rezultatom 74 : 57 (40 : 28). Druga tekma je bila zelo zanimiva. Tivoli je pokazal hitro in požrtvovalno igro, medtem ko se je Oljrnpia samo branila in bila poražena z 68 : 51 (36 :12). Domači Rudar je premagal Triglav z 28 : 57 (12 : 19). Triglav je *bll v prvem polčasu enakovreden nasprotnik Rudarja, toda v drugem polčasu eo domačini zaigrali zelo dobro in znsluženo zmagali. Maribor je močno premagal Slovana z rezultatom 69 : 39 (27 : 18). V drugem kolu sl je Ljubljana težko priborila zmago nad Rudarjem. Tekma je bila zelo razburljiva, saj so Je vodstvo vedno menjavalo. Končni rezultat jo bil 37 : 35 (12 :18) v korist Ljubljane. Slovan je slavil prvo zmago nsd lanski m prvakom Olymr>io z rezultatom 48 : 43 (13 : 23). Maribor pa je bil prvič premagan. Zmagal je Vodja računovodstva: Zlata Ikiča Prednednik UO: Oto Ranči gaj Direktor: Zvone Kertič Aktiva AVTOPREVOZNIftKO PODJETJE TRBOVIJF Pasiva Postavka A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva Denarna sredstva osn. sredstev . B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe . . . • Denarna sredstva skupno porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva ... 1 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega ^klada In drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih sredstev .................... . . ’ E. Sredstva v obračunu ln druga aktiva Kupci in druge terjatve .111 Druga aktiv« *“* Skupaj . . . Znesek (v 000 Vin) 82,662 5,341 8,253 8.681 2,368 107,307 Postavka A. Viti osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . j Drugi viri osnovnih sredstev . 1 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe.............. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev ..II Drugi viri obratnih sredstev . . D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad In drugi skladi . Viri nerazporejenih sredstev . . E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva....................1 Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva................ . . Skupaj . . . Znesek (v 000 din) 57,660 30,443 3,152 8,207 1,706 3,594 2,845 107,307 Vodja računovodstva Milka KtmrMja Predsednik UO: Ato* Direktor: RAZPIS Industrijska rudarska šola ZAGORJE OB SAVI razpisuje vpis učencev v I. letnik šole za šolsko leto 1961-62, in sicer: RUDARSKI ODSEK: 40 učencev za poklic rudarja — kopača. KOVINARSKI ODSEK: 45 učencev za poklic strojnega ključavničarja, strugarja, rezkarja, kovača. ELEKTRO ODSEK: 25 učencev za poklic obratnega električarja, elektro inštalaterja in elektro navljalca. POGOJI ZA VPISt 1. Dokončana osemletka. V rudarski odsek bodo sprejeti tudi kandidati z manjšo šolsko izobrazbo, vendar z izpolnjeno šolsko obveznostjo, 2. Starost od 15 do 17 let, za rudarski odsek od 15 do 18 let. 3. Da je kandidat telesno in duševno zdrav. Kandidat mora predložiti za vpis naslednje listine: a) prošnjo, koikovano s 50 din, b) izpisek iz rojstne matične knjige, e) zadnje šolsko spričevalo, č) mnenja osnovne šele o spodobnostih in nagnjenjih kandidata, če prosi za vpis neposredno po končani osnovni šola. V prošnji obvezno navedite točen naslov (mesto, kraj, hišno številko ln pošto) ter stroko in poklic, katerega se želi kandidat Iničiti. Ob velikem številu prijavljencev za posamezni odsek bodo morali kandidati opravljati sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike. V času šolanja prejemajo učenci redne mesečne nagrade v znesku od 2500 do 4700 din ter poseben jamski dodatek. Sola nudi učencem vae potrebščine za izvajanje praktičnega pouka, potrebno delovno obleko, rudarskim učencem pa tudi delovno obutev in perilo. Pouk je teoretičen in praktičen. Šota ima lastne delavnice oziroma delovišča. Pri šoli je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo. Kandidati, ki žele stanova« v internatu, morajo to v prošnji posebej navesti. Oskrbnino ▼ internatu krije gojenec sam z nagrado, otroškim dodatkom (kolikor ga prejema) ali štipendijami. Pri sprejemu v internat imajo prednost učenci rudarskega odseka. Vpi« učencev je visok delovni dan od 8. do 12. ure do 31. julija 1961. Kandidat sc lahko vpiše osebno a« pa pošlje prošnjo po pošti. Ravnateljstvo Industr. rudarsko šole, Zagorje ob Stsvl Tivoli z največ jim reauHašem turnirja 88 : 26 (42 : 8). Triglav Je zopet klonil proti Braniku s 35 : 66 (17 : 33}. LjdbtJana j« imela mnogo posla, proden je premagal borbeni Triglav e 56 : 47 (91 : 20). Tivoli je premagal Slovana z rezultatom 78 : 48 (32 : 23) in s tem posul prvi finalist z Ljubljano za prvo in diru g« mesto. Branik je premagal Rudarja, kor je pet Rudarjevih igralcev zapustilo igrišče zaradi osebnih napak, z rezultatom 51 : 47 (19 : 22). Maribor je premagal 01ymp!o z reolTvjn rezultatom 63 : 51 (23 :18). V finalu ata prvo tekmo odigrala za 7. in 8. mesto 01ympda : Triglav 55 : 42 (25 : 24). Šesto mesto Je zasedel Rudar, ki je porazil Slovan s 80 : 44 (25 : 27), in zavzel 5. mesto, Maribor je premagal Branika z 79 : 44 (37 :19), Branik je bil četrti, Maribor pa tretji, Za prvo mesto je zmagal Tivoli proti Ljubljani z rezultatom 86 : 62 (37 : 22). Najboljši strelci mladinskega prvenstva so bili: Vavpotič (Ti) 93, Bassin (Ti) 84, Valenšek (Lj) 79, Zalar (Ol) 73 itd. Najbolj disciplinirana ekipa je bila Tivoli. , TKS Rudar (Trbovlje) : : KAC Celovec 3 : 2 (1:0) Reprezentanca Hrastnika Je v nedavni tekmi proti KAC Celovec pokazala, da je v slo"i in združitvi moč, KAC Celovec, ki je odigral več tekem v Sloveniji, ni z nikomer zgubil s tako visokim rezultatom. Verjetno jo, da bi tako sestavljena nogometna ekipa pretrgala mnoge daljnosežne misli v NLP in da bi po prikazani igri oziroma po doslej prikazanih igrah, verjetno čez eno leto že tekmovala v SCL. Zaželeno bi bilo, da bi talen oblika sodelovanja bila stal« na med SD »Bratstvo« In SD »Rudar«* Kajti le z obojestranskim sodelovanjem bosta premostila vse težave. Prijateljska rokometna tekma Rudar : Borac (Banja Luka) 22:20 (11 : 7) Za srečanje z državnim prvakom ja bilo v Trbovljah veliko zanimanje. — Ekipi s svojo Igro nista razočarali Številnih gledalcev, kajti v Trbovljah le redko vidimo tak rokomet. Gostje so zaigrali v »zveznem stilu«, toda domača ekipa, k! je bila ojačana z igralcem Odreda Severjem in vratarjem Slovana Pircem, Je tokrat z odlično igro zasluženo premagala rutinirane nasprotnike. Državni reprezentant Karadja je tudi tokrat dokazal, da je gotovo najboljši rokometaš v državi in je nekajkrat zasluženo požel priznanje za svojo igro. Skratka, takšne tekme, ki je blestela v dinamičnosti, duhovitosti, kombinacijah, požrtvovalnosti in učinkovitosti v Trbovljah le redko vidimo. Domač! so to pot zaigrali kot prerojeni In z odlično igro zasluženo zmagali. Za goste eo nastopi*: Jovič, Ptevšič, KerM (2). Boarodnik (3), Karadja (12), Rački (2), Goftč, Stontvnkovid (1). Rudar: Pirc, Plevčak, Rnt (2), Klan-Htar (2), Škrinjar (*), žagar (J), A6-Iren (5), Jelen, Berdnlk, Sever (*), Z» fetJRNO IN ZELO PLODNO ŽIVLJENJE ERNESTA HEMINGWAYA Preživel neštete nevarnosti -podlegel pa banalni nesreči ŽE OD MLADIH NOG JE HOTEL BITI SAMOSTOJEN — UKVARJAL SE JE Z VSEMI POKLICI — UNESEL SE JE KOT NOVINAR- NADALJEVAL KOT PISATELJ — PRIZNANJE: NOBELOVA NAGRADA Po dolgih treh vojnah — v prvi svetovni vojni, v španski državljanski vojni in v drugi svetovni vojni — je šel Ernest E Irmi a gway skozi nešteto življenjskih nevarnosti. Bil je enkrat, med prvo svetovno vojno, tudi huje ranjen, toda le navadno naključje, najbolj banalna nesreča mu je prod dnevi vzela življenje. Na svojem domu v Ketehumu je čistil lovsko puško, ker se je odpravljal ponovno na lov, in med čiščenjem se mu je puška sprožila, krogla ga je zadela v glavo, da je bil na mestu mrtev. Vest o Keming-wayevi smrti je prišla tako nenadno, da je ni nihče niti od daleč pričakoval, pa čeprav se je Hemrngway v zadnjih dveh letih že dvakrat zatekel v bolnišnico, kjer se je obakrat zdravil zaradi izčrpanosti, nekateri go celo trcfili, da se je z umikom v bolnišnico hotel izogniti preveč vsiljivi družbi, ki ga je vedno obkrožala. Ameriški pisatelj Ernest Miller ifeming-way se je rodil 12. julija 1809 v Oak Parku v ameriški državi Illinois. Čeprav je bil iz premožne družine, je že v mladih letih hotel biti samostojen. Začel je sicer šolo, toda opustil jo je in se lotil dela. Ze s 15. leti je zapustil rojstni dom in se lotil kakršnegakoli priložnostnega dela, s katerim se je vzdrževal. Lotil se je celo batea. opravljal težaška dela. skratka, kar mu je pač prišlo pod roko. Ko se je nato malo unesel, se je vrnil domov, dokončal študije in se lotil novinarstva in poblhastike. Ze ko je bil reporter pri »Kansas Clty Stavu«, se je s svojimi živimi reportažami lepo uveljavil. Toda to je bil le uvod v njegovo poznejše literarno uveljavljanje, ki mu je leta 1952 prineslo najvišje odlikovanje Pulitzerjevo in Nobelovo nagrado. Ne bomo se spuščali v strokovno oceno njegovih del. nanizali bomo le njegovo bogato žetev: kot je bil po značaju samosvoj, nekoliko ekscentričen in v pozitivnem smislu vihrav, tako je tudi pri svojem ustvarjanju povsem svojevrsten, prislovično »hemšngway-ski«. V začetku prve svetovne vojne so ga na pregledu ocenili za nesposobnega za vojaško službo, in to zaradi neke rane na očesu. Toda Hcmingway ob velikih zgodovinskih dogodkih ni hotel stati ob strani in se je vključil v ameriški Rdeči križ .Nato je prišel na fronto in se boril na italijanski fronti, kjer je bil tudi huje ranjen. Kaže, da je bil pogumen, saj je dobil tudi dve odlikovanji. Iz te dobe je nastalo njegovo literarno delo »Zbogom orožje«-, ki je izšlo leta 1929 in pred nekaj leti služilo kot osnova za istoimenski film. Ob koncu vojne se je vrnil domov, toda le za dve leti, kajti oboroženi spor med Grčijo in Turčijo ga je spet zvabil. Prišel je na bojišče kot poročevalec. Pozneje je nekaj časa živel v Parizu, kjer je sodeloval s skup,no ameriških pisateljev, ki m se organizirali v Parizu. Takoj za to dobo je Hemingway doživel svoj-večji literarni uspeh z delom »Fiesta«. Bilo je to leta 1928. Istega leta je objavil še »Pomladm.iske hudournike« in se že slaven vrnil v ZDA, kjer eo je nastanil na Floridi. To dobo je Hemingway preživljal deloma na Floridi, ali na morju, kajti Hem:ngway je bil strasten lovec, sErrotan ribič in tretja njegova zabava eo bile bikoborbe. Iz te dobe izhajajo naslednja njegova dela: »Imeti in ne imeti«, »Zmagovalci ne dobijo ničesar« in »Sneg na Kilimandžaru«. Slednje delo je tudi bilo posneto na filmski trak- In s tem smo se približali španski državljanski vojni. Hemingway je vzljubil Spenijo, kajti mnogo mesecev in tudi let je preživel v Španiji. In ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna, Hemingway ni hotel ostati ob strani. Opredelil se je, kar je povsem razumljivo, za republikansko Španijo. 2e bogat zaradi svojih literarnih uspehov je s svojimi sredstvi nabavljal material za republikansko vojsko, predvsem avtomobile Rdečega križa in sanitetni material. Tudi sam je prišel na fronto in se boril na strani republikanske vojske v obrambi Madrida. Kot vsak večji dogodek, je tudi ta rodil literarno delo. Gre za Hemingwayevo verjetno najboljše delo »Komu zvone zvonovi«, ki ga je Hemingway objavH 1940 v ZDA. Druga svetovna vojna je Hemingwaya zajela v nekakšni neaktivni dobi. Toda z izbruhom sovražnosti se je Hemingway spet prebudil in se najprej angažiral doma, leta 1942 pa je bil že na Angleškem, najprej kot dopisnik ameriške revije »Čolliens«, nato pa tudi kot poročevalec — vojak. Zanimiva je ta doba Hemingwayevega življenja. Z zavezniškimi letali j« kot dopisnik večkrat preletel Nemčijo, leta 1944 v juniju pa je bil med prvimi zavezniškimi vojaki od otvoritvi druge fronte. Tu je prav na svoj način ubral svojo pot. S francoskimi borci osvobodilnega gibanja je prešel na še neosvobojeno ozemlje in s prvimi vojaki prispel v Pariz, pa čeprav bi tega ne smel storiti, saj je bil dopisnik in ne vojak. Toda Hemiogway je vedno iskal »zanimivosti«, pa čeprav so bile povezane z nevarnostjo, Po končani vojni se je Hem:ngway nastanil na Kubi, toda ni stalno živel na Kubi, poč pa veliko potoval. Bil je pogosto v Franciji, še večkrat pa v Španiji in tudi Italiji. Leta 1952 je po nekoliko daljšem zatišju izšlo njegovo veliko delo »Starec in morje«, ki je bilo takoj prevedeno v vrsto jezikov in zaradi katerega je Hemingv/av dobil najvišje odlikovanje. Ttadi to je doživelo svojo filmsko izdajo. He*ntngway se je poročil štirikrat. Doživel je mnogo burnih dogodkov, tako na frontah, ki se jih je udeleževal, kot tudi v mirnodobskem življenju. Morda najbolj buren dogodek je bil oni, ki se mu je pripetil 1934. leta v Afriki. Treščil je bil namreč s svojim letalom sredi džungle, in ko eo ga iskali in tudi našli z drugimi letali, se je ponesrečilo tudi reševalno letalo, na katerega je bil sedel. Toda vse te nevarnosti je H«mingway brez hujših posledic preživel. Banalna nesreča pa mu jo vzela življenje pri komaj 62 letih. (Po Primorskem dnevniku) 20 LIT l!!lll!!l!l!IUllHillDlllf Ernest Henilngwny s svojo ženo V desetih letih bo imela Nizozemska najpopolnejšo mrežo avtomobilskih cest v Evropi. Ze zdaj je ta država s 382 km cest Pranje na tekočem traku V Londonu so pretekli teden odprli prvo avtomatizirano pralnico za avtomobile, ki v eni uri opere , 250 avtomobilov.' Naprave za to j velikansko pralnico so stale 25 ti-^ soč funtov (okrog 52,5 milijonov | dinarjev). Strokovnjaki so izraču-! mili, da morajo v pralnici mesečno oprati nad 8000 avtomobilov, če hočejo, da se bo pralnica v gospodarskem pogledu splačala. | Japonsko glavno mesto ima velik prirastek Glavno mesto Tokio na Japonskem je že presegel število 10 milijonov prebivalcev. Prvega maja tega leta je imelo to mesto natančno 9,857.818 prebivalcev. V mesecu aprilu se, je narodilo v 'nporiskem glavnem mestu 80.134 mladih meščanov, kar pomeni, da ! se je vsake pol minute narodil en I otrok. na drugem mestu, seveda po kilometrini cest. Ima pa že 210 km cest, ki jih bo mogoče z majhnimi sredstvi preurediti v avtostrade. Najznačilnejše za nizozemske ceste j«, da mnoge vodijo pod morsko gladino in prečkajo kanale pod njimi. Mnogo tehničnih težav so morali prebroditi graditelji teh cest, čakajo jih pa tudi še mnoge. Zato pa bodo nizozemske ceste tudi najvarnejše v Evropi, ker tečejo po ravnini in pod zemljo ter ao pretežno tudi popolnoma ravne. Sreča v nesreči Prod kratkim se je •godila v zgodovini letalstva nevsakdanja nesreča. Ta nesreča je v letalskem prometu nad Atlantskim oceanom zares enkratna. Veliko potniško letalo DC-7 je letelo na progi New York — Amsterdam. Let je do bližine škokake obale potekal kot običajno. Toda v trenutku se je vnela os štirimotomega letela. Plamen je zajel motor. Strašna tragedija je bila že na pragu. Goreči motor se je odtrgal od truoa letala in padel v morje. S prisebnostjo letalcev se je letalo spustilo z 81 potniki na najbližje letališče na Škotskem. JOŽE STOK - KOROTAN 1 Skozi obroč na Kozjansko I (nadaljevanje) ■? H Dne 22. februarja smo potrkali pri Lorbarju na Kalu. Go- I g spodarja smo kaj hitro prepričali, da nam je dovolil o9tatt v hiši = s čez dan. Toda kaj, bo pa je nosila hlače žena! Mož sc je moral §= 3 stisniti na zapeček, ona pa nas je gomila ven. Nič ji ni bilo mar, § 3 da je bil zunaj velik sneg in hud mraz. Prepričevali smo jo na g g vse mile viže, a zaman. g »Ne boste tu! Jaz sem gospodar in nihče se nima vtikati v 3 g mojo hišo. Pojdite, kamor hočete, podnevi vas ne sprejmem pod 1 s streho!« je trdovratno vztrajala. j§ |j »Ce ste vi toliko s hudičem, pa smo tudi mi toliko, da brez p g vašega dovoljenja ostanemo v hiši!« ji' je odgovoril naš vodja. §f Kaj sedaj? Domači nam ne bodo kuhali. Zato se je odpravil §§ p v kuhinjo Jamra in zakuril v peči, dva tovariša pa sta odhitela k g = Mamici, kjer smo imeli skrita živila, ki smo jih bili zasegli v § gj vaški trgovini v Bmici pri Hrastniku. Drugi smo sedeli v hiši za if mizo in se pogovarjali. Toda gospodinja z nami 6ploh ni hotela s govoriti. g Hej, kaj nam je Janez pripravil za kosilo! Takšne ocvrtke, j§ _ ki morajo biti na pustni torek na mizi, pa svinjsko kračo, ki g g smo jo prinesli s Turja. In vsi smo jedli kot ena družina. .. Proti večeru se je znašel v naši hiši neki vaščan. Povedal || fj je, da po Kalu hodijo Nemci in stikajo po hišah za partizani. g j »Gremo nadnje!« je zaklical Antonosko. Toda žal, še proden §| § smo jih izsledili, so jo že odfcurili v dolino. f Zvečer smo se razšli po trojkah. Trije smo bili z Jurjem v j§ 3 Rečici. Zglasili smo se pri kmetu Nemcu. Gospodarja smo po- g M svarili, naj se njegova starejša hčerka Justa odpove naklonjenosti g \ komandirju verkšucev v Hudi jami Francu Hauberju in naj mu g •p nihče več ne postreže. Njena sestra Marica, ki jc sovražila Nem- §j gj ce in hiUerizem in je bila predana našemu gibanju, pa je zaig- g g rala na harmoniko.... ~ Naslednji večer pa je s terenskimi kurirji pričel k nam za f§ obveščevalca Ciril Remi e-Borut. Zdaj je bil sestav varnostno g obveščevalne službe za Revirje popoln. Ena izmed naših nalog je bila tudi mobilizacija moških. To 1§ | pa ni bita vselej lahka stvar! Včasih smo se morali v ta namen gj' p poslužiti tudi zvijače, da smo preslepili Nemce, g Naj vam povem samo en značilen primer. V petek, 25. februarja, smo zvedeli, da bi šel rad neki fant fg g s Čebin k partizanom. Drugi večer sta odšla Janez in Mali tja, g ! da bi ga mobilizirala v našo patruljo. g Ko sta prišla k Rovtarju, eo ju domači prosili, naj bi sina H g namišljeno ugrabili, da bi bili tako varni pred represalijami Nem- 3 cev. Velja! Odšla sta v Kotredcž in čakala v gozdu. Zjutraj je 3 g prišel mladenič k Fonteju »na dva deci«. Nenadoma sta vdria V a g gostilno Janez in Mali z naperjenima puškama in odgnala fanta jjl % v gozd. Vsi ljudje v vasi so to videli. Za ovinkom sta zgolj zn aj = krinko oddala vsak po cm. strel. Tako jo bil fant mobiliziran in §j g je dobil partizansko ime Džoni. g Tisto nedeljo zvečer smo domovali na Sv. Pianini pri Go- g: g ljufu. Ko smo zjutrrg prišli z javk, ki smo jih b:)i vzpostavili, M s smo kar na tešče zač<)li prepevati. Posebno razigran je bil Ja- g g nez. Od njegove najljubše pesmi, ki smo jo, prekrojimo, peli po % H napevu pesmi »Zlati časi«, sta rrri ostala najbolj v spominu na- P ~ slednja dva verza: »Bombe bodo ropotale, nam krvavo pol kazale...« Žal, da ne morem tu zapisati melodije tc pečmi, ki je tako g lepa in ganljiva, da se je marsikomu orosilo oko, ko jo je po- *1, K sluSaL Da, partizani, prepresti fantje, eo bili tudi dobri pevci, -i' “ Pesmi so jim vrele iz srca, zato ni čudno, da so jih ljudje tako f| | radi poslušali. g Proti poldnevu so mi začeli tovariši pripovedovali svoje do- Ir g živi jajc. Najbolj se ml je vtisnil v spomin tragičen dogodek ir. fj g lota 1942, o katerem nam je Janez Borišek, doma iz Toplic pri fj K Zagorju, pripovedoval naslednjo: B g- Sredi februarja so z dolge in naporne poii pri Hi na Sv. Pic- 3 ji n!no k Prašnikarju štirje partizani, premrnženi, lačni !n mokri. y j Domači eo jih na vidra vljudno sprejeli in pogodili. V hiši rol s ostali do svita, da so se posušili, nato pa so odšli v hlev, kamor 11 g naj bi jim domači prinesli hrane. Sm Frcpko je že zjutraj odšel z doma, ne da bi partizani ff = za to vedeli. Sel Je v Trbovlje in izdal partizane Nemcem. Zn || g vsak primer jih je šel prijavit v Zagorje še njegov brat Janko. |j i; Izdajstvo je bilo torej načrtno! Partizani so nekaj slutili in so hoteli oditi. Gospodinja pa f§ g jih je na vse- mogoče načine zadrževala. Dejala jc, da bo kes lo j T kmalu kuhano in da bi že bilo, pa so drva m kra in nočejo go- J| i reti. Tako jih je zadrževala, kot so se v družini dogovorili. S Medtem pa je izdajalec Fr er. ko, preoblečen v nemško uni- ■ $■ formo, že vodil Nemec ni svoj dom. Pa tudi iz Zagorja je ri- |j Š nila skupna Nemcev, ki jih jc vodil neki V/uchtmeister, proti i? Prašnikarjevi domačiji. iiitiii:ij!!hittsiimtti< oiiimiiuiiHiitiiiiiiiijimiitiiiiiiimiiiimiitiiiiHtiiiitiiiiitiitmiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiimumtiiiimiiiiiiiiimmnitiii Ina Hitler: IG »Tako kot ste se danes proti mladi tujki ponašali vt, se mi jc vedno zdelo, da mora biti vedenje plemiča« — je pikro dejal stari gospod mlademu baronu. »In še hvala za vaš pouk! Mislim, da mi ne boste zamerili, če ga Imam za dar.es dovolj in se mi ne ljubi, da bi nauke še poslušal. « Okrajni načelnik se je porogljivo priklonil mlademu gospodu In odšel Iz gostilnice, ne da bi mu še poprej segel v roko. Riidlg-r Je odrevenel gledal za odhajajočim okrajnim načclnlkcm. Čašo z groge m, ki Jo Je držal v roki, je tako močno stisnil, da sc Je posoda zdrob i t In je pijača steki t po mizi. Mladega barona je postalo sram, da sc Jc tako neotesano vedel proti mladi dam! In Ja s tem užalil. »Tako se pcrtlema.n ne sme veli n".ali« - ga Jc poučil okrajni načelnik. In prav je imel. 18. Meseci so preteki!, da Je »tari boren Adrian Iltilscn vsaj nekoliko prebolel izgubo, M ga jc zadela s smrtjo njegov c žene. Služinčad sr mu Je vedno plašno umikala, kadar je z osivelimi lasmi In razoranJm obrazom s počasnimi koraki prišel na grajsko dvorišče. Spomladi jc stari mož s prebujajočo naravo apel oživel. V njegove ugnale oči Je prišlo spet življenje, toda pogled starega barona jc bil tako mračen In grozeč, da je ljudem zastajala kri po žilah. Vsi so vztrepetali, ko so nekoga dne spet prvi- krat zaslišali njegov rohneč glas. Nahrulil je namreč bivšo hišno umrle gospe zaradi neke malenkosti, ki Jo Jc zagrešila . Vsa v solzah se Je Rezika zatekla h kuharici v kuhinjo, da j^je vsaj deloma potolažila. »Stran bom šla,« jc Wla mlado dekle. Rezika je trepetala po celem telesu od užaljenosti, tako da Je kuharica Mica že obupala, da bi jo pregovorila, naj še ostane v služi«. »Nočem ostati več tukaj,« je Jokalo dekle. »Odkar je gospa umrla... ne, tu Je sedaj preveč žalostno kn dolgočasno. Saj se človek ne upa več smejati.« Kuharica je zamišljeno prikimala. Sedaj Je v hiši večkrat res tako kot na pokopališču. Tudi ona Jc vztrajala v službi samo iz ljubezni in zvestobe do umrle gospe, ki Je znala tako odlično voditi celo hišo. Razumela Je, da mlado dekle, veselo dekle, kot je bila Rezika, ne more vzdržati na puščobnem gradu. Tudi pri ostali služinčadi je bilo opaziti, da povsod manjka pomirljive besede gospe Fellcite. Rezika se je vrnila v svojo Izbo, da pospravi svoje reči ln odide. Kuharica Mica Jc pravkar skonfavala delo v kuhinji, ko se Je naenkrat zdrznila. Nagrbančila je čelo, odprla vrata ln pogledala na dolgi hodnik. Danes jc bil na gradu hrup, kakor da bi spustil v-r 'a z verige. Stari polkovnik je razsajal in sc drl. NI vedeta zakaj, sicer pa je bilo lo postranskega pomena. Neka vrata so zaropotala in počila, ko jih jr stari baron zaloputnil za seboj tako močno. Kot bi kdo ustrelil s topom. Kuharica Je videla mladega fanta Iz hleva, kako tuleče beži Iz hiše. Kmalu nato se je pojavila velika postava starega prikovnlka na hodniku, ki Je togotno klatil ž rokami in vpil. Mladi fant je bežal pred njim, kar so ga linče n osle. Ilil Je sin nekega konjskega hlapca. Kudjgoi Je vzdignil glavo, ko »e je oče spet vrnil v delovno sobo ln ve« togoten sedel v us-njen naslanjač. »Ljudem je treba pokazali, kdo Jc gospodar v hiši!« jc rohnel stari. »Najprej Rezika, ta neumna goska, sedaj pa ta pn.giavec Gustav. Bom že pokazal tej svojati, kaj ,|e red. Ubogali morajo vsi!« Oči mladega baroma so se zresnile. Komaj da je še spoznal svojega očeta. Njegov naguban, razoran obraz Je bil ves rdeč ln vrhu tega ne clravc barve, roke pa, ki Jih Je stiskal v pe ti. so se mu tresle. »Ne smeš se tako razburja1,!.« ga je skušal pomiriti sin. Polkovnik je pa ledoj planil pokonci in se začel znašati Sc nad mladim baronom. Stari mo/. Je bil ves Iz sebe. Smr« njegove žene in osamelost st« ga popolnoma nn'č)ll. Polkovniku je bil nujno potreben neki vertt'l, da bi sl dal duška nad vso nesrečo, ki g« Je zadela, toda ljudje na gradu niso bili v sl ] c j, da bi mirno prenašali njegov- divje Izbruhe. Le It (id Iger ga Je razumel in mo^al. Tudi njemu je bilo poco-Jo polo! n i pri duši kol očetu. Tudi njega Je večkrat zgrabilo, da bi v-o zdrobil in razbil, tc-.la prema gr-1 s- Je. Odkar n! bla več malere, je Mia hl"a tako ru ta ln p:ir n«. Manjkala Je Mrlt/ta, ki Jo lahko lzžnrfva srmo ljubeča ženska diria. Ko Je oče rnrjaiil ln še naprej tolkel s pestjo po mizi, Je Rud iger razmišljal, da bi se končno le oženil. Rena p J. Meybohm je bila prijetno dekle, ki hi se prav rada porot Uu z njim. Prejšnie fese se mu jc misel, da hi »e oženil z njo, zdela čisto sama od sebe razumljiva. Red a J pa mu j* v vaški gost lnicl. Da, res se jc moral sramovat’« kako se jc tistega dne vedel preti mladi tujki. *' pa imel poguma, da h! stopil tlo n‘e in jo prosiJ-ns.l mu odpusti n.ie-ovo neoir .ono vedenje. Seveda je ni tlolž 1. da je morja t :ia kriva smrti njegove matere, kot Jc lo delni v vex!na dom-či"0''-Mi*Ul Jc trezneje in vedel, da sc je vs« hudo, I'al" Je porebno zadelo očeta ln rie-a, zgotli!o Ic ro ',n' kem ugodnem nrključju. Vendar s«- jc v njem čeka,- upiralo, da bi se spet srečal s Sj’ki. Rr.z:n teg* ga Jc čc spodila In mu prepovedala p-"!'). Niti ni moralo, tla M Jo še kdaj p--drrv!l. - • Neko vpitje ni dvorišču ga Jo vzdramilo iz n 0* gove zr.rnFlJfnpsil. ^ *Kaj danes res ne l>o več nobonega miru v Ul1' Je dejal r.nm pri sebi In st-:"il k drugemu ' • Njegov tiče Je si”! na d v c ri ’ ’■ n v hRvlnl v c! skednja, rkrog njega so po gt-Jl moški in če”-' ,j ki so delali na gre Jakem posestvu. Divjo so C’1'11' vsi z rokami in »e orr-'-all s starim baroi ons- . Riitiiger je otlnrl okno, da bi razumel, z* JJ' __ pravzaprav gre. Ujel Je besede Thca H-n-enr. ** s-rka. k> drugeče ni nikdar odprl ust, knlto F ^ brusil njegovrnm očelu v obraz: »Se danes 5,rC proč. gerpod polkovnik!« -e »Moj bog, to sq vendar no snu- zgodHH" 1 p(, dejal mlndl ttn.V ves vznemirjen. Zakaj se 0,r(v0 more krotiti? Saj mora vendar vedril, tla pore ljudi krvovo p-iticbujc. j|» »/.»r.-dl mene lahko vai poberete »vaj* -ItJ, In Rreate!« Je rjul stari. »Nikogar ne polzi'1’1' .. kar izginile tui vsi...« (Dalje prihod*1'''1