Med revijami.
319
prijetno orkestrirane, vobče pa manjka v orkestraciji blagodejne razlike med poedinimi točkami, ker je preveč živahnosti v orkestru in ker je uporaba drugih godal poleg goslarjev preobilna; opereti to seveda ne škodi, to velja bolj s splošnega glasbenega stališča. Vsekakor pa sme g. Parma biti ponosen na uspeh »Amazonk« in želeti je, da se opereta ne samo pri nas udomači, ampak da najde mesta tudi na drugih odrih. Opereta se je vprizorila dokaj dobro.
L. Pahor. Gospodična  Vela   Nigrinova,   sedanja  igralka   na   kraljevem gledišču  v Belgradu in bivša  članica  slovenskega  igralnega   osebja,  je gostovala nedavno v »Narodnem  divadlu«   v  Pragi.    Nastopila je  v vlogah »Dame  s kamelijami«, »Monne Vanne« in »Madame Sans-gene« z izrednim uspehom.               —s—
»Delo.« List za nauku, književnost i društveni život. Godina osma. Dva-deset šesta knjiga. Januar. Vlasnik i urednik dr. Drag. M. Pavlovič. Beograd. Dositije Obradovič štamparija Ace M. Stanojevica (Mačedonska ul. br. 40.) 1903. v. 8°. 168 str. (v  cirilici).
Srbi imajo nekaj veljavnih smoter, ki prinašajo v dosti razsežnih mesečnih ali polmesečnih zvezkih ne samo leposloynega gradiva, nego posebne članke politične, ekonomske, socijalne vsebine. Med te je prištevati tudi revijo »Delo«, ki je pred nekaj leti prestala izhajati zaradi političnih homatij v Srbiji, a sedaj zopet izdaje smotro spretni urednik dr. Pavlovič. Obsega prva knjiga dosti različno in mnogovrstno vsebino. O pesmih in povestih »Junačko srce« Janka M. Veselinoviča in »Pevci« Borislava Stankovica ni da bi mogli kaj laskavega izreči. Beletristovski prilogi sta tudi prevoda po francoskem »U Saint Cyru« Henri Lavedana od M. M. Petroviča in znamenitega Sienkiewiczevega romana »Porodica Poljaneckih«, katerega prevaja iz poljščine Č. Petrovič. Poleg teh leposlovnih prilog je prevedel St. Miličevid knjigo češkega žurnalista Josifa Holečka, ki je slavil pred kratkim svojo petdesetletnico, »Bosna in Hercegovina za vreme okupacije«, v kateri neusmiljeno biča avstrijsko birokratstvo in katoliško propagando. Mnogo stvari je resničnih, mnogo graj pa tudi pretiranih in provzročenih po skrajnem stališču, katero zavzema pisatelj v južnoslovanskem vprašanju. M. Gjorgjevič iznaša v svoji razpravi »Pred rešenjem mačedonskoga pitanja« želje in aspiracije Srbov. Iz ruskega je prevedel M. K. Dragutinovič »Rezultate ruske naučne mačedonske ekspedicije 1900 god.« Obilni so rezultati arheološki v Solunu in njegovi okolici, v Skoplju, Peči, Dečanih, Prištini, Ohridu, ter objavljeni s slikami v »Vizantinskem vremeniku«. Slednjič je med sestavki še »Pismo Vuka St. Karadžiča sovjetu«. V »Hroniki« so spisi o 5. internacionalnem kongresu za primenjeno kemijo v Berlinu 1903. 1., »Novijši Teslini ogledi«, ki je na poti, da postane »gromovnik Ilija« na zemlji. »Pozorište«. »Kritika in bibliografija« ter »Beleške« ponujajo silo književnih ocen in manjših
vesti. — Slično vsebino ima tudi drugi zvezek, ki je ravnokar izšel.
R. Perušek.
»Kolo«, književni in naučni list belgradski, je v svojem petem letošnjem
broju prineslo Aškerčevo pesem »Kraljevič Marko«, ki je izšla v 4. št.
»Slovana«,  in  sicer le v slovenskem izvirniku,   ker je »zbog motiva, a i težnje