PEVSKI ODSEK »GRAFIKA«V LJUBLJANI
PRIREDI
V PONEDELJEK, 21. DEC. 1925 V DVORANI FILHARMONIČNE DRUŽBE NA KONGRES. TRGU
(-
« V.1V
MDNCECT
POD VODSTVOM G. PROFESORJA GRÖBMINGA IN S SODELOVANJEM MUZIKE DRAVSKE DIVIZ. OBLASTI POD VODSTVOM GOSP. DR. ČERINA
C?
c#'
2°’ I5' 73,
jr
f
h balkoNu
° s
-fc	%
'V v
ZAČETEK TOČNO OB 8. ZVEČER
SPORED:
I. pl. Zajc . V. Vodopivec E. Adamič .
A. Hajdrih . V. Vodopivec E. Adamič .
. Curičica mala . . . Da veš! Ljubica vstani...
.	.	.	Cerkvica
.	. Na poljani
. Lucipeter ban
ODMOR
Oton Nicolai . . Uvertura k operi »Vesele žene windsorske« Svira muzika Dravske divizije
E. Grieg.............Landkjending
(Nova zemlja) - Moški zbor z bariton - solom in orkestrom Bariton poje gosp. L. Sekula
CURIČICA MALA	
Curičica mala vrtom skakutala, Oj, da je začarala vojna tako mala, rosno cvieče brala, pa razmišljat stala, oj, onda bi znala, kom bi cvieče dala. kome bi ga dala. Ljubiti bi znala, curičica mala!	
Ljuto zaplakala, sebe proklinjala, Sta če? još je mala, curičica mala, što je tako mala, a ljubit’ bi znala. a ljubit’ bi znala. Sta če, još je mala.	
DA VEŠ	
Pa si mi ti zamerila, da sem ti rekel dete, češ, da dorasla si dekle in da več nisi dete.	
Ne vem, če sem te prav umel, a čuj in se ne čudi. üorje, gorje, če si le dekle in ne več dete tudi.	
LJUBICA, VSTANI, VPIHNI LUČ!	*
Ljubica, vstani, vpihni luč, hitro daj meni od kamre ključ!	
Kaj bi vstajala, pihala luč, sam ti moj ljubi si kamre ključ!	
Jaz pa sem sama ta svetla luč, ti bom svetila celo noč.	
CERKVICA
Cerkvica tam gor sameva, tiho zre v dolinski mk, dol po travniku prepeva deček mlad, vesel pastir.
Žalostno zdaj zvonček poje, jok pogrebcev zadoni, tudi tebi, deček mladi, enkrat gori zadoni.
NA POLJANI
Na poljani več dan ne blišči, v noč zavita prostrana je dalj, vsaka cvetka tam v polju duhti in tam piska nekdo na piščal.
A jaz mislim na druge noči, ah in Bog zna, zakaj vse tako, a jaz mislim na dvoje oči, ki so sijale v mladost mojo.
LUCIPETER BAN
(Medjimursko besedilo.)
Rase, rase vinska rozga, rozga zelena, na njoj rase sladko vince, vince čerleno.
Njega toči krčmarica, mlada Katica, njega pije Lucipeter, varaždinski ban.
Njega kara kralj Matiaš, zemlje gospodar.
Ne karaj me kralj Matiaš, zemlje gospodar.
Da bi videl krčmaricu, lepu Katicu, ti bi zapil celu Peštu i pol Budima.
Ti bi zapil vrana konja, srebrom kovana, i to ne bi bilo dosta ni za jeden dan.
NOVA ZEMLJA	
To bil je Olav Trygvason, plove zdaj na sever tja, daleč do nov’ga kraljestva svoj’ga, nikdo ne čaka ga. Kroži mu pogled po morju: »Kaj tam temno se dviga na obzorju.«	
To bil je Olav Trygvason, brez dohoda je obal. Vse mlade želje kraljevanja moč je razdrla skal! Dokler nekdo pomorščakov bele krove zagleda iz oblakov.	
To bil je Olav Trygvason, zjasni se mu zdaj oko. Hramov visokih vidi zide, kupol blestečih sto. Razodene željo tajno, s svojci bivati v tej deželi trajno.	
Zemlja odpre svoj čarni kras, slapi zašume okrog, vihre divjale so po morju, v miru počiva log. Orgle pojö, pozvanja, beseduje kralj, kakor da sanja:	
Tu bo stavba templa stala, kot nepremagljiva skala. Srce bije, zdrgetava, naj se Bogu poje slava! Vera moja je velika, kakor čisti vrh Snežnika, čista, svetla naj stoluje, sam naj Bog jo napolnjuje. Kakor Olav vsi molimo in Boga na vek častimo.	
Srce bije, zdrgetava, naj se Bogu poje slava! Vera moja je velika, kakor čisti vrh Snežnika, čista, svetla naj stoluje, sam naj Bog jo napolnjuje. Sam naj Bog polni jo!	
ZVEZNA TISKARNA V LJUBLJANI