KOLEDAR (Vestnik;) = XXX. šolske Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za prestopno leto 1916. -------- Izdalo in založilo vodstvo. Cena 1 K 20 v. j}4>0<šr~"~' V Ljubljani Tlsl-c »Narodne tiskarne". m' Mi1- Tr-, ^ : Wk .v*.. i ;.»• 'p;. M-?. v.-;.- ' ■ -v ■. V , «jfc' /v oioo 11(3 70 t>s.> ,=■ Leto 1916 je prestopno in ima 366 dni (med temi 68 nedelj in praznikov); začne se s soboto in konča z nedeljo. Začetek leta 1916. Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo. Godovinsko število. Zlato število .... 17 ; Rimsko število ... 14 Epakta ali lunino kazalo XXV ' Nedeljska črka . . . B, A Solnčni krog .... 21 Letni vladar: Saturn. Letni časi. Začetek pomladi 20. sušca. Začetek jeseni 23. kimavca. Začetek poletja 21. rožnika. | Začetek zime 22. grudna. Znamenja za lunine premene. Mlaj © Prvi krajec D Ščip © Zadnji krajec ( Solnčni in lunini mrki leta 1916. Leta 1916. se bode solnce trikrat zmračilo; noben mrak v naših krajih ne bo viden. — Luna se zmrači dvakrat, od obeh mrkov bo v Evropi viden le začetek. 1. Solnce se popolnoma zmrači dne 3. svečana. Ta mrak se bo videl v zapadni Evropi, severozapadni Afiiki, v Severni Ameriki, severnem delu Južne Amerike in v Gronlandijl. 2. Solnce se zmrači v kolobaru dne 30. malega srpana. Ta mrk bo vidert v Avstraliji in Indiji. 3. Solnce se delonta zmrači dne 24. grudna. Ta mrk bo viden v polarnih krajih. 4. Luna se deloma zmrači dne 15. mal. srpana; začetek mrka ob 3T8 zj. konec ob 803 zv. Cerkveni prepovedani časi. Ženitve so prepovedane od 1. adventne nedelje do raz-glašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih, javni plesi in bali so prepovedani: na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, na Telovo in božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe i. dr. so prepovedane: zadnje tri dni velikega tedna in dne 24. grudna. Hrv.-srbsko: Siečanj. Poljsko: Stycze5. Češko: Leden. 31 dni. Rusko: Hmiaps. Luž.-srb.: Wulki rdžk. Bolgarsko: Huyn\mti. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Beležke. 1 Sob. Novo leto. Obrez. Gsp. Ko je bil Herod umrl. Mat. J. ■ — Ilir'' 2 Ned. V osmini N. 1. Ime Jez. 3 Pon. Genofefa dev.; Slavimir. 4 Tor. Tit, šk.; Dobromir & Sted Telesfor,p. m.; Grozdana © 6 Čet. 3 kralji ali razgl. G. Darin. 7 Pet. Valentin, šk.; Svetoslav. 8 Sob. Severin,op.; Bogoljub. 12letn Jezus v templju. Luk. 2. 9 Ned. I.po razgl. G. Julian in Baz. 10 Pon. Pavel, pušč.; Dubroslav. 11 Tor. Higin, p. in.; Božidar, op. 112 Sred. Arkadij, m.; Bodigpi ]) 13 Čet. Veronika, d.; Bogomir. 14 Pet. Srečko Nol. sp.; Neda. 15 Sob. Maver; Radoslav. 0 ženitnini v Kani Gal Iv. l. 16 Ned. 2. po razgl. G. Marcel, p. 17 Pon. Anton p.; Boleslav. 18 Tor. Sv..Petra stol v R.; Vera. 19 Sred. Kanut, kr.; Hranimir. 20 Čet. Fab. in Seb.,m.; Živojin. (g) 121 Pet. Agna, d. m.; Janja. 22 Sob. Vinko, m.; Sviloj. , Jezus ozdravil gobavega. Mat. 8. 123 Ned. 3. po razgl. G. Zaroka M. D.; 24 Pon. Timotej, šk.; Milislava. 25 Tor. Izpreob. Pavla; Kosava. i 26 Sred. Polikarp,šk. m.; Vsevlast. 27 Čet. Ivan Zlatoust; Dušana. 28 Pet. Julijan, šk.; Dragomil. C 29 Sob. Fran Sal., šk.; Gorislava. 0 gospodovi ladjici. Mat. 8 30 Ned. 4. poraz. Goap Martina, d. . 31 i Pon. Peter Nol., sp.; Divna. -Hp SVEČAN ★ FEBRUARIJ Hp-fr- Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji J Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Ignacij, šk.; Budimil. Svečnica. Dar G. Blaž, šk.; Bojmir. © Andrej K.; Daroslav. Agata, d. m.; Jagoda. Beležke. 3 4 5 U dobrem semenu. Mat. 1 L G 7 8 9 10 11 12 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 5. po raz Gosp Doroteja. Romuald, op.; Malina. Ivan Mat., sp.; Zvezdodrag. Apolonija, d. m.; Blagoslava. Solastika, d.; Vojmil. ]) Adolf, šk.; Dobrana. Evlalija, m.; Zvonimir. • O gorčičnem zinu. Mat. 13. 13 14 15 16 17 18 19 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 6. po raz. Gosp. Katarina. Valentin, muč.; Borigoi. Favstin in Jovita; Liuboslav. Julijana, dev ; Strahomir. Donat in tov.; Vesela Simeon, šk.; Dobroneg. Julijan, sp.; Bratomil. @ 0 delavcih v vinogradu. Mat. '20. 20 21 22 23 24 25 20 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 1. predpepeln. Elevterij, šk. Maksimilijan, šk.; Miloslav. Stol sv. Pet. v A.; Gojslav. Peter D., šk.; Čudomil. Prestopni dan. Vladoj. Matija, apostol ; Kiašimir. Valburga op.; Bludomir. ( Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8. 27 Ned. 28 Pon. 29| Tor. a. predp. Porfirij, šk. Leander, škof.; Inosiav. Rajmund, spozn ; Roman. Hrv.-srbsko: Ožujak. Poljsko: Marzec. Češko: Bfezen. 31 dni. Rusko: Mn prt. Luž.-srb.: Nalčtnik. Bolgarsko: Mapro,. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 3 4 Sred. Čet. Pet. Sob. Albin, šk.; Belin. Simplicij. p.; Milena. Kunigunda, c.; Mislav. Kazimir, sp.; Sladoje. © Beležke. TIIIPr ' Jezus ozdravil slepca. Luk. 18. 0 C 7 8 9 10 11 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3. predpep. Agapeta, m. Fridolin, op.; Zvezda. Pust. Tomo Ak.; Jelen, t Pepelrvica. Ivan božji Frančiška R.; Danimir. 40 muč.; Stana. Heraklij, m.; Radoja. ]) Hudobni duh skušal Jezusa. Mat. 4. 12 13 14 15 IG 17 18 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 1. postna. Gregor I., papež. Rozina, vd.; Svetovid. Matilda, kraljica; Pavlina, j- K v a t r e. Longin, m Hilarij, m.; Ljubislava. f Kvatre. Jedert, d. f Kvatre. Ciril Jer., šk. Jezus se izpremenil na gori. Mat. 17. 19 20 21 22 23 24 25 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 2. post Josip, ž. D. M. <£i Srečko in tov.; Vlada. Benedikt, ooat; Tuga. Benvenut, šk.; Slavo. Viktorin, m.; Dražislav. Gabrijel, v. a.; Druži 1 jub. Oznan. M. D. Predrag. Jezus izgnal hudiča iz mutca. Luk. 11. 2G 27 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. 3. postna. Emanuel, m ( Rupert, šk.: Stanimir. Janez Kap., spoznavalec. Ciril, šk.; Branivoj. Angela F., vd.; Pribislav. Modest, šk.; Mojmir. Dan vzraste za 1 uro 44 min. Dan je dolg 10 ur 59 min. do 12 ur 43 irfta. Onevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sob. Hugon, škof; Mutimir Beležke. Jezus nasitil 5000 mož. Ivan 6. 2 Ned. 4. postna (sredp). © 3 Pon. Abundij, škof; Žarko. 4 Tor. Izidor, škof; Dušica. 6 Sred. Vinko, spzn ; Itena, dev. ' » G Čet Sikst, p.; Čudna. 7 Pet. Herman, sp.; Radivop 8 Sob. Albert, šk.; Viljenica. Judje hoteli Jezusa kamenjati. Iv. 8. 9 Ned. 5. postna (tiha). Maiija, KI. 10 Pon. Ezekijel, p.; Srčanica. j) 11 Tor. Leon l, pap.; Rada. 12 Sred. Zenon, šk.; Ljubomir. 13 Čet. Hermenegild, m.; Sveslav. 14 Pet. Dev. Mar. 7 žal.; Jelača. 15 Sob. Helena, kr.; Gestirad. Jezusov oiihod v Jeruzalem. Mat. 21. Z ■ .16 Ned. 6. post. (cvet) Turibij, šk. 17 Pon. Rudolf, m.; Radojca. 18 Tor. Apolonij, m.; Gradislava 19 Sred. Lev IX., p ; Tihorad. 20 Čet. • Vei čet. Marcelin, šk. 21 Pet. ■ Vel pet. Anzelm šk. 22 Sob. ■ Vel. sob. Soter in Kaj. Jezus vstal od smrti. Marko IG. 23 Ned. Velika noč. Vstaj. Gosp. 24 Pon. Vel. poned. Jurij, m. ( 25 Tor. Marko evang ; Tugomir. 2G Sred. Klet, p.; Sekana. 27 Čet. Peregrin, duh.; Raduna. 28 Pet. Pavel kriški; Slavica. • 29 Sob. Peter, m.; Tankoslava. Jez. se prikazal pri zaprtih vratih. Iv. 20. 30 Ned 1. povelik (bela). Katarina. Dan vzraste za 1 uro 38 min. Dan je dolg 12 ur 4G min. do 14 ur 24 min. Dnevi Godovi In nedeljski evangeliji 1 Pon. | Filip in Jakob, ap.; Žiga. 2 Tor. Atanazij, škof; Živana. # 3| Sred. ! Najd. sv. križa; Solnčarica. 4 Čet. j Florijan, m.; Cvetko. 5! Pet. ; Pij V., p.; Desirad. G Sob. j Ivan Ev. p. lat, vr.; Zdemir. Jezus, dobri pastir. Iv. 10. 7 Ned. 8 Pon. 9 Tor. 10 Sred. 11 Čet. 12 Pet. 13 Sob. 2. povelik. Stanislav, šk. m. Prik. sv. Mihaela; Budislav. Gregor Nac., šk., Prvinica. Antonin, šk.; Dvorna. j) Mamert, šk.; Ljerka. Pankracij, m.; Stojmir. Servacij, škol; Jasna. Jez. napovedal svoj odhod. Iv. IG. 14 Ned. 3. povelik. Bonifacij, m.; 15 Pon. Zofija, m.; Jaromira. IG Tor. Ivan Nep., m.; Mladena. 17j Sred. Paskal, sp.; Dušoje. § 18 Čet. Feliks, sp.; Mladica. 19 Pet. Celestin; Vitoslava. 20' Sob. Bernard, sp.; Milodar. Jezus obljubil sv. Duha. Ivan IG. 21! Ned. 22j Pon. 23! Tor. 24' Sred. 25 Čet. 26 Pet. 27! Sob. 4. povelik. Srečko Kant., Julija, d.; Boža. Deziderij, šk.; Milorad. Marija dev., p. kr C Urban, p.; Nosimir. Filip Neri, sp.; Dragica. Magdalena P., d.; Volkašin Jezus učil o molitvi. Ivan IG. 28| Ned. | 5. povelik. Avguštin šk. 29! Pon. Maksim, šk.; Dana. 1 :* 30 Tor. ! Ferdinand kr.; Milica. 31; Sied.; Angela, d.; Bojslav. Beležke. THim- ROŽNIK * JUNIJ ISH- Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 čet. Kristov vnebohod. Juvencij. Beležke. 2 Pet. Marcelin, m.; Velimir. “ Trpin- 3 Sob. Klotilda, kr.; Radosava. Jez. govoril o pričanju sv. Duha. Iv. 15. 4 Ned. 6. povelik Fran Kar. 5 Pon. Bonifacij, šk.; Dobromil. G Tpr. Norbert škof; Milutin. 7 Sred. Robert, op.; Bogomil. 8 Čet. Medard, šk.; Višeslav. 9 Pet. Prim. in Fel., m.; Kalina, j) 10 Sob. Marjeta, kr.; Dostana. Jezus gov. o sv. Duhu in ljub. Iv. 14. 11 Ned. Binkošti. Duhovo. \ • 12 Pon. Bink. poned Janez Fak. 13 Tor. Anton Padov.; Zorica. 14 Sred. f Kvatre. Bazilij, šk. 15 Čet. Vid, m.; Vidoslav. IG Pet. + K vatre. Fran Reg., sp. 17 Sob. f K vatre. Adolf, šk. Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. 18 Ned. 1. pobink. Sv. Trojica. 19 Pon. Gervazijin Prot.; Volkosava. 20 Tor. Silverii, pap.; Milava. 21 Sred. Alojzij; Vekoslav. 22 Čet Telovo. Ahacij; Miloš. ( 23 Pet. Cenon, sp.; Gostimir. 24 Sob. Ivan Krstnik. Kres. Janislav. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 25 Ned. 2. pobink. Viljem; Grlica. 2G Pon. Ivan in Pavel, m.; Hrana. 27 Tor. Hema; Ladislav, muč. 28 Sred. f Lev II., d.; Zorana 29 Čet. Peter in Pav., ap. Peroslav. 30 Pet. Sp. sv. Pav.; Predislav. © Dan vzraste do dne 22. za 18 min. in se zopet skrči do konca meseca za 3 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sob. Teobald, pušč.; Bogoslav. Beležke. Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. TflTin- 2 Ned. 3. pobink. Obisk. M. D.; 3 Pon. Helijodor, šk.; Nada. 4 Tor. Urh, škof; Belizar. 5 Sred. Ciril in Metod, šk., slov. ap. G Čet. Izaija, pr; Domogoj. 7 Pet. Vilibald, šk.; Negoda. 8 Sob. Elizabeta, kr.; Milolika. 1 J 0 velikem ribjem lovu. Luk. 5. 9 Ned. 4. pobink. Hvaiimir. 10 Pon. Amalija, d.; Ljubica. 11 Tor. Pij L, papež; Medo. 12 Sred. Mohor in Fort.; Draguška 13 Čet. Marjeta, d.m.; Dragan. 14 Pet. Bonaventura,šk.; Svobodin. 15 Sob. Henrik L, ces.; Vladimir. qj) O farizejski pravičnosti. Mat. 5. 16 Ned. 5. pobink. Dev. Marija Karm. 17 Pon. Aleksij, sp.; Držislav. 18 Tor. Kamil L. sn ; Mirosl. 19 Sred. Vinko Pavl.; Radoš. 20 Čet. Marjeta, d. m ; Česlav, sp. 21 Pet. Danijel, pr.; Olga. 22 Sob. Marija M., sp.; Pribina. ( Jezus nasitil 4000 mož. Mark. 8. 23 Ned. 6. pobink. Apolinar, šk. 24 Pon. Kristina, d. m.; Ratimir. 25 Tor. Jakob, apost.; Boljedrag. 26 Sred. Ana; Jana. 27 Čet. Pantaleon, m.; Dušan. 28: Pet. Inocencij, p.; Svetomir. 29 Sob. Marta, d.; Dobrila. 0 lažnjivih prerokih. Mat. 7. 30 Ned. 7. pobink. Abdon in Sen. @ 31 Pon. Ignacij Loj., sp.; Jeleniča. Dan se skrči za 25 min. Dan je dolg 15 ur 57 min. do 15 ur 02 min. Hrv.-srbsko: Kolovoz. Poljsko: Sierpien. Češko: Srpen -Sir- 31 dni. -IR- Rusko: ABrycrb. Luž.-srb.: Žnjeric. Bolgarsko: Abi^ct*. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 I 4 5 Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Vezi Petra, ap. Pore.; Alfonz; Bojan. Najdba sv. Štef.; Mirača. Dominik, sp.; Ljubačica. Marija D. Snež.; Predobra. Beležke. 'n»" 0 krivičnem hišniku. Luk. 16. 6 7 8 9 10 11 12 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 8. pobink. IzpreobiaL G. }) Kajetan, sp.; Vidojka. Cirijak in tov. m. Roman, m.; Našemir. Lovrenc, m.; Juriča. Tiburcij, m.; Bolemir. Klara, d.; Dobrogost. Jezus plakal nad Jeruz. Luk. 19. 13 14 15 16 17 18 19 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 9 pobink. Hip. in Kas. @ f Evzebij, sp.; Dobrina. Vel gsp. Vn. M. D. Rok, sp.; Nemira. Liberat; Radigoj. Joahim; Branislava. Ludovik Tol., šk.; Ljudevit. 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18. 20 21 22 23 24 25 26 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 10. pobink. Štefan, kr. { Iv. Frančiška, v.; Mirjana. Timotej škof; Ostrivoj Filip Ben.; Bogovoljka. Jernej, ap.; Borivoj. Ludovik, sp.; Dragorad. Cefirin L, p.; Perunika. Jezus ozdravil gluhon. Mark. 7. 27 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sied. Čet. 11. pobink. Josip K., sp. Avguštin, šk.; Milogaj. Obglavil. Ivana Kr. Roža Lim., d.; Milka. Rajko, sp.; Mildrag. Dan se skrči za 1 uro 34 min. Dan je dolg 14 ur 59 min. do 13 ur 25 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Pet. Egid, op.; Mladin. Beležke. 2j Sob. Štefan, kr.; Mitjeva. ■iiiiin ■■ 0 usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 3 Ned. 12. pobink. Evfemija in tov. 4 Pon. Rozalija, d.; Nedamisel. 5 Tor. Lovrenc Just. škof J) (1 Sred. Hermogen, m.; Radonica. 7 Čet. Bronislava, n.; Mrena. 8 Pet. Mala gospojnica. R. M. D. 9 Sob. Korbinijan, šk.; Vsemir Jezus ozdravil 10 gobavih. Luk. 17. 10 Ned. 13. pob. Nikolaj Tol., sp. 11 Pon. Prot in Hijacint; Slaven, (g) 12 Tor. Ime Marija; Večedrag. 13 Sred. Virgilij, m.; Zremil. 14 Čet. Poviš. sv. križa. Znanoslav. 15 Pet. Nikodem, muč.; Svegoj 16 Sob. Ljudmila, vd.; Sodimir. 0 božji previdnosti. Mat. 6. 17 Ned. 14. pobink. Lambert, šk., m. 18 Pon. Tomo Vil.; Sokolica. 19 Tor. Januvarii, m.; Vitodrag. C 20 Sred. ■ K v a tre. Evstahij, m. 21 Čet. Vlatej, ap.; Blagoslav. 22 Pet. • Kvatre. Mavricij in tov. 23 Sob. ■ Kvatre. Tekla, d. m. Jez. obudil mladeniča v Najmu Luk. 7. 24 Ned. 15. pob. Marija D. reš. uj. 25 Pon. Kleofa, sp.; Uroš. 26: Tor. Justina, muč.; Stojslava. 27 Sred. Kozma in D.; Radormia. © 28 Čet. Venčeslav, kr.; Vidica. 29 Pet. Mihael, v. a.; Stojan. 30| Sob. Jeronim, c. uč.; Jekica. H-|^f VINOTOK ★ OKTOBER Sp-**' Hrv.-srbsko: Listopad. Poljsko: Paždziernik Češko: flljen -SF- 31 dni. FP- Rusko: OKTa6pt. Luž.-srb.: Winowc. Bolgarsko: Oktom6phS. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Beležke. | Jez. ozdravil vodeničnega. Luk. 14. 1 Ned. 16. poblnk. Remigij, šk. rTFTr 2 Pon. Angeli var.; Miran. 3 Tor. Kandid m.; Vitomir. 4 Sred. Fran Ser.; Tegodrag. J 5 Čet. Placid in t, m ; Dumnuka. G Pet. Brunon, sp.; Brunoslav. 7 Sob. Rožni venec; Dragonika. 0 največji zapovedi. Mat. 22. 8 Ned. 17. poblnk. Brigita, vd.; 9 Pon. Dionizij, šk. m.; Svetina. 10 Tor. Fran Borg., sp.; Stremil. 11 Sred. Nikazij, šk.; Negoslava. @ 12 Čet. Maksimilijan; Drugislav. 13 Pet. Edvard, kr.; Rosica. j 14 Sob. Kalist, pap.; Sestrena. Jezus ozdravil mrtvoudnega. Mat. 9. 15 Ned. 18. poblnk. Terezija, dev.. 16 Pon. Gal, op.; Velena: 17 Tor. Jadviga, kr.; Mira. 18 Sred. Luka, ev.; Travica. 19 Čet. Peter Alk., sp ; Stojgoj. ( 20 Pet. Ivan Kanc., sp.; RaSa. 21 Sob. Uršula, d.; Stojslav. Prilika o kralj, ženitnini. Mat. 22. 22 Ned. 19. poblnk. Kordula, d. m. l 23 Pon. Ivan Kap. sp.; Živka. 24 Tor. Rafael, nadang; Blagota. 25 Sred. Krisant, m.; Zlatija. 26 Čet. Evarist, p m; Vranica. © |27 Pet. Frumencij, šk.; Srebra. 28 Sob. Simon in Juda, ap.; Mila. Jezus ozdravil kraljičevega sina. Iv. 4. 29 Ned. 20. pob Narcis, šk. 30 Pon. Klavdij, m.; Vladika. 31 Tor. t Volbenk, Srečko . ’ „ Dan se skrči za 1 uro 42 min. Dan' je dolg 11 ur 38 min. do 9 ur 56 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sred. Vsi svetniki. Beležke. 2 Čet. j Verne duše. Just muč. ]) 3 Pet. | Viktorin, šk.; Bogomil. ~ 1I]l|tT Sob. I Karol Bor., šk.; Dragotin. Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. 5 Ned. 21. pobink. Caharija. 6 Pon. Lenart, op.; Ratislav. 7 Tor. Engelbert; Zdenka. 8 Sred. Bogomir, šk.; Nežir. 9 Čet. Božidar, m.; Sebislav. ® 10 Pet. Andrej Av., sp.; Golobica. 11 Sob. Martin, šk.; Višnjica. Dajte ces., kar je cesarjevega. Mat. 22. 12 Ned. 22. pobink. Martin, p. m. 13 Pon. Stanislav K., sp.; Nevenka. 14 Tor. Serapiion, muč.; Borislava. 15 Sred. Leopold, vojv.; Volčiča. IG Čet. Edmund, šk.; Veligoj. 17 Pet. Gregor, šk.; Ljubava. ( 18 Sob. Odon, op.; Oliva. Jezus obudil Jairovo hčer. Mat. 9. 19 Ned. 23. pobin. Elizabeta, kr. 20 Pon. Feliks Val., sp.; Vladiboj. 21 Tor. Darov. M. D.; Grmislav. 22 Sred. Cecilija, d. m.; Jezdimir. 23 Čet. Klemen, p. m.; Ravijola. 24 Pet. Ivan kriški, sp.; Jeca. 25 Sob. Katarina, d. m.; Kolomir. © 0 grozoti razdejanja. Mat. 24. 2G Ned. 24. pobink. Silvester, op. 27 Pon. Virgil, šk.; Vedrana. 28 Tor. Eberhard, škof.; Lelija. 29 Sred. Saturnin; Skoromir. 30 Čet. Andrej, ap.; Hrabroslav. Dan se skrči za 1 uro 14 min. Dan je dolg 9 ur 54 min. do 8 ur 37 min. -g-pgj GRUDEN * DECEMBER HjU- Dnevi Godovi in nedeljski, evangeliji 1 Pet. Eligij, šk.; Rajka. Beležke. 2 Sob. Bibijana, m ; Tihomir. J) TJUT'—- 0 poslednji sodbi. Luk 21. 3 Ned. 1. adv. Fran Ks., sp.; Drago. 4 Pon Barbara, d. m ; Velika. 5 Tor. Sava, op.; Stojana. 6 Sred. Nikolaj, šk.; Vladovita. 7 Čet. f Ambrož, šk.; Veselin. 8 Pet. Brzm. sp. M. D. Moislav. 9 Sob. Peter For., šk.; Savica. ® Ivan Krstnik v ječi. Mat. 11. 10 Ned. 2. adv. Melhijad, p. m.', 11 Pon. Damaz, p.; Gojita. 12 Tor. Sinezij, m.; Široslav. 13 Sred. Lucija, d. m.; Vitača. 14 Čet. Spiridijon, šk.; Vojmir. 15 Pet. Kristina, d.; Cvetana. IG Sob. Evzebij, šk.; Jaronega. Ivan Krstnik pričeval o Kristu. Iv. 1. 17 Ned. 3. adv. Kv. Lazar, šk. ( 18 Pon. Kv. Gracijan; Ljubonega. 19 Tor. Nemezij muč.; Uglješa. 20 Sred. f Kvatre. Boživoi 21 Čet. Tomo, ap.; Tomislav. 22 Pet. j Kvatre. Cenon, muč. 23 Sob. f Kvatre. Viktorija, dev. Ivan Krst poklican v prorok. Luk. 3. 24 Ned. 4. adv. Adam in Eva. © 25 Pon. Božič. Rojstvo Gosp. 2G Tor. Stefan, muč.; Zlatka. 27 Sred. Ivan ev., ap.; Pelislav. 28 Čet. Ned. otročiči; Zorica. 29 Pet. Tomo, šk.; Vrhoslav. 30 Sob. David, kr.; Branimir. Simeon in Ana v templju. Luk. 2 31 Ned. Ned. pred n. letom. Silv. ]) Dan se skrči do dne 21. za l'J minut in zopet vzraste do konca meseca za 5 min. Dan je dolg 8 ur 3,i min. do 8 ur 21 min. Petindvajsetletnica Giril Metodovih podružnic. Leta 1916. bodo slavile jubilej naslednje podružnice: Kranjska: Kamnik ženska; / Ljubljana: Šetpeterska ženska. Štajerska: Št. Jurij ob juž. žel., ženska; Laški trg in okolica. Goriška: Komen. Navedenim podružnicam je bilo ustanovno leto 1891. Poštne določbe. 1. Določbe za pisemsko pošto. Navadno pismo v Avstro - Ogrsko, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo ne sme prekoračiti 20 gr (gramov). Navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosenske in hercegovinske kraje (izvzemši sandžak Novi Bazar) in vso Nemčijo s Helgolandom, mora imeti tuzemsko znamko za 10 v (vinarjev). — Za lastni kraj, kjer se odda pismo (za »mestna pisma«), je pisemsko-poštna znamka tudi za 10 v. Pismo nad 20 gr do vračunši 250 gr v vse avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo mora imeti poštno * znamko za 20 v. Pisem nad 250 gr težkih ne sprejema pisemska pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo po vozni pošti. — Le uradna, poštnine prosta dopisovanja sprejema pisemska pošta tudi v domačem prometu do 2'/a kg (kilograma); taka pisma, namenjena na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino, pa le do 1 kg. Pisma v inozemstvo. V Nemčijo stanejo pisma do 20 gr 10 v, nad 20 do 250 gr 20 v; v Črno goro in Srbijo za vsakih 20 gr 10 v; v druge države do 20 gr 25 v; za vsakih nadaljnjih 20 gr 15 v več. Pri priporočenih (rekomandiranih) pismih se plača kot priporočilna pristojbina brez razločka teže tako za tu- kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske pristojbine še 25 v. Priporočiti se morejo vse pisemsko-poštne pošiljatve. Povratni listi (retur-recepisi) se pridevajo pismu le na izrečno zahtevanje. Za to plača oddajnik 25 v. Dopisnice so dovoljene v vsem obsežju svetovnopošt-nega društva in stanejo v vse kraje Avstro-Ogrske in vse Nemčije 5 v, v Črno goro in Srbijo 5 v, v druge k svetovno-poštnemu društvu spadajoče dežele 10 v. Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat toliko kakor navadne dopisnice; dovoljene niso samo v notranjem prometu Avstro-Ogrske, marveč v vse dežele svetovno-poštnega društva. Tiskovine. Kakor tiskovine proti znižanim pristojbinam za take pošiljatve se dopuščajo: knjige mehko in trdo vezane, slike, karte, objave i dr., tiskane, kamenopisane in fotografovane, Zavite morajo biti tako, da se lahko pregleda njihova vsebina, ter ne smejo obsegati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov. Dovoljeno pa je pri cenilnikih lastnoročno vpisovanje cen in podpisovanje imen; pri korekturnih polah korekturni dostavki, celo na posebnih lističih; pridevati se sme tudi rokopis. V notranjem prometu, potem v onem z Nemčijo ne smejo prekoračiti teže 1 kg, v ostalem svetovno-poštnem prometu pa ne teže 2 kg. Nefrankovane ali kot tiskovina pretežke pošiljatve pošta zavrača. Pristojbina za tiskovine v notranjem prometu Avstro-Ogrske, z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je 3 v do 50 gr\ 5 v do 100 gr\ 10 v do 250 gr\ 20 v do 500 gr; 30 v do 1 kg V vse ostale dežele svetovno-poštnega društva je za vsakih 50 gr 5 v. Obrazci in poizkušnje blaga. Poizkušnje blaga se morajo v vrečice, zabojčke ali zavoje, ki se dajo odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina. Imeti ne smejo nobene kupne vrednosti m nobenih drugih pisanih opazk, nego le ime ali tvrdko odpošiljalčevo, naslov prejemnikov, tovarniško ali trgovsko znamenje, številke, cene, težo in mero blaga, ter koliko ga je na razpolago. Dalje ne smeio poizkušnje blaga presegati 30 cm v dolgosti, 20 cm v širokosti in 10 cm v visokosti, kakor tudi ne teže 350 gr Pristojbina za obrazce in poizkušnje blaga v notranjem prometu Avstro-Ogrske in v onem z Bosno, Hercegovino in Nemčijo je 10 v do 250 gr, od 250 do 350 gr 20 v. V ostalem svetovno - poštnem prometu 5 v za vsakih 50 gr, najmanj pa 10 v. Ekspresna pisma morajo imeti jako natančen naslov in opazko »pr. ekspres«. Ekspresna pristojbina znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno le 30 v. Ako pa naj se izroči pismo zunaj oddajnega kraja (mestne proge), zaračuni se vroč-nina z 1 K za vsakega 71/, km za prejemnika, odtegnivši že plačanih 30 v. Poštno-denarne nakaznice (komad po 3 v) do zneska 1000 K mora sprejeti vsak poštni urad. Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah v Avstro-Ogrsko in Liechtenstein se plača za zneske do vračunši 20 K 10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do 600 K 60 v, do 1000 K 1 K. V Bosno in Hercegovino je od denarnih nakaznic plačati: do 50 K 20 v, do 100 K 30 v, do 300 K 60 v, do 600 K 9J v, do 1000 K 1 K 50 v. V Nemčijo in Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic: do 40 K 20 v, za vsakih nadaljnjih 20 K 10 v; v Črnogoro, Srbijo in Turčijo (c. kr. poštne urade) je plačati do 50 K 20 v, do 100 K 40 v, do 300 K 80 v, do 600 K 1 K 20 v, do 1000 K 2 K. Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v druge vnanje države znaša: za vsakih 50 K 25 v. — Na Angleško, Irsko, Mehiko, Peru, Rusijo: za vsakih 25 K 25 v. Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-Ogrske so porabiti »mednarodne poštne nakaznice« katerih kom. stane 3v. Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno odpošiljatev. Zalepke (po 11 v) se rabijo kakor pisma. Kdor hoče navadna pisma nazaj vzeti iz poštnega urada pred odhodom ali po odhodu pošte, mora naznaniti to dotičnemu poštnemu uradu pismeno ter se obvezati, da bo odgovoren za vsako škodo, ki bi mogla nastati iz tega, da se je pismo nazaj vzelo. Prav tako se tudi naslov že odposlanega pisma ali druge pošiljatve lahko izpremeni. Pokazati se mora dotičnemu poštnemu uradu lastnoročno pisan, popolnoma enako glaseč se naslov, in ako je pismo zapečačeno, tudi pečat. Pri priporočenih pošiljatvah se mora na vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemni list. Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem prometu 35 v, v dežele svetovno-poštnega društva 50 v. Zgodi se to lahko tudi brzojavnim potom. II. L)olo6be za vozno pošto. Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in zavojčke (pakete) z denarjem; listine z navedeno vrednostjo; zaveznice in dr.; pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 gr-, vozno blago, naj je vrednost navedena ali ne, do 50 kg-, pošiljatve proti poštnemu povzetju; vrednostna pisma in poštne zavojčke. Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti popolnoma jasen; naveden mora biti kraj, dežela, kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka. Denarna pisma se morejo oddajati zaprta ali odprta; odprta le do teže 250 gr in v vrednosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za denarna pisma (komad po 2 v) zadostuje zapečačenje z dvema pečatoma; ako se rabijo pa drugi zavitki, spravljati se morajo denarna pisma v navzkrižne zavitke in zapreti s petimi pečati — Zavita denarna vsota se mora na naslovu navesti po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih pismih le za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino. — Na ovoj denarnega pisma se ne sme nalepiti narodni kolek na nobeno stran. Vrednostni papirji, dolžna pisma, delnice i dr. se morajo oddati vedno zaprti, navesti se mora njihova vrednost, zapečatijo naj se s petimi pečati, ako se porabi navzkrižni zavitek. Vozno-poštne pošiljatve se morajo vsebini primerno zaviti in trdno zapreti, da se ne more priti do vsebine, ako se ne odprd ali poškodujejo zavojčki. Na zaklepe zavoja (šive, Špranje, konce vrvice i dr ) se morajo pritisniti pečati v zadostnem številu. Vsem voznim pošiljatvam, se mora pridejati poštna sPremnica (komad stane 12 v). Kupon poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati. Brez navedene vrednosti se morejo vozno-poštne Pošiljatve tudi pošiljati v notranjem prometu. V slučaju, ako se izgubi pošiljatev ali pa poškoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode za 3 kilograme 15 K, za 5 kilogramov 25 K in za vsak nadaljni kilogram 5 do 6 K. S poštnim povzetjem smejo vozno-poštne pošiljatve do zneska 1000 K pošiljati vsi avstrijsko-ogrski ter bosensko- hercegovinski poštni uradi in do istega zneska tudi v Egipet. Denarni znesek, katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, mora navesti oddajnik na obeh naslovih (na zavojčku in na spremnici) pod zaznamkom v vrednosti z besedami: »povzetje...............K. . v«, natančno s številkami in črkami, in sicer pri pošiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične države. Spremnica za poštno povzetje je različna od navadne poštne spremnice in stane komad 12 v. Povračilo za poštno povzetje znaša za Avstrijo, Ogrsko, okupirane dežele, Črno goro in Srbijo po '/a°/0, to je 1 v od vsakih 2 K, najmanj pa 12 v. Ekspresne pošiljatve. Tudi vozno-poštne pošiljatve se dostavljajo na zahtevanje takoj po njihovem prihodu s posebnim slom .naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora razvidno zapisati beseda »ekspres« ali »s posebnim slom«. Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje znaša 50 v. Za pošiljatve v deželne okraje znaša ta pristojbina 1 K na daljavo 7‘/a km za prejemnika, odračunši že plačane pristojbine. Dostavnine je plačati za denarna pisma do 1000K 10v, nad 1000 K za vsakih 5000 K. ali del tega 20 v; za zavoje do 5 kg teže in do 1000 K vrednosti 10 v, nad 5 kg teže in do 1000 K vrednosti 20v; za poštne nakaznice do 1000 K 6v. Za samo obvestitev (aviso) denarnega pisma ali zavoja se plača 4 v. Lestvice za pristojbino kolkov ali štempljev. I. Kolek za menice, Do 160 K . . . . K 10 150 „ 300 . 20 300 „ 600 . 40 000 „ 900 . 00 900 „ 1.200 . 80 1.200 „ 1.500 . . . . * 1 — 1.500 „ 1.800 .... 1 20 1.800 „ 2.100 .... 1 40 2.100 „ 2.400 . . . . 1 00 2.400 „ 2.700 . . . . 1 80 2.700 „ 3.000 .... 2 — 3.000 „ 0.000 .... 4 — 6.000 „ 9.000 . . . . 0 — 9.000 „ 12.000 .... 8 — 12.000 „ 15.000 .... 10 — 15.000 „ 18.000 .... 12 M — čez 21.000 24.000 24.000 27.000 čez 4 40 tt 40 80 It 80 120 i) 120 200 it 200 400 tt 400 GOO tt GOO 800 ” 800 1.G00 1.G00 2.400 ' 2.400 3.200 )) 3.200 4.000 tt 4.000 4.800 f) 4.800 G.400 )) G.400 8.000 H 8.000 9.GOO tt 9.G00 11.200 11.200 12.800 It 12.800 14.400 II. Kolek: za pisma, K.................... 14 K — v IG — tt 18 » a K v — >» 14 n — }) 2G tt — n 38 tt — ti G4 tt 1 ti 2G tt 1 it 88 tt 2 it 50 tt 5 7 it it 50 tt tt 10 ti — tt 12 tt 50 tt 15 it — tt 20 tt — tt 25 tt — tt 30 tt — tt 35 tt — a 40 tt — tt 45 tt — tt III. Kolek za pogodbe. Do 20 K . . . . — K 14 čez 20 „ 40 „ . . . . _ „ 26 40 „ GO „ . . . . _ „ 38 GO „ 100 ..... . — „ 64 100 „ 200 „ . . . . .... 1 „ 26 200 „ 300 „ . . . . .... 1 „ 88 300 ,, 400 „ . . . . .... 2 „ 50 400 800 „ . .... 5 — 800 „ 1.200 „ ... . .... 7 „ 50 1.200 „ 1 .GOO „ . . . . .... 10 — 1.600 „ 2.000 „ . . . . .... 12 „ 50 2.000 „ 2.400 „ . . . . — 2.400 „ 3.200 .... 20 3.200 „ 4.000 „ . . . . .... 25 j— t) 4.000 „ 4.800 „ . . . . .... 30 — ti 4.800 „ 5.GOO .... 35 it 5.600 „ 6.400 „ . . . . .... 40 tt 0.400 , 7.200 „ . . . . .... 45 — tt 7.200 „ 8.000 „ . . . . .... 50 „ — O O Ol A CO K) H* oogooootpoosoicn^coiOM OOOOOOOOOOOOOOOOtOOOMCJOi^COtsDM * kapital O er ©.^►O-- II I 1 1 1 II 1 1 1 O O O OO to 00 4* GO CO to to to •— •— 1 11111111,1 7^ N fti (D (H a I I I I I I I 0)10004*1 O)tOC045*C0C0tOtOtO'— 1 1 1 1 1 1 1 OOOOI 00000)10004*00)10004* < CO O •d o * s; oo -—« i m i i i i i i i i i i i i i i i i i T, N ») o a OCOOiCO I O) co co to to to •— H- OiCOOCOl OCOOO^COOO^COOOOJCOtOtOtO^H-M IS — M — ti_ — i>0_ — — — 10 — %t — to — M — co oo ca co co co caoo ca co co co co os co co co co < 3 CD C/) n> o co p* o OOOi^COtO-* OOOOOOQ(poo^cnoi^cotOM OOOOOOOOOOOOOOOO^COSOlCn^COlOH 7n kapital O er cSocSoSoCn^.^C0C0t0t0H-h- 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 T-, N (D M E* 1 1 1 1 1 1 1 8 1 S 1 S 1 S i < rT o ■O O Ul g^«o--l 1 1 II II 1 II II II 1 1 1 1 1 1 7^ za ! o p- oo ►— a> to oo 4* co co to to to ►— •— wooooootco^^<^ocnooiooo4*c£coiototo^^ MUH 00 co CO to CO ©. O (A ~to C0~'o>~4*. ca—-te"— ca 4» » — to to < 1 mesec M !■» O §§§88888oOOOOOOO(DOO-ga)Cn4^COtO>- 7^; kapital O er ** o n B S O O 4* 00 t3 OO C/1 4* 4* 00 CO to •— H-* 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 t^; N &) I | I I I I I 4*. 00 tO O) 1 4* 00 to 05 Ca 4* 4* CO CO tO »— ►— 1 1 1 1 1 1 1 OOOOI 0000^03(00)0^00100) < (D O tl o o £c*toto~- 1 1 1 1 1 1 1 | 1 1 1 | 1 1 1 II 1 1 7* N »i 1 o a, 1 1 C/1 r en i Cn4*4*COCOtOtO»— •— 1 1 O 1 O 1 O en O Cn O Cn O Cn O On 4* 4* Co Co tO tO ■— ►— ^ i"" nT" 10 •* < 1 mesec ot' — o Razkaznica za obresti. J o o ■ o o o o o Narodnemu delu. o o o o ° o o v * ■ Pesnik Simon Gregorčič in naša ik ob Soči mal je griček", kjer spi pesnik Simon Gregorčič deseto leto smrtno spanje.*) Ob njegovem Krnu grom grmi — bojni grom. Jeklena toča se vsipava na trate planinske, kjer sanjal je sanje detinske in črede očetove pasel. Razdejan je njegov planinski raj, podrti žrtveniki, ki je na njih prinašal darove Bogu in domovini. V dnu njegovih ljubljenih planin vzkipeva Soča od srda in bolesti. Spomnila se je, da je prišla njena ura; sedaj je čas, da zvrši, kar jej je naročilo gorko srce pesnikovo: Kar bode shranjenih vodit V oblakih tvojega neba, Kar vode v tvojih bo planinah, Kar bode v cvetnih je ravninah, Tačas prodrvi vse na dan, Narasti, vzkipi v tok strašan! Ne stiskaj v meje se bregov, Srdita če/, branove stopi, Ter tujce zemlje-lačne, vtbpi Na dno razpenjenih valovi Simon Gregorčič trdi nekje, da sta si pesnik in prorok neločljiva druga. Sam je dokazal to s pesmijo »Soči“, katere končne stihe sem pravkar navel. Pesnik — prorok, a tudi pesnik — vzgojitelj. Vzgojitelj do- *) Ko je bil že stavljen pričujoči članek, sem zvedel, da je pesnikov nagrobnik pri Sv. Lovrencu popolnoma porušen; nad grobom je zravnana zemlja, ki pod njo počivajo Gregorčičevi te- bramba. i. 'esni ostanki. /. P. movinskih brambovcev je bil Simon Gregorčič, saj je bil navdušen glasnik ljubezni do domovine od prvega hipa, ko je nastopil trnjevo pot pesniško, do svojega zadnjega trenutka. Njegovo srce je bilo svetišče; v njem je visela slika naše domovine. Vsak srčni vtrip, vsak spev je bil njej posvečen. Prva ..domorodna iskrica", ki se je vnela v njegovi duši, je bila namenjena proslavi ljubljene domovine. Za „iskricami“ je nastopil plamen. Zlata mati domovina je prejela pesmi, kakršnih doslej še ni čula. Ne bom jih navajal, saj so znane slehrnemu in razširjene v poslednjo slovensko kočo. Beroči jih moramo priznati: Tako še nihče med nami ni ljubil domovine. Ogenj je zanesel pesnik Simon Gregorčič med Slovence; hotel je, da se vname: Iz njegove srčne krvi poženo spomladi cvetke; mladina jih bo brala, povijala v kite in devala na srce. Glejte pesnika vzgojitelja! Vedel je, da bo srečna in varna naša domovina, ako razplameni srca v istiniti, požrtvovalni ljubezni. Vzljubijo naj jo Slovenci, potem jej bodo junaški brambovci. 26 Njo prvi spev je moj slavil, Poslednji njej se bo glasil, In zadnji glasi ti mi bojo: Bog čuvaj domovino mojo! Moj’ga srca krvco sejte Po planinah zelenih — ali kakor je ubral pozneje to krasno pesem: Mojo srčno kri škropite Po planinskih solnčnih tleh, Kakor seme jo vrzite Po dolčh in po brcgčli! In srce jim bo ogrelo Cvetje vzraslo iz krvi, Da za rod in dom plamtelo Bode jim do konca dni. Brambovcem domovinskim stoji na čelu presvetli vladar. Krog njega se zbirajo narodi, tudi Jugoslavija prihaja, Avstrija, pred tvoj oltar, Roko in srce podaja Tebi, slavni care, v dar. Ozri milostno se na-njo, Čuj dveh hčeric glas proseč, In Slovenska bo Ti biser In Hrvaška krepek meč! Ko je stopil med nas v belo Ljubljano slavni car, mu je zapela pesnikova struna prisego: Srčno mi planemo na boj In zmanemo sovražni roj Pojoč sred bojnega viharja: Bog živi dom, Bog živi carja! Prispel je pozneje tudi tja, kjer vihra sedaj bojni vihar, tja, kjer gorkeje solnce greje — na goriška tla. Vrhovnemu brambovcu domovine se je poklonil pesnik proseč: Med rod prezvest si stopi) zdaj, Ki nikdar krenil ni v zvestobi, Ki zvest Ti bil je v davni dobi. Ki zvest ostane vekomaj. Poglej vrhove naše gorske, Ne gane grozni grom njih skal, Poglej bregove trdne morske, Ne strese jih valov naval: Trdnejši smo v zvestobi mi, Izdajicč med nami ni! V zvestobi, ki na Tč nas veže, Nikdo Slovenca ne preseže, Nezvest. Ti on ne bo nikdar, Nikdar mu drug ne bo vladar. To vero narod naš imade, Da s Tabo le stoji in pade, — ln padel on ne bo nikdar, Ti čuval boš ga, svetli car! Pač daleč smo od Tvoje krone, A ne od Tvojega srca, Za vse podložne milijone Prostora Ti srce iina. A nam na skrajni meji carstva Obilnišega treba varstva, Ljubezni večje in skrbi; To večje varstvo, car, izkaži Nam, brambovcem na južni straži, Kjer roj sovražen nam preti. Za blagost našo, našo srečo Ljubezen, skrb imej gorečo, Naš narodni vtrjuj obstoj, Krepko podpiraj naš razvoj: Če čuvaš nas ti kot Slovene, Podance si gojiš ognjene, S tem trdno tu si zidaš bran, S tem hrabro vstvarjaš si krdelo, Ki za Te pojde v boj veselo, Ko boja nam napoči dan! Za dom med bojni grom je pripravljal pesnik rojake, saj mu je bila jasna prihodnost. Vedel je, kaj namerja sovražni sosed. Napovedal je, kako ga sprejmo Slovenci, ko napoči krvavi dan. Kot orel čuva dom in rod, Tako svoj rod in dom nezgod Braniti ličcmo mi! Kot iz oblakov blisk in tresk Orjaške hraste stere v pesk, Sovrage stremo mi! „Brambovce na južni straži" je vzgojil Simon Gregorčič. Bramba ogrožene domovine — to je vsebina njegovih vojaških pesmi, ki bi bil zanje zaslužil pesnik zlat križec. Simon Gregorčič ni hrepenel po odlikah — prejel ni nobene ni svetne ni duhovske; najvišja odlika mu je bila: služba domovini. „Moje vse je bprni narod moj!" — tako je pisal pesnik spomladi leta 1902. mecenu Josipu Gorupu. Sam zvest služabnik domovini, ki bila mu je ljubezen edina, je vzgajal .za njeno brambo rojake. Oj bodi domu zvest, Čeprav ubog je in teptan! Sovražniku odoli le značajen, vztrajen, delaven, složen rod. Kakor stena skalna, ki ostane stalna, je bil zna-čajnik Gregorčič. Značajnost je oživljal, gojil in krepčal v svojem narodu; razdiral je laž, zatiral hinavščino; kjerkoli je služboval, povsod je sijal z zgledom in sejal seme plemenitih rož. Na delo je budil Slovence. Življenje ni praznik, je klical, življenje naj bode ti delaven dan. Njegov izrek: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan! je postal narodni prigovor. Ker nas je malo, moramo delati tem vztrajneje, da se rešimo. Vztrajnosti uči pri jatelja: Ako ne vidiš pri svojem delovanju kar naglo očitnega ploda — ne obupaj! Jaz sem prepričan, da delo poštenega in značajnega moža ne ostane brez vpliva in sadu. Vsako zrnce ne rodi, a vsako tudi ne strohni! Delaj naprej in uveril se boš, da nisi živel zastonj 1 Svoje slavilce je klical: Na delo!'... a do konca značajni, Namenov poštenih, a bolj še dejanj, U borbi za dom neustrašeni, vztrajni, Do zadnjega diha trudeči se zanj! Na veliko kvar naši brambi je nesloga. Simon Gregorčič je pobijal od nekdaj ta naš podedovani greh. Ko je razburjal duhove pred 40 leti |>rvi večji razdor, je pisal naš pesnik „Za novo leto“ (1875) te le znamenite besede: Kar se moje malenkosti tiče, moram kar odkrito izreči, da v ravno preteklo dobo naše dogodivščine vpiram oči le z nagrbančenim čelom In žalostnim pogledom, s pogledom, iz katerega govore prevarjene nade, pomilovanje ubogega a dragega rol naroda in skrb za njegovo bodočnost. In kaj bi Saj pogled v polpretekle dni je pogled v dobo, K' je lepo staro slogo v prej edinem slovenskem tabru razrušila, je pogled v dobo bratovskega razpora, bratomorne vojske .'. . Ah, vi zlati časi slovenske edinosti, Proč ste proč! In z vami naša slava, naša nada in še več! Bolestno tožeč našteva pesnik potem kvarne Posledice nesloge in kliče: Bratje, ali niso ti žalostni nasledki najglasneji klic k edinosti, k slogi in k spravi? (Glas. IV. 1. 1. in 2.). Slogo brez števila kratov povdarja v svojih pesmih. Naš dom nam bodi skupno ognjišče, skupno delališče, skupen božji hram in tudi skupno branišče. Bratomorne prepire, našega propada vire, je bičal zlasti v ostrih satirah: »Kronovi učenci" in »Veliki bolnik". Nesloga je kriva, da .. koplje groba se brezdninn In koplje groba se širina Do tja, kjer neha nam očina, Kjer skrajni naš stoji mejnik, . . . i II. Da bi ne pal naš narod v grob in da bi ostali naši skrajni mejniki nedotaknjeni, za to skrbe obrambna društva. Dvema: Šolskemu domu v Gorici in Družbi sv. Cirila in Metoda je bil Simon Gregorčič iskreno vdan. Njegov prijatelj državni poslanec dr. Anton Gregorčič je zasnoval v krilu političnega društva Sloge pred dobrimi tridesetimi leti temelje slovenskemu šolstvu v Gorici. Noben slovenski otrok se ne sme poitalijančiti v goriškem mestu, ta misel ni dala mirovati vztrajnemu narodnemu delavcu. Ob njegovi skrbi je slovensko Šolstvo v Gorici naraščalo od leta do leta. Zvest pomočnik pri tem plemenitem poslu mu je bil pesnik soimenik Simon Gregorčič. Tolika je bila njegova ljubezen do goriškega slovenskega šolstva, da je pozabivši na svojo bolehnost šel leta 1892. za nekaj časa za kateheta na Slogine zavode. Ko se je osnoval leta 1897. v Gorici Šolski dom, ki je prevzel vse Slogine šole, mu je bil Simon Gregorčič neutrudljiv podpiratelj. Šolskemu domu je odpiral vedno nove vire dohodkov. Temu obrambnemu društvu na korist je izdal „Joba“. Dne 1. velikega travna 1904 je pisal prijatelju: „Joba“ morda vendar dam že letos v tisek; nekaj bi utegnil vendar le nesti Šolskemu domu, ki novcev silno potrebuje, ker je še polovica dolga na njem. Zraven tega je že pod streho tudi „Mali dom", zgrajen v isti namen in ki bo stal 26.000 K- — Dne 14. malega srpana 1904 je poročal: „Job“ se je začel tiskati. Bog daj, da bi Šolskemu domu prinesel bogat prispevek. — Dne 21. vinotoka 1904: „Job“ se je tiskal v 2500 izvodih, kar bi vrglo Šolskemu domu lepo svotico tudi brez nadplačil, katerih je pa že zdaj nekaj. Dne 29. listopada 1904 je javil, da znašajo nadplače do danes že nad 560 K. — Šolskemu domu je dal Gregorčičev „Job“ 1800 K; oj kako se je veselil pesnik tolikega uspeha. Naše dijaštvo je uvelo pred enajstimi leti kolke v prid narodni brambi. Simon Gregorčič jih je širil in priporočal. Dne 6. rožnika 1904 je prispela iz Gorice razglednica opremljena s šestimi kolki „Narod sebi" in z naslednjo Gregorčičevo beležko: Družba narodnih duhovnikov pošilja Ti na ogled »narodni kolek" na korist Šolskemu domu. Na prvemu mestu je podpis pesnikov in poleg njega šestih duhovnih tovarišev. Dne 23. rožnika 1904 je zopet poslal isti kolek na ogled s pristavkom: Tebi v porabo, drugim v — vabo. Ob svojih skromnih dohodkih je bil Simon Gregorčič trikratni ustanovnik Šolskemu domu, kateremu je tudi sicer večkrat daroval večje svote. Njemu v prid je prodal svoj stari cilinder za 40 K. Imovitejše rodoljube je nagovarjal, naj pristopijo društvu Šolskega doma kot ustanovniki z doneskom 200 K. O vsaki priliki je agitiral in moledoval za Šolski dom; zato se je imenoval v šali samega sebe — „narodnega cigana". Šolskodomski mladini je spesnil himno. V oporoki je postavil za glavnega dediča »vzorni Šolski dom", kakor ga je častno nazval. Šolskemu domu je koristil še po smrti. Njegov življenjepis, ki ga je bil spisal Anton Burgar, in IV. zvezek Poezij sta izšla na korist Šolskemu domu. V spomin na neumornega delavca na polju narodne obrambe je vzrasel dve leti po njegovi smrti v Gorici Simon Gregorčičev dom, novo krasno šolsko poslopje, ki je prispeval za nje odbor za Gregorčičev spomenik 3000 K. Simon Gregorčič je spremljal pazno in požrtvovalno tudi našo brambo v Družbi sv.- Cirila in Metoda. Blagovestnikoma je zapel krasno himno in radodarno podpiral družbo, ki se ponaša z njunim imenom, tem rajši, ker je pošiljala redno vsako leto večjo svoto Slogi za njene zavode. Simon Gregorčič je bil dalje časa v odboru dejavne podružnice za Dorn-berg, Prvačino in Gradišče kot predsednikov namestnik. Vsaka vest o družbenem napredku ga je razveselila. Dne 9. vinotoka 1892 je pisal: Živahno delovanje Družbe sv. Cirila in Metoda me iskreno veseli. Nje protivnikom godi se kot Bileamu: mislili so na Družbo vsuti kletev, a prišel je na njo blagoslov. To bo te naše Vihingovce posebno jezilo. — Dne 12. velikega srpana 1893: O skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani berem in čujem tudi jaz le navdušene glasove. Neki moj prijatelj mi piše: „Pri Vlil. skupščini C. M. družbe sem bil. Napravila je na me jako ugoden utis, ker sem videl, da bi se slovenski duhovniki prav lahko vjemali s posvetno inteligenco, ko bi le hoteli itd.“ Protivniki so dobili krepko lekcijo v najlepši obliki. Bog jim razsvetli um in, kar je glavno, vžgi srce za pravo narodno stvar. „Vrt, ki poln je ploda, po vsem domovju raz- prostrt, oj vrt — Cirila in Metoda", tako je poveličeval Gregorčič našo Družbo v spomenici peti njenemu podpredsedniku Luki Svetcu o njegovi sedemdesetletnici. Njenega tedanjega prvomestnika monsignora* Toma Zupana je visoko čislal in ga ljubeznjivo sprejel, ko ga je posetil v Gorici dne 25. kimavca 1906 malo tednov pred smrtjo. Pripomniti treba, da se nahaja v zapisniku družbenih pokroviteljev izza leta 1896. ime: Simona Gregorčiča, duhovnika in slovenskega pesnika v Gradišču nad Gorico. Poleg čvrsto rastočih zavodov Šolskega doma v Gorici se je v -poslednjih sedmih letih krepko razvilo šolstvo Družbe sv. Cirila in Metoda na Goriškem; priča temu: naši dvorazrednici z vrtcema v Gorici in v Krminu. Kako bi se bil radoval Simon Gregorčič, ko bi bil doživel ta plod Ciril Metodovega vrta in izid zadnjega ljudskega štetja v Gorici; tedaj se je razodel očividno sad ondotnega slovenskega šolstva, ki se je zanje toliko trudil Simon Gregorčič. Bil je čuječ, navdušen brambovec v pesmi in v dejanju in se ni strašil zavidnih tujcev grozečih pogubo našemu domu in rodu. Pogled na čvrsto brambo mu je dajal pogum: A naj prete sovražniki, Preže naj krog in krog, Saj mi smo domu stražniki In z nami drug je mnog. I. P. © © Cvetko Golar. Vojaška narodna. Visoka gora gre v nebo, pod njo leži polje cvetno, in vojska po stezdh rožlja na sredo ravnega polja. Med njimi moj najljubši gre, mu Janez lepo je ime, in s prs se šopek lesketa kot zvezda jutranja z neba. Tridesetletnica Dražbe s v. Cirila in Metoda. Leta 1910. je praznovala Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 251etnico na najslavnejši način. Ob isti priliki je izšla knjižica ,.Pogled na prvo četrt-stoletje Družbe sv. Cirila in Metoda".*) Leta 1915. bi torej Družba praznovala 301etnico. Vsakdo vidi, da je to v sedanjih razmerah nemogoče. Zdi sc natn potrebno, da podamo svojim članom in prijateljem Družbe kratek pregled o napredku zadnjih petih let. Po jubileju so se vršile tri glavne skupščine in sicer leta 1911. v Tržiču, leta 1912. v Trstu in leta 1913. v Domžalah. Leta 1914. in 1915. zaradi vojne ni bilo mogoče zborovati. Zadnji, dve skupščini sta se razlikovali od prejšnjih po tem, da se je na predvečer vršilo zaupno zborovanje. Vodstvo Družbe je ostalo skoraj nespremenjeno. Leta 1910. sta bila nanovo izvoljena v vodstvo gg. dr. Tavčar Ivan in dr. Š1 e b i n ge r Janko; leta 1911. je prišel v vodstvo kot zastopnik Koroške gosp. Matija Prosekar; leta 1912. sla bila izvoljena v vodstvo gg. Kejžar Ivan in dr. Koderman Karol; 1. 1913. *■) Nekaj teh knjižic je še dobiti v pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda. je prišel v vodstvo g. dr. Abram Josip iz Trsta. Manjše spremembe so se izvršile tudi v nadzorništvu. Leta 1912. sta bila izvoljena v nadzorništvo gospoda dr. Lavš Al. in Rode Mat., v razsodništvo pa gospod dr. Rosina Fr.; leta 1913. sta bila izvoljena v nadzorništvo gg. dr. Božič Anton in Kante Mate, v Tažsodništvo pa g. Marinček Matija. V zadnjih petih letih je bila Družba blagoslovljena z volili. Razun manjših svot so volili večje zneske: gospa Marija Vilharjeva (f 11. januarja 1911) svoto 112.000 kron (življenjepis v Družbinem koledarju za leto 1912.); gosp. Fabjančič Ivan (f 16. decembra leta 1911.) krog 40.000 K (življenjepis v koledarju za leto 1914.); g. Babič Fran (f 22. avgusta leta 1913.) je zapustil Družbi hišo na Dolenjski cesti v Ljubljani čiste vrednosti 22.000 K (življenjepis v koledarju za leto 1915); g. dr. Košmelj Fran (f 13. julija 1913) zapustil svoto 8000 K (življenjepis v koledarju za leto 1914.); župnik v pokoju gosp. Škrjanec Fran (f 20. julija 1914) zapustil hišo v Kopališki ulici št. 6 (življenjepis v koledarju za leto 1915.); g. dr. Vošnjak Josip, soustanovitelj in častni član naše Družbe (t dne 21. oktobra 1911); v počaščenje njegovega spomina je daroval pokojnikov brat g. Vošnjak Mihael v Gorici Družbi 2000 K; g. Trček Jankov (f 1910) iz Ljubljane je zapustil Družbi 2000 K; g. Černe Ivan f župnik v Barkovljah pa 1163 kron. V Gorici umrla gospa Rei n o h 1 - S u h a d o 1 n i k o v a je zapustila za šolo na Blanči pri Gorici znatno svoto. V spomin na t gospoda Josipa Gorupa viteza Slavinskega, znanega slovenskega mecena, so njegovi sinovi podarili Družbi obrambnih kamnov, t. j. 5000 K. V Središču je ynirl leta 1913. vpokojeni župnik-profesor gosp. Mat. p111 ko, ki je zapustil Družbi 1000 K. Gospod Slavoj ^raprotnik, trgovec v Lokvi pri Divači, je počastil spomin f očeta gosp. Avg. Praprotnika z darom 1000 K. Razun naštetih je imela Družba še celo vrsto dobrotnikov iri dobrotnic v vseh slojih, ki so se je spomnili ob smrti z darili. Leta 1914. je umrl v Ljubljani g. dr. Fr. Munda, ki je zapustil Družbi 1000 K. Dne 26. marca 1. 1915. 'pa je umrl na Proseku pri Trstu skromen, a iskren rodoljub gosp. Fr. Šemi c, ki je ostavil za Družbine namene 5000 K. — Slava pokojnim dobrotnikom! Družba je nanovo zgradila in otvorila dvoraz-redno šolo z otroškim vrtom na Blanči pri Gorici, lepo poslopje za otroški vrtec pri Sv. Mar. Magdaleni Zgornji v Trstu in primerno šolsko poslopje v Rožnem dolu ob kočevski meji. Nanovo je bil otvorjen tudi otroški vrtec v Koloniji v Trstu, dočim so nameravani novi šoli v Studencih pri Mariboru in v Vodič ji vasi pri Beljaku splošno znane razmere do danes preprečile. Krono vsemu dosedanjemu delovanju pa je dosegla Družba s stavbo orjaškega, najmodernejšega in na vsem Slovenskem največjega šolskega poslopja pri Sv. Jakobu v Trstu, ki je veljalo za slovensko požrtvovalnost ogromno svoto pol milijona kron. Tega zelo nujnega podjetja se je mogla lotiti Družba le vsled velikodušnega volila f gosp. K. Kotnika. To velikansko trinadstropno šolsko poslopje z visokim pritličjem, z dvema pročeljema na dve ulici, obsega razun velike telovadnice, pisaren, sob za učila itd. 32 prostornih šolskih sob. Temeljni kamen se mu je položil dne 13. listopada leta 1911., a že po enajstih mesecih se je začelo v njem poučevati. Za leto gradnje je Družba najela za drago najemnino celo hišo, da ni bil pouk prav nič prekinjen. Novo poslopje se je slovesno otvorilo dne 12. vinotoka leta 1912. K slavnostni otvoritvi se je zbrala nepregledna množica tržaških in okoliških Slovencev. Glavno Družbo je zastopal njen prvomestnik gospod vladni svetnik Andrej Senekovič, vlado namestniški svetnik gosp. Princig, cerkev konz. svetnik gospod dr. Vatovec, šolsko oblast dež. šol. nadzornik gospod Matejčič in okr. šol. nadzornik gospod Nekerman. Nadalje so bili navzoči skoraj vsi tržaški državni in deželni poslanci. Gospod prvomestnik je imel dovršen nagovor, a namestniški svetnik je v imenu zadržanega cesarskega namestnika čestital Družbi, da je s svojimi skromnimi močmi dovršila tako veliko delo, namenjeno ljudski izobrazbi. Zatrjeval je, da vlada priznava rodoljubno delo Družbe ter obljubil, da bo država vpo-števala te velike žrtve in da tudi v prihodnje ne odtegne svoje pomoči. Novo poslopje je Družbi omogočilo, da je od takrat razširila svoje šole v Trstu od 21 na 39 razredov, torej v treh letih za 18 razredov. Vse tri šole so se razširile v 8razred-nice ter dobe zadnji trije razredi polagoma značaj meščanskih šol. Da ne naštevamo podrobno vseh napredkov in sprememb pri Družbi v zadnjih petih letih, podamo v naslednjem tri razpreglednice kot nadaljevanje tabel v imenovani jubilejni knjižici. A. Število podružnic in članov. Leta Število podružnic Število Kranjska Štajerska Koroška 1 Goriška Trst 1 Istra Dunaj skupaj pokrovi- teljev članov 1910 94 58 11 34 13 1 — 211 778 15.000 1911 98 70 11 42 17 3 2 242 973 17.600 1912 106 80 10 47 18 3 2 266 1237 17.000 1913 107 94 9 50 19 3 2 284 1241 18 200 1914 105 94 9 51 19 3 2 283 1303 18.600 1915 103 93 9 51 19 3 2 280 1318 ? B. Število Družbenih zavodov in otrok. Leta Števil 0 šol raz- redov vzpo- rednic vrtcev otrok 1909/10 7 22 7 20 2662 1910/11 8 26 11 21 3177 1911/12 8 29 7 22 3765 1912/13 • 8 30 17 22 3794 1913/14 8 30 . 17 23 4308 1914/15 8 34 15 23 Kakor vidimo, dohodki padajo, posebno leta 1914., na uspeh leta 1915. še misliti ne upamo. Nasprotno pa stroški rasejo. Za leto 1915. sploh ne vemo, koliko je delavnih podružnic. Kakšna bo naša bodočnost? Upamo v zmago naše očetnjave, zato pa tudi moramo upati v bodočnost slovenske domovine in našega rodu. A. B. Cvetko Golar. Mila kakor pesem. Mila kakor pesem slavčeva je slovenska govorica, kot menihu sladko pela bi o nebesih rajska ptica. Veličastna kot pojoči gaj, silna kakor moč viharja, ' jasna, kot bi se umivala z rožno roso zlata zarja. . o o o Vojne in d fuge smrtne žrtve v Vfstah D. C. M.*> 5tevilne izgube so zadele našo šolsko organizacijo od začetka vojne do danes. Vseh izgub nam ni mogoče našteti, saj nam niti vsi padli in umrli so-trudniki naših podružnic še niso sporočeni. Tudi bi morali pravzaprav navajati vse žrtve zavednih Slovencev, ker vsak tak je tudi bil posredni ali neposredni zaščitnik in podpornik naše vseslovenske šolske družbe. Zaradi tesnega prostora pa se moramo omejiti le na žrtve, ki smo jih šteli v odborih naših podružnic. Profesor Josip Berce. Pokojnik je bil profesor na ljubljanskem liceju. Sodeloval je pri raznih narodnih društvih ter bil tudi odbormk I. ljubljanske moške C. M. podružnice. Šele 31 let starega je zadela dne 17. vinotoka 1. 1. v Karpatih sovražna krogla kot rezervnega častnika. Vsled rane je umrl v budimpe-štanski kliniki dne 12. listopada 1914. Prepeljan v domovino počiva na ljubljanskem pokopališču. *) Nameravali smo k temu spisu prinesti slike, ki smo jih pravočasno dobili, toda tozadevni zavod nas je- pustil nad dva meseca čakati na klišeje zaradi pomanjkanja svinca. Dalje nismo mogli več čakati. Ako sploh dobimo klišeje, porabimo jih ali v prihodnjem koledarju ali pa v „Slov. Braniku", kadar bo smel zopet izhajati. Cenj. pošiljalci slik nai oproste, naša volja je bila dobra, toda razmere so jo onemogočile. Slike vrnemo, kakor brž nam jih pošlje zavod. Priobčimo le par izposojenih slik. Uredništvo. t Prof. Jos. Berce, umrl v Budimpešti vsled rane, ki jo je dobil v boju v Galiciji. Danilo Čebular, c. kr. davčni ' uradnik v Sežani, sin vpok. profesorja v Gorici, se je bojeval na severnem bojišču ter umrl za ranami kot ruski vjetnik v Niž. Novgorodu. Pokojnik je bil idealen in požrtvovalen rodoljub ter je več let zelo vztrajno deloval pri sežanski Č. M. podružnici kot blagajnik. Ignacij Grandovec, absolvirani jurist iz Trebnjega na Dolenjskem, je padel na severnem bojišču kot rez. častnik star šele 25 let. Bil je vnet narodni delavec, posebno pri domači C. M. podružnici, katere odbornik je bil. Jos. H er go u tli je bil šolski vodja v Skornem pri Rečici na Paki. Kot tak je ustanovil ondotno moško podružnico ter ji bil vnet tajnik. Umrl je za ranami, ki jih je dobil na severnem bojišču. Dr. Ivan Merhar, c. kr. profesor na državni gimnaziji v Trstu, je padel kot rez. nadporočnik v obrambi Gorice dne 4. julija 1. 1915. Pokojni je bil celih 7 let zelo marljiv član vodstva naše družbe ter ni zamudil nobene važne odborove seje, čeravno je moral večkrat žrtvovati celo noč za vožnjo nazaj v Trst. Rodom Ribničan, torej ožji rojak tovariša Podboja, je imel vse njegove lastnosti duhovitega in zabavnega družabnika in bistrogledega politika. Bil je tudi ugleden literarni kritik. Ivan Oset (Goriški), 34letni zelo izobražen in narodnozaveden posestnik v Št. Jurju ob južni že- t Ivan Oset, Goriški, padci na severnem bojišču. leznici je padel dne 14. vinotoka 1914 na severnem bojišču. Kakor njegova sestra Marica in vsi trije bratje (France, Andrej in Miloš) je tudi pokojnik vneto de- loval pri narodnih društvih, posebno pri naši šolski družbi. Pri šentjurski moški C. M. podružnici je bil več let do prerane smrti marljiv tajnik. Prof. Štefan Podboj, profesor v Celovcu in vzorni predsednik ondotne C. M. podružnice, je padel kot rezervni poročnik kmalu po začetku vojne. f Poročnik, prof. Štefan Podboj. Dr. Janko Ser n ec, ugledni zdravnik v Celju, je prišel kot vojaški zdravnik v srbsko vjetništvo ter umrl kot žrtev poklica dne 6. prosinca 1. 1915 v Čačku star 42 let. Pokojnik je bil duša narodnega življenja v Celju ter odbornik Skoraj vseh društev, posebno trajno ondotne moške C. M. podružnice. Bil je tudi zavarovan v prid naši Družbi. t Dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, je umrl v Čačku na Srbskem kot žrtev svojega poklica. Trojanšek Avgust, poštni koncipist v Trstu in c. in kr. nadporočnik v rez. je padel junaške smrti dne 30. avgusta 1915 ob besarabski meji. Pokojnik je bil doma iz Domžal, a novi dom mu je bil v Trstu, kjer je bil posebno v Šentjakobskem okraju zelo marljiv narodni delavec. Zelo ga bo pogrešala ondotna C. M. podružnica, katere večletni odbornik in delavni tajnik je bil. O njegovi smrti je poročal vojaški du- hovnik g. Jernej*Hafner med drugim: „Njegov duh in zgled naj bdi in uči ljubiti domovino ter delati za narod, ki je najmanjši med brati in najbolj potreben, da ga bodo ljubili vsaj njegovi lastni sinovi". t Trojanšek Avgust, c. kr. nadporočn. v rez. je padel 30. avgusta 1915 ob besarabski meji. Razun vojne je tudi sploh smrt kruto posegala v vrste naše šolske družbe. Pobrala nam je več marljivih podružničnih predsednikov in odbornikov. Dne 26. mal. srpana 1. 1914 je umrl v Sodražici vpokojeni poštni pristav g. Ivan Pogorelec v 77. letu starosti. Pokojnik je bil pravi konzul naše Družbe, ki mu je bila takorekoč glavni cilj življenja. Pod njegovim nadzorstvom so ondotni nabiralniki marsikateri mesec več prispevali kakor v Ljubljani. Sam jih je nadzoroval in izpraznjeval ter pri vsakem dodal do zaokrožene svote. Redno se je pripeljal v Ljubljano ter se založil v družbeni pisarni z blagom, s katerim je potem kroš-njaril po trgu. V svoji skromnosti je' bil pri domači podružnici le blagajnik, a delal je takorekoč za ves odbor, tako da so ga odborniki sami smatrali za dejanskega predsednika. Tudi v oporoki ni pozabil na ljubljeno Družbo. V Gor. Gradu je umrl dne 31. vel. srpana 1914 g. Josip Krajnc, veleposestnik, lesni trgovec itd. t Vidic Josip. Vidic, mnogoletni predsednik ondotne’_C. M. podružnice. Za velike zasluge v šolstvu in narodnem gospodarstvu je bil odlikovan z zlatim zaslužnim Pokojnik je bil vedno delaven rodoljub ter je do smrti predsedoval ondotni moški C. M. podružnici. V -Št. Pavlu v Savinski dolini je umrl dne 2. listopada 1914 velezaslužni nadučitelj v p. g. Josip križcem. Pokojnikova sinova zavzemata odlični mesti. Sin Oton je sodni svetnik, sin dr. Fran pa urednik državnega zakonika v ministrstvu. Dne 24. grudna 1914 je pobrala smrt v Ljubljani bivšega odvetnika in posestnika g. dr. Fr. Mundo. Pokojnik je bil naši Družbi dvakratni pokrovitelj, a se je je pred smrtjo spomnil še z darom 1000 K. ' Na Uncu pri Rakeku je umrl dne 6. prosinca 1915 g. Lovro Sebe nikar, kremenit rodoljub iz tabor-janske dobe. Z gospo soprogo Matildo si ga našel pri vsakem žrtveniku za domovino. Na Proseku pri Trstu so pokopali dne 26. sušca 1915 skromnega, a nad vse značajnega rodoljuba g. Fr. Še mi ca, ki je volil naši Družbi za njegove razmere uprav knežji dar 5000 K. Dne 30. mal. travna 1915 je preminul v Ljubljani sodni svetnik v pok. g. Ivan Nabernik, vsem narodnim društvom znan pod skritim imenom »narodni dobrotvor“. Žrtvoval je narodnim društvom celo svoje znatno premoženje, sam pa živel skrajno skromno, skoraj revno. Tudi naša Družba mora biti hvaležna blagemu dobrotniku za lepe tisočake. V Trstu je umrl dne 14. vel. travna 1915 g. Matko Mandič, bivši profesor, državni in deželni poslanec. Pokojnik je posvetil vse svoje življenje slovenskemu in hrvatskcmu prebivalstvu rodne Istre, delal in se žrtvoval dan in noč ter pri tem večkrat — stradal. Pokojnik je z enako vnemo deloval za našo kakor za istrsko šolsko družbo. Naši I. tržaški podružnici je bil predsednik v najhujši dobi, ko se je snovala prva družbena šola v Trstu. V Globokem pri Brežicah je dne 21. vel. travna 1915 nagloma umrla mlada učiteljica gdč. Zinka K e n et o v a , vneta odbornica ondotne C. M. podružnice. Dne 23. vel. travna je umrl v Cerkljah pri Krškem posestnik g. Al. Marinček, vzoren rodoljub, večletni marljivi predsednik ondotne C. M. podružnice. V Št. Vidu pri Grobelnem je preminula ga. Hermina Stritarjeva rojena Ravnikarjeva, učiteljica in soproga ondotnega nadučitelja. Pokojnica je bila vneta podpredsednica C. M. podružnice, vestna učiteljica, vzorna soproga, ljubljena in ljubeča mati. t Matko Mandič, bivši profesor, državni in deželni poslanec v Trstu. V mladeniški dobi nas je zapustil g. Jos. Ma-horčič, učitelj v Dutovljah na Krasu in marljiv tajnik ondotne C. M. podružnice. Veleposestnica ga. Marija Brezočni-kova v Št. Lovrencu nad Mariborom je preminila meseca vel. srpana 1915. Pokojnica je bila dika in vzor slovenskih gospodinj, mater in rodoljubkinj. On-dotni C. M. podružnici je načelovala od ustanovitve do predlanskim, ko se je ženska podružnica preosno-vala v mešano ter je prevzel predsedništvo njen vrli sin Karel. Tudi hčerka Katica je vedno marljivo delovala v odboru. Sploh je bila Brezočnikova hiša — in gotovo še bo v bodoče — središče in zbirališče vsega narodnega življa v tem ponemčenem trgu. Go. Marijo Stegnar j evo, -soprogo c. kr. ravnatelja v p. v Mariboru nam je ugrabila smrt lani. Dasi v svoji skromnosti ni želela biti izkazana v odboru podružnice, vendar ni bilo prireditve ali zbirke za našo družbo, kjer bi ne bila pokojnica z vso vnemo sodelovala. Roš Vekoslav., določen za gospodarja znane Roševe hiše v Hrastniku na Štajerskem, je umrl v Gradcu dne 6. kimavca 1915 šele 32 let star. Pokojni je bil povsod priljubljen, blag mladenič, marljiv narodni delavec, posebno pri C. M. podružnici, katere večletni odbornik in tajnik je bil. Ferk Feliks, praktični zdravnik in veleposestnik pri Sv. Barbari niže Maribora, je umrl dne 15. kimavca 1915. Pokojni je bil požrtvovalen mladinoljub in prijatelj šole, zato tudi odkrit pospeševatelj naši šolski družbi, koje pokrovitelj je bil. Ulč^r Ljudevit, učitelj v Kozjem na Štajerskem, je umrl dne 18. kimavca 1915 šele 38 let star. Pokojni je bil marljiv narodni delavec ter več let tajnik ondotne C. M. podružnice. # * * 'v.* / r;- ■>•• • - v? ■■ !T| — 49 — Meršek Rado, učitelj na naši šoli pri Sv. Jakobu v Trstu, je padel dne 21. malega srpana 1915 kot branitelj domovine ob Koroški meji, star komaj 23 let. Pokojnik je bil rojen v Ročolu, od koder je bil obiskoval našo slovensko šolo pri Sv. Jakobu do vstopa v strokovne šole, nakar je bil takoj nameščen na istem zavodu, kjer se je izšolal. O njegovem vzgojnem delovanju mu je napisal njegov vodja laskavo oceno. Njegovo delovanje izven šole v rodnem Rocolu pa najbrž sploh ne dobi enakovrednega naslednika. Pri C. M. podružnici je bil že tretje leto predsednik, pri konsumnem društvu tajnik, mnogo se je trudil za otroški vrtec, sploh mu gre glavna zasluga za narodni in gospodarski napredek Rocola. Križ Vojeslav, učitelj v Zavrču in odbornik C. M. podr. pri Sv. Ba.rbari v Halozah, je umrl v Przemyslu, star je šele 27 let. Večna slava pokojnikom! Njihovo rodoljubno delo nam bodi vzor! Šolstvo „Dpužbe sv. Cirila in |VIetoda“ v vojnem času. Navzlic vsem težavam, ki jih je svetovna vojna pro-vzročila radi učiteljstva, in dobro vedoč, da njene zveste sotrudnike v vojnem času kliče druga, še bolj važna patriotična dolžnost, ter da bodo njeni dohodki se skrčili na zelo majhne vsote, je „Družba sv. Cirila in Metoda“, svesta si svoje prevzete naloge, začetkom šolskega leta 1914/1915 otvorila vse svoje ljudske šole in otroške vrtce. Poleg tega pa je še tri šole razširila vsako za en razred. Vse to pa je storila v trdni nadi, da se kmalu vrnejo mirni in boljši časi. Meseca julija 1914. je bilo izmed 21 družbinih učiteljev 9 poklicanih v vojaško službovanje in sicer 7 iz Trsta, eden iz Gorice in eden iz Mute. Ker družbino vodstvo za deško šolo v Trstu iz gmotnih ozirov ni moglo nastaviti in plačevati potrebnega števila suplentov, je sklenilo opustiti otvoritev nekaterih že dovoljenih vzporednic, premestiti potrebno število učiteljic z dekliških šol na deško in v nekaterih nižjih razredih uvesti poldnevni pouk. Vsled tega je na deški šoli prevzela pouk v I. a in I. b razredu učiteljica Josipina Švigelj z dekliške šole pri Sv. Jakobu; v II. d razredu pa učiteljica Ana Čok z dekliške šole na Acquedottu. Dne 1. oktobra je vstopila radovoljka Albina Lah in se je učiteljica Josipina Švigelj radi tega vrnila na dekliško šolo. Zaradi manjšega števila učencev za I. razred deške šole je bilo mogoče pri Sv. Jakobu I. c razred opustiti, na Acquedottu pa združiti vse učence v enem samem oddelku. Prva razreda pri Sv. Jakobu sta imela poldnevni pouk, vsak po 13 ur na teden. VI. razred se je razdelil v dva oddelka, kojih drugi oddelek se je otvoril kot VII. razred. Ker so poleg že imenovane radovoljke vstopile še 4 radovoljke, so imeli začetkom šolskega leta vsi drugi razredi razen prvega vsak svojega učitelja, ozir. učiteljico in celodnevni pouk. Deška šola je sedem-razredna z 10 vzporednicami. Na dekliški šoli pri Sv. Jakobu se je otvoril VII. razred, opuslila se je tretja vzporednica k I. razredu in V. razred je bil začetkoma brez vzporednice Ko se je učiteljica Josipina Švigelj vrnila z deške šole, se je V. razred, broječ čez 70 učenk, razdelil v dva oddelka. Ta šola je imela 7 razredov s 5 vzporednicami. Vsak razred je imel svojo razredno učiteljico in celodnevni pouk. Na dekliški šoli na Acq'iedottu se je opustila vzporednica k I. razredu, otvoril pa VIII. razred. Ker je vstopila ena radovoljka, ki je nadomestovala deški šoli prideljeno učiteljico Anico Čok, je bilo število učiteljic in razrednih oddelkov začetkom šolskega leta prav toliko kakor v poprejšnjem letu. Radi prevelikega števila učenk v II. razredu (95 učenk) se je ta razred pozneje razdelil v dva oddelka, vsak s poldnevnim poukom. Ta šola je imela 8 razredov z 1 vzporednico. V Gorici je vojaštvo koj po začetku vojne družbeno šolsko poslopje zasedlo in je obdržalo. Da je družba začetkom šolskega leta 1914/1915 ondi mogla otvoriti svojo šolo, se ima zahvaliti ljubeznivi postrež-Ijivosii preč. gosp. dr. Antona Gregorčiča, ki je v »Šolskem domu“ v ta namen brezplačno odstopil dve šolski sobi. V eni teh sob sta se nastanila I. in II. razred, ki sta imela poludnevni pouk, v drugi pa novo otvorjeni III. razred s celodnevnim poukom. Za lo šolo je vodstvo imenovalo dve suplenlki, eno kot namestnico k vojakom poklicanega učitelja Antona Turka, 4* drugo radi otvoritve tretjega razreda. Pouk se je.pričel redno in pravočasno. Otroškega vrtca v Gorici radi pomanjkanja prostorov ni bilo mogoče otvoriti. Na tozadevno prošnjo pa je »Družba sv. Cirila in Metoda" za šolsko leto 1914/1915 svojo vrtnarico pridelila v službovanje otroškemu vrtcu, ki ga je na Rabatišču otvorila »Slovenska Straža". Na Muti je družba nastavila suplentko za mobiliziranega nadučitelja. Pouk na tej šoli se je redno pričel in nadaljeval. Vsi drugi družbeni zavodi radi vojne niso imeli nobenih težkoč. Med šolskim letom sta na deški šoli v Trstu bila k vojakom poklicana c. kr. učitelj Ivan Dimnik (sredi januarja) in provizorični učitelj Jakob Meršek (sredi maja); od vojakov pa se je meseca januarja vrnil c. kr. učitelj Avgust Waschte. Učitelja Dimnika je nadomestoval suplent Anton Vovk, ki je bil začetkom šolskega leta imenovan za suplenta namesto mobiliziranega suplenta Ivana Slavca, na ta način, da se je v V. a in VI. razredu uvedel poldnevni pouk, v vsakem oddelku po 16 tedenskih ur. Po odhodu učitelja Merška sta se IV. a in IV. b razred združila v en sam oddelek, ki ga je poučeval c. kr. učitelj Vinko Engelman. C. kr. učitelj Waschte je sredi januarja prevzel II. d razred, vsled česar se je suplentka Ana Čok vrnila na dekliško šolo na Acquedottu, kjer je do konca šolskega leta nadomestovala radi bolezni od 15. januarja naprej na dopustu bivajočo učiteljico Klotildo Waschte-Burger. Velike težkoče pri pouku so se na tržaških ljudskih šolah pojavile pr Binkoštih. Precejšnje število učiteljev in učiteljic je o Binkoštih odšlo iz Trsta. Ti se potem radi nastale vojne dolgo časa niso mogli vrniti. Zato so morali v tem času učitelji in učiteljice, ki so ostali v Trstu, sami oskrbovati pouk, kolikor so to zamogli. Na deški šoli so učili: v I. a in I. b šolski vodja Tv. Vrščaj. v II. c in II. d razredu radovoljka Valerija Čuček, v III. a in III. b razredu radovoljka Marija Dolenc, v III. c in polovici IV. c razreda c. kr. učitelj Anton Šeme, v drugi polovici IV. c in V. b razredu c. kr. učitelj Petrovec, v VII. razredu voditelj J. Vrščaj in suplent A. Vovk. V drugih razredih te šole ni bilo izpremembe. Na dekliški šoli pri Sv. Jakobu so bile učenke razdeljene v pet oddelkov; v štirih so poučevale voditeljica Mira Engelman, učiteljici Josipina Delkin in Marija Kmet in radovoljka Albina Kovač z deške'šole, v petem oddelku pa je poučevala ona učiteljica, ki je bila radi verouka prosta. Na dekliški šoli na Acquedottu so bile na razpolago voditeljica Roza Goli in učiteljici Ana Črnagoj in Ana Čok. Vsaka teh je poučevala v treh razredih. Ker so na tej šoli po Binkoštih 4 učiteljice zbolele in dobile dopust, so poučevale do konca šolskega leta: v I. razredu voditeljica Roza Goli, v II. a in II. b razredu suplentka Ana Čok, v III., IV. in V. razredu c. kr. učiteljica Hočevar, v VI., Vil. in VIII. razredu učiteljica Minka Medič. Na deški in dekliški šoli pri Sv. Jakobu so nastale po vrnitvi ob Binkoštih odsotnih učiteljev, oziroma učiteljic, razmere, kakršne so bile pred Binkoštmi. Na vseh treh tržaških ljudskih šolah se je pouk vršil do 15. julija. Izvzemši vrtec v Rojanu se je na drugih otroških vrtcih v Trstu pouk končal 15. julija. Otroška vrtnarica v Rojanu je ob Binkoštih šla v Ljubljano ter je ondi zbolela in radi tega dobila dopust do konca šolskega leta. Ker ni bilo zanjo namestnice in ker je število otrok v zadnjem času izdatno padlo, se je vrtec zatvoril. Število učencev v preteklem šolskem letu je bilo na družbenih tržaških zavodih že koj v začetku manjše kakor poprejšnje leto in se je izdatno skrčilo, ko se je pričela vojna z Italijo. Vzrok temu je edino le vojna. Mnogo očetov je bilo poklicanih k vojakom, matere z otroki pa so se izselile iz Trsta. Mnogo rodbin je tudi zbežalo. Drugod se število otrok ni zmanjšalo. Na družbenih šolah v Gorici in Krminu sta bila šolska voditelja sredi meseca maja poklicana v vojaško službo. V Gorici je pouk v III. razredu prevzela su-plentka M. Bezek, I. razred pa se je združil s I. razredom „Šolskega doma“ in je poučeval učitelj dolskega doma". V Krminu je po odhodu voditelja učiteljica Ljudmila Erjavec oskrbovala pouk v obeh razredih. Vsled nastalih razmer smo morali šoli v Gorici in Krminu, kakor tudi otroška vrtca v Podgori in Pevmi o Binkoštih zaključiti. Z razpisom z dne 15. julija 1915, štev. 131, je c. kr. namestništvo v Trstu odredilo, da se morajo učenci tržaških javnih šol v dopoldanskih urah tudi v počitnicah zaposlovati. Na podlagi tega ukaza so družbena šolska vodstva sklenila, da se tudi družbeni šolarji po prosti volji dopoldne zbirajo v šolskih prostorih, kjer jih na vsakem zavodu nadzorujeta in zaposlujeta dva učitelja, oziroma učiteljici, ki se menjavajo po od njih določenem turnusu. Tudi voditeljica otroškega vrtca pri Sv. Ivanu v Trstu je vodstvu naznanila, da namerava svoj vrtec v počitnicah imeti odprt. Učiteljstvo in učenci „Družbe sv. Cirila in Metoda" so v preteklem šolskem letu vsak po svoji moči iz-, vrševali tiste patrijotične dolžnosti, ki jih nalaga naši državi vsiljena vojna: zbirali so prispevke za »Rdeči križ" in ranjence, izdelovali in zbirali razne predmete, ki služijo vojnooskrbnim namenom. Tako so n. pr. učenci deške šole pri sv. Jakobu v Trstu izdelali 173 kg papirnatih podplatov za vojake ter nabrali 323 kg raznih kovin za vojne namene, za kar je vojno ministrstvo vodstvu šole, učiteljstvu in učencem izreklo zahvalo. Tržaško družbeno učiteljstvo je 2. decembra 1914 tudi sodelovalo pri »Vojaškem dnevu", ki ga je priredilo tržaško občinstvo za božične darove vojakom na bojišču in ki je dal več kakor 50.000 K čistih dohodhov. Dne 3. oktobra 1914 so družbene šole v Trstu v gledališki dvorani ..Narodnega doma“ skupno priredile patrijotično slavnost na korist ..Rdečemu križu" in onim šolskim otrokom, katerih očetje so pod orožjem. To slavnost je poleg drugih odličnih gostov s svojo navzočnostjo počastil gospod c. kr. namestnik z gospo soprogo. Prireditev, ki se je 11. oktobra ponovila, je dala 880 K 08 h čistih dohodkov. Še bolj kakor druga leta so bili družbeni šolski otroci potrebni za zimo gorkih oblek in obuval. Skrb za to je prevzela kakor druga leta tudi v preteklem letu tržaška ženska C. M. podružnica. Ker pa tudi njeni viri za pokritje stroškov niso zadoščali, so priredile vse tri družbene šole dne 20. decembra 1914 v »Narodnem domu" »Božično veselico", ki se je kaj dobro obnesla. Tudi na več drugih družbinih . zavodih so bile, če tudi v manjšem obsegu, razne prireditve v prid vojni oskrbi. Vsak vinar, ki so ga malčki družbenih zavodov, pripadajoči skozi in skozi revnim slojem, položili domovini na oltar, naj bode priča, da klije v njih srcu živa iskra ljubezni do naše domovine Avstrije, iskra, ki ne bode ugasnila, marveč vzplamenela. S temi vrstami želimo dokazati, da je »Družba sv. Cirila in Metoda" po svojem vestnem in trudolju-bivem učiteljstvu tudi v vojnem letu izvrševala svojo nalogo kot šolska družba, a se obenem tudi popolnoma zavedala patrijotične dolžnosti, ki jo svetovna vojna nalaga vsem državljanom. A. S. Od severa naših pokrajin. Tri črtice. Spisal F. S. Šegula. Uvod. Na katoliškem shodu v Ljubljani 1. 1892 sem z be- sedami: „Morituri vos salutant! — Pozdravljajo vas umirajoči . . . Slovenci!* opozarjal, kako Slovenstvo ob nemški meji na Štajerskem nagloma umira. Besede so našle povsod, samo na shodu ne, glasen odme. ! Nekateri so celo trdili, da tam „ne umiramo*. Jaz sem pa še osem let potem bival tam gori ob smrtni postelji Slovenstva, in mnogokaj še v srcu tli, kar hoče na dan. Narodno umiranje ni bolestno! Iz mnogih slučajev, kako so polzmrzli ljudje zopet prišli k zavesti, je dokazano, da zmrzujoči, ko je enkrat otrpnil, nima nikakih bolečin več; nasprotno: obhajajo ga prijetna čuvstva kakor južnega vetrca in mile luči in v tem na večno zaspi. Tako je narodna smrt le nekako brezbolestno odrcvenenjc. N. pr. otroci schulvereinskih šol, če niso čisto posebno nahujskani, niso hudobni. Govori, jim prijazno, ljubeznivo ti gledajo v oči, razumejo te, a besedice slovenske ne spraviš več iz njih. Z ljubkim nasmehom na ustnicah — so mrtvi za nas! — Poznal sem jako uglednega kmeta tam gori ob meji, čegar sin, glasovit nemški profesor, še živi. Mož je molil v cerkvi iz starega slovenskega molitvenika, spominek na rajno ženo, besede slovenske pa nisem slišal nikdar iz njegovih ust in vsak moj tozadevni poskus je mirno odklonil. — Pred 27 leti sem kot mlad kaplan v že celo ponemčeni župniji zahajal v hišo tudi zelo uglednega kmeta, res trdega Nemca po rodu, ker oče mu je bil „iz rajha*. Ta moj dragi prijatelj, Gustav Adolf Heine vulgo Guess (to je po domače Kos, kakor so se nekdaj pri hiši pisati!) pa je imel slovensko ženo, pobožno, gostoljubno dušico. Večkrat v nedeljo popoldan smo sedeli skupa; in se kaj prijazno pogovarjali. Pa je rekel Gustav: .Moja žena je Slovenka iz Svičine; govorite z njo slovenski, jaz rad slišim ta jezik. Ko je bila še mlajša, si je včasih še popevala slovenski!* Zdaj je pa bila že narodno odrevenela. Razmere, razmere ... ni mogla več spraviti slovenske besede iz sebe. Milostivi Stvarnik je vsako še tako hudo „krogljico“, ki jo je pripravil človeštvu, posladll, da se zdi bolj grenka tistim, ki jo gledajo, kakor njim, ki jo zavžijejo. Tako nam srce poka, ko gledamo, kako se rodovina za rodovino pogreza v tujerodno morje. Nas boli — onili ne! Sovražni pa nam taki ljudje navadno niso. Tisto prokleto renegatstvo, ki s tako silo pritiska na naše ljudstvo, prihaja iz posebnili strupenih kotov ... iz čisto posebnih gnilih razmer ... iz posebno nizkega dušnega razpoloženja! 1. Mučeniki. Je že davno tega . . . kaplanoval sem ob slo-vensko-nemški meji sekovske vladikovine in bil zopet enkrat prestavljen. Pa to, kar je drugim često v težavo, je bilo meni takrat v zabavo. Bil sem mlad, zdrav, a goreč za svoj poklic, povsod priljubljen . . . Klet polno nabernjanega vina, penez ko toče ; . . kar navečno bi ostal — mlad kaplan. V trgu so me zelo prijazno sprejeli, le šola, dal mi je sporočiti prednik, „ni prijetna11. Bila je mešana petrazrednica. Najprej sem se seznanil z učiteljem gospodom Maierjem. Bil je velik, lep mož črne svilene brade in gostih črnih kodrov, le pesti je imel velike, eno za — moji dve. Bil je vljuden, razumen Nemec; poučeval je v 2. razredu. Ko sem prišel prvikrat v njegov razred, me je slovesno sprejel, menda celo s posebnim govorom. V šoli je vladala tišina, da bi slišal miško tekati, šolarji so vstajali ali se vsedali na lahek mig učiteljeve roke . . . vsa čast, kdor zna vzdržavali tako disciplino med 90 učenci in učenkami! Potem mi je razkazoval oddelke, pojasnil to in ono . . . Prišla sva do zadnje klopi, kjer je sedelo pet velikih fantov; klopi so jim postale očividno že premajhne. Fantje so „roko-na-klop“ topo zrli predse. Pri pogledu nanje se je strahovito zresnil učiteljev obraz, in začel je grometi: „Gospod katehet, ne verjamete, koliko truda in jeze mi ti-le prizadevajo. Boste si jih skusili. Nočejo se učiti in se — nočejo!11 Obenem z zadnjo besedo je z močno pestjo lopnil prvega po glavi, da se je udarjeni globoko sklonil naprej čez klop. Mehanično se je sklonil ž njim tudi sosed ... . „Ja ja, tudi ti!“ in „lop“ — je imel tudi ta močen udarec po zadnjem delu glave, po tako imenovanih malih možganih, da se je „tuk“ dotaknilo čelo klopi. v Potem kot bi se nič ne bilo zgodilo, sta udarjena fanta zopet mirno sedela „roke-na-klop“ na svojih sedežih in topo zrla pred se. Znan jima je bil namreč „hišni red“, učitelj pa je dalje rohnel: ..Ferdinand Sinnitsch, vstani!“ Vstal je prvi, dolg, močan fant in brezčutno zrl učitelju v obraz. — „K.arl Sinnitsch!“ Vstal je drugi in mehanično storil isto, učitelj pa mi je razkladal: „To sta brata dvojčiča! Pet let sta sedela v prvem razredu, tu ju imam zdaj že tretje leto . . . nič ne znata, ne brati in ne pisati . . . vse sproti pozabita. Če ju ob letu pošljem v 3. razred, ju imam že drugi dan zopet nazaj. In oni trije tam so ravno taki . . .!“ Stegnil je roko, ali „oni trije tam“ so se umaknili in ni jih dosegel. ..Okrajni šolski svet jim tudi ni dal zadnji dve leti poletnega oproščenja, ker se nočejo učiti in se — nočejo! In vsako leto dobim sem iz 1. razreda tako bando, ker so jinj tam klopi že premajhne," je globoko vzdihnil gospod Maier. Na to sta oba Sinnitscha sprejela še vsak svoj krepek poglavek, se vsedla in z „roko-na klop" zopet topo zrla predse. Učitelj pa je še pristavil meni v pojasnilo: „Das sind Mostschadel! Gospod katehet, le udarjajte, samo pazite, da si roke ne ranite!" Jaz pa, dveletni kaplan, sem nasproti metodi skušenega učitelja v svoji, na graški univerzi ceno pridobljeni modrosti, sklenil drugače: Ne z roko, ampak s srcem . . z ljubeznijo in neskončno potrpežljivostjo. Vse hudo razcefrane katehizme zadnje klopi sem zamenjal z novimi, in vsake ure sem jim žrtvoval zadnjo četrt. Brali smo, brali in zopet brali odgovor na vprašanje „Kaj je sveti krst?", skušali na pamet, in že se mi je zdelo, da gre. Prihodnjo uro je bilo zopet vse pozabljeno, s črkami smo morali začeti na novo. Tako sta minula dva meseca. Ko sem nekega dopoldne po štiriurnem pouku zopet stal pred ono zadnjo klopjo, in sem menda obupan vzdihnil: „Kaj naj začnem z vami! . . pomoli kvišku dva prsta bister svetlolasi fantek, ki je sedel prvi v predzadnji klopi. „Kaj hočeš, vstani ?!“ mu zaukažem. In vstal je in rekel zaupljivo: „0, ljubi gospod katehet, ne jezite se! Das san Windische! Oba Sinnitscha sta tudi že štirinajst let stara in dobita julri odhodnico!“ Dobremu šolarčku sem se smilil in hotel me je tolažiti, češ, vsega hudega je enkrat konec. Meni pa je bilo, kot bi me bil po glavi udaril gospod Maier. Torej Slovence sem mučil?! ... V katalogu pa stoji: materni jezik — deutsch! Drugega dne po šoli sem našel v veži kaplanije dva na male kosce raztrgana katekizma z vsemi podobicami, ki sem jih zdajal obema Siničevima . . . videl pa nisem nobenega nikdar več. Tako mučeniki umirajo — dandanes! 2. „0, še še!“ Stari Muha je bil mal bajtar, zvest faran, dober dedec; še boljša pa je bila njegova „boljša polovica", vzorna mamica in skrbna gospodinja. Le otroci, ti otroci, . . . dve hčeri je imela, . . . „dokler so doma, o takrat še, še", mi je včasih tarnala, ... „pa kaj, ko doma na tej pušči nimamo vsi ne dela ne jela, zato smo ju pustili v službo; zdaj jima pa redimo že troje otrok!" No, ko so otroci mali, takrat še, še . . .“ Najstarejša te vnučadi je bila petletna Jerčka, čudovito lepo dekletce. Saj je to neredka prikazen, da neskončno usmiljeni Stvarnik takim otrokom često podeli posebne telesne in dušne vrline, . . . menda jih tako pozneje lažje preredi. Jerčka je bila zgovorna, bistre glavice, in rad sem postal pri nji, posebno če je bil v žepu kak cukrček. Da je bila nezakonsko dete, sem ji rad odpustil, saj ni bila kriva ona tega; očeta in mater sta ji pa v polni meri nadomestovala dedek >n babica. Nekoč hodim slučajno mimo Muhove bajte. Jerčka je skakata po trati, prepevala in pasla mlade race. „Kako še kaj, Jerčka?“ jo vprašam. — „0, še še!“ je rekla in šegavo nagnila glavico, da so se ji zaiskrila modra očesca. Potem, kazaje s šibo na žolte, nerodne razposajenčke, ki so zadke izjnlake moleli, je vzdihnila: „Samo s to živino je križ! Če človek nič nima, je križ in če ima kaj, so tudi sami križi!" Ta modrost pa ni zrastla na Jerčkinem zelniku, ampak bile so to stare litanije^ babičine. Čez leto dni smo dobili Jerčko v šolo. Tudi gospod učitelj je je bil vesel; vso šolo je često vzdr-žavala pri dobri volji. Začela je včasih kar na glas kaj pripovedovati, menda se je dolgočasila; nekoč tudi v moji uri. „Kdo govori?" vzrohnim. — Jerčka! . . . in hrošče tudi ima v škarniclju!" jo je zatožila zavistna soseda. — „Jerčka, to ni lepo! Zdaj sem pa hud na te!" — „Gospod župnik, ne bodite hudi," je začelo dekle moledovati, „zdaj bom pa čisto pridna!" In res, beli obrazek naravnost resno v me uprt, bele ročice na klopi, . . . tako je v svojem pisanem oblačilcu vztrajala nepremično do konca ure kakor prava v solni steber spremenjena žena Lotova ob Mrtvem morju. Po učni uri sem ostal še v šoli, da na učiteljevi mizri izpopolnim običajne beležke v „Tednici“, otroci pa so posamič odhajali, poslavljaje se z enakomernim „z Bogom ! — z Bogom ! —“ Med poslednjimi je odhajala Jerčka in tudi zažvrgolela svoj „z Bogom!", pri tem pa tako šegavo s svojimi modrimi očesci gor k meni pogledala, da sva si bila brez daljših izjav zopet dobra. Pouk veronauka v 1. razredu ni malenkost. Tri mesece smo po svoje in čisto po domače razpravljali o Bogu, da smo slednjič imeli o najvišjem bitju: o Vsemogočnem, Dobrotljivem, Pravičnem, . . . boljše pojme, kakor svoje dni Platon in Aristoteles. Začel sem potem razlagati lepe zgodbe o Adamu in Evi, o angelih, . . . takrat pa se vzdigne Jerčka in jadrno zažvrgoli: „To že jaz vse vem! Naša babica to dosti lepše povejo — zvečer, ko grem spat", pristavi že bolj plaho, kot bi že čutila, da je izvršila veliko predrznost. Taka nezaupnica! Meni je kar sapo zaprlo, kakor kakemu poslancu, ki mu nezadovoljni volilci svoj „abcug!“ rjovejo v obraz. Tretje leto Jereka ni več prišla v šolo, a prišel je glas, daje šla „na Nemško služit, da se v šoli nemško nauči“. Leta so odhitela, jaz sem opešal in moral izpreči. Predlani pa me je prijelo neodoljivo hrepenenje, videti še enkrat tiste kraje ob nemško-slovenski meji, katerim sem posvetil vse moči svojih mladih duhovniških let. Ne, z ljudmi nisem želel govoriti, saj je že vse — vse drugače, ... ki sem jih krstil, zdaj gospodarijo,... pa kraje bi bil še enkrat rad videl. Sopihal sem navzgor po strminah, sprehajal se po gladkih pešpotih hladnih gozdov, deviških jelk in možatih macesnov. Pot me je peljala mimo Muhove kolibe. Res, tam stoji, opiraje se na palico. Takoj me je spoznalo njegovo bistro oko. „ Hvala Bogu tisočkrat, da vas še enkrat vidim! Tolikrat smo o vas govorili in se spominjali vsega dobrega, . . .!“ se je hvalisal stari mož. Na trati blizu njega je nerodno čepelo neko ženšče, kakih 20 let stara čokasta deklina, dobro rejena, zabuhlega obraza. „Je ne poznate?" vpraša starec. „Ne!“ odgovorim. „To je Jerčka!“ „Za božjo voljo! ... To je Jerčka? Kako je taka postala?" „Saj veste," začel je pripovedovati, „kako smo jo dali na Nemško služit, in da bi se v šoli nemško naučila. Pa nisem vedel, da so tisti Nemci tam" — pokazal je z roko na severno-zahodno stran — „tako surovi! Ko je tisti kmet prišel po njo, — seznanila sva se na sejmu — je rekel, da bo ravnal z njo kakor s svojo, v šolo jo bo pošiljal in pasla bo malo, . . . pa on in ona sta jo vedno tepla po glavi, butala po hrbtu, . . . hlapec jo je bajč enkrat celo z železnim drogom tolkel po glavi! Že pred več leti smo jo tako dobili domu. Občina mi zdaj daje malo podpore za njo, da jo preredim, ker jaz ne morem več veliko zaslužiti; . . . poje pa vse, karkoli dobi!“ „Jerčka, kako še kaj?“ sem jo začel izpraševati. „Ali me še kaj poznaš? ... Ali veš še kaj o Bogu, ... angelih?" Ženšče pa le topo zre pred se in se igra z dolgo šibo, kot bi pasla. Slednjič se vendar raztegnejo široka usta in iz neke neznane globine se izvije glas: „1 woass niks!" Zdaj še le sem tudi opazil, da ima veliko golšo na obeh straneh vratu. „In od kod ta strašen krof?" vprašam starega. „To je pa baje od tiste nemške mrzle glinaste vode; saj je tam polovica žensk takih!" mi je pojasnil stari Muha. 3. Pri Schutzenhoferjevih. Hana je bila izborno dekle, hči malega posestnika v fari, 22-letna, bolj navadnega, pa prijaznega obličja, vitka ko jelka, vesela, pobožna, delavna ko črna živina, in pa narodna: imela je naročena celo dva „svoja“ lista. Sploh so bila takrat dekleta naše Marijine družbe na najboljšem glasu. Leto za letom se mi jih je nekaj odmožilo tudi v sosednje župnije, da je v družbi iz-gledalo včasih kakor „po toči"! Jaz pa sem imel „čast“, da sem smel skupaj naloviti komaj iz šole izstopivši drobiž in ga zopet začeti vzgajati v družbo vzornih mladenk. Pri mesečni društveni konferenci na Svečnico sem zato tudi pred samimi mladenkami povdarjal: „Jaz vam nikakor ne branim, pošteno omožiti se, pa možite se v domači fari, ... doma potrebujemo pridnih gospodinj in dru-štvenic kongregacije sv. Ane . . .!“ Hana se je pri tem namuzala in skrila za steber. Na mah me je spravila v silno zadrego, mislil sem si: ,.Nemara sem kaj neprevidnega izustil, ker v taki družbi je treba še prav posebno prevdariti besede, kjer je kakor na dirki zbranih toliko — zdravih jezičkov. Pa že čez dva dni sein zvedel vzrok Haninega muzanja. Pred župno pisarno copot ... v urad prikorakajo trije možakarji, za njimi stari Vršič, Hanin oče, za njim pa kakor je bila dolga —- Hana sama. Položaj je jasen: Ženitovanjsko zapisovanje! Ponudim vsem, da se vsedejo, in stavim običajno vpra-čanje: „Kdo je ženin?" Vstal je Tomaž Schiitzenhoter, veleposestnik sosednje, še za tretjino slovenske župnije, pa trd Nemec, vdovec, 44 let star, človek orjaške postave, ugleden mož: prvi svetovalec, šolski načelnik, cerkveni ključar, in kar je še več takih kmečkih dobrin na deželi. —■ Medtem ko znašam matične knjige, sem si zagodrnjal menda malo preveč glasno: „Vsa naša boljša dekleta se možijo iz župnije, doma pa ostajajo . . .“ Tu je pa skočil s stola star, brezzobni možicelj, tudi trd Nemec, in živahno protestiral: „Gospod župnik, da nam ne delate kakih zaprek! Tudi mi v Gradišču potrebujemo dobrih gospodinj!" —Mož je bil po poklicu eden tistih, ki delajo ženitve, in zbal se je za svoje „delo“. Potem smo mimo vse opravili, kakor zahteva postava. Ob določenem dnevu, že ob 8. uri zjutraj si je prišel Schtltzenhofer v naravnost sijajnem spremstvu po svojo nevesto. Pred altarjem se mi je zdelo, da sta bila prav lep par: enake velikosti, resna, vredna drug drugega. Gostovanje so imeli v gostilni, mize so se šibile izbranih jedil, muzika je „delala“, bogato oblečene gospodinje so se po tratah sprehajale, ... a ko je zvečer zvonilo »angelsko češčenje", so se po že prej izraženi želji neveste vsi razšli, vsak na svoj dom, kakor sem v družbi dekletom često priporočal. Čez leto dni srečam Schtltzenhoferja na sejmu. Izgledal je ves srečen, ves pomlajen, čedno in snažno opravljen. »Gospod, kedaj nas enkrat obiščete, kakor ste obljubili ?“ me vpraša. »Bom prišel, bom! . . . Zares bom prišel!" Medtem sem pa zapustil župnijo ... Še le čez osem let pridem slučajno nazaj v tiste kraje, menda je bilo na Florijanovo. Mislim si: »Ednajsta ura je, doma bodo, . . . obiščem jili!“ Pri vhodu me je sprejela postavna gospodinja v belem predpasniku, pravi vzor zdravja in snage, . . . komaj sem spoznal v nji nekdanjo dolgo Vršičevo Hano. Dva fantiča sta se motala okoli nje, dekletce je držala v naročju. Iz hlevov je prihitel gospodar, me veselo pozdravil in peljal skozi veliko družinsko sobo v stransko, po gospodsko opremljeno sobo. Potisne pred me časnike »Sonntagsbote", »Slogo", . . . ter hiti: »Oprostite malo, dragi gospod župnik!" Rečem jaz: »Gospod Schtltzenhofer, ne dajte se motiti! Hišni red je sveta reč, in gorje mu, ki bi ga zadržaval!“ »Hvala, hvala!" reče mož. »Veste, sopraznik je, zjutraj smo bili vsi v cerkvi, predpoldnem nismo šli na delo, . . . sedaj pa ob 11. uri-obedujemo, da ljudi razpošljem v vinograde in na njive". Medtem že prikorakajo hlapci, prihajajo dekle, .,. gospodar prisloni duri in me pusti samega. Jaz pa sem na pol skrit opazoval krasen prizor. Na častnem mestu je sedel gospodar, zraven njega na levo, bolj na voglu mize, gospodinja, navzdol otroka na stolih, ... gospodarju na desno so se vrstili na okrog po svojem dostojanstvu hlapci in dekle; vsega skup kakih petnajst oseb. Zdaj se zasliši glas — prijeten alt — gospodinje: »V imenu Očeta . . . Oče naš . . . Češčena . . . Blagoslovi, o Gospod, nas in te svoje dari, ki jih bomo po tvoji dobroti zavživali. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen." Potem se začne obed, žlice ropotajo, vilice cvilijo, otroci čebljajo, dekle se oglašajo, »veliki hlapec" se semtertje mogočno zakrohota, celo pastir je smel povedati svojo o kuncih. — To je vesela pojedina, to tekne in zaleže! K sklepu se zasliši zopet gospodinje močen glas: ..Zahvalimo Te, vsemogočni Bog, za vse tvoje dobrote. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Očenaš . . . Češčena . . . Čast bodi . . .“ Z ropotom, vprašanji, ukazi, naročili so se razšli. Potem pride oče Schittzenhofer zopet k meni, češ: „Kaj rečete, gospod župnik, k temu, pri SchUtzen-hoferju se slovensko moli. Jaz razumem slovensko, ali govoriti slovensko se ne morem navaditi. Pa gospodinja je tako bolj vajena z doma, posli so tudi sami slovenski, ker poštenega nemškega človeka tukaj ni dobiti v službo; vse sili v mesto. Otroci pa se že potem v šoli nemško naučijo." Tako je zagovarjal pred menoj Schutzenhofer — svoje Hane hišni red, in še pristavil: „Mi smo vsi tako srečni in zadovoljni z našo skrbno mamo; posebno jaz, če se spomnim svojega prvega, — nesrečnega zakona!" In debele solze radosti so se zaiskrile v poštenih sivih očeh velikega moža. Kaj rečeš na to, dragi bralec? Brez dvoma vzklikneš z menoj: »Bog živi SchUtzenhoferjevo mamo!“ Ravnokar je vstopila s polno skledo zlatorumeno ocvrtih piščancev. „Mi smo že vedeli, da pridete; smo vas videli!" je rekla in se poredno zasmejala. Da zares, Bog živi Schtitzenhoferjevo mamo! Jaz bom pa skrbel, da ji pošlje Družba svoj koledar za 1. 1916., brž ko izide. Stoletnica dveh zaslužnih mož za slovensko šolstvo na Kopoškem. V vojnem hrupu se prezro vsakdanji dogodki. Leta 1913. se je dostojno proslavila lOOletnica „očeta koroških Slovencev" Andreja Einspielerja, prezrlo pa se je, da je bil istega leta tudi 100. rojstni dan Andreja Aljančiča. Andrej Aljančič se je rodil 21. listopada 1813 v Kovorju na Gorenjskem, toda celo svoje delavno življenje je posvetil koroškim Slovencem. Njegov oče je bil premožen kmet in trgovec s poljskimi pridelki. Sina Andreja je določil za naslednika, zato ga je zapeljal k njegovemu stricu Ovseneku v Šmarjeto v Labodsko dolino, da bi se naučil nemško. Stric pa je dal dečka v šolo ter je z odliko dovršil nižjo gimnazijo v Št. Pavlu, višjo pa v Celovcu, ozir. 8. razred v Ljubljani, nakar je vstopil v celovško bogoslovnico pod Slomškovim vodstvom. Že kot bogoslovec je poučeval dve leti krščanski nauk na glavni mestni šoli v Celovcu. Imel je velike vzgojne lastnosti, ljubezen do mladine in za materino besedo. Leta 1847. ga je škof Slomšek poklical za kornegavvikarja v Št. Andraž, a naslednje leto je dobil župnijo Škocijan v Podjuni. Leta 1855. je bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika za dober-lovaško okrožje. Kot tak je posvetil vse moči razvoju slovenskega šolstva. Letni učiteljski shodi so bili pod njegovim vodstvom nekaki narodni tabori. Leta 1862. je dobil dekanijo v Velikovcu, kjer je ostal 10 let, ko je bil leta 1872. imenovan za kanonika ter se preselil v Celovec. Obenem je postal dekan in član okrajnega šolskega sveta za celovško okolico. Kot tak se je neustrašeno potegoval za pravice slovenskega jezika ter povsod zahteval, da so katehetje poučevali krščanski nauk v slovenskem jeziku. Slovenski učitelji so imeli v njem močno oporo. — Zaradi njegovega narodnega mišljenja in delovanja mu je bilo ob zlatomašništvu leta 1888. odrečeno odlikovanje, pač pa ga je odlikoval papež ? naslovom hišnega prelata in častnega komornika. Par mesecev pred svojo smrtjo leta 1893. je poslal Družbi sv. C. M. 200 K ter postal njen pokrovitelj. Svoji rojstni občini je napravil potrebni vodovod, nadalje je volil v oporoki 4000 K, da se z obrestmi kupuje obleka revnim učencem v Kovorju. Deloval je tudi na slovstvenem polju. Gregor Somer. Lani (1914) je minilo 100 let, odkar se je porodil v Golševem pri Celovcu najodličnejši slovenski učitelj Koroške Gregor Somer (Sumer). Z 20. letom si je pridobil učno usposobnost za ljudske, leto pozneje za glavne (mestne) šole. Oboje z izvrstnim uspehom. Nato je poučeval kot zasebni učitelj v najodličnejših celovških rodbinah celih 13 let (do 1847). Obenem je poslušal na liceju predavanja prof. Mat. Ahaclja o kmetijstvu, sadjarstvu in prirodopisju. Tudi je napravil pri Slomšku izpit iz slovenščine z izvrstnim uspehom. Leta 1847. ga je škofijski ordinarijat nastavil v Borovljah za stalnega učitelja, cerkovnika in organista. V dekretu se mu je naročalo, naj spravi borovsko šolo, ki je v zadnjih 'etih močno propadala, zopet v pravi red in tir. Svoje naloge se je lotil z vso domoljubno vnemo. Začel je poučevati vse predmete v slovenskem jeziku, ker je tako tudi naročilo naučno ministrstvo dne 11. kimavca 1848. leta. Seve je bilo le malo drugih učiteljev na Koroškem, ki bi bili hoteli in znali tako poučevati. Sele počenši s 4. šolskim letom je Somer učil nemščino po nekaj ur na teden kot obvezni predmet. Pod njini je zaslovela borovska šola za najboljšo slovensko ' 5* šolo na Koroškem. Njegovi učenci, ki so prihajali v srednje šole v Celovec, so se odlikovali s temeljitim znanjem slovenščine. Koncem vsakega šolskega leta je izdajal Somer tiskano letno poročilo „Napredovanje farno-šolske mladine". To je bilo prvo slovensko šolsko izvestje nele na Koroškem, temveč sploh na Slovenskem. Poučeval je v šoli celo cirilico. Vse šolske oblasti so ga hvalile, tudi od na-učnega ministrstva je dobil pohvalnico. Leta 1852. je postal vzorni učitelj za celi Spodnji Rož. Somer pa je deloval tudi izven šole. Pridno je dopisoval v strokovne in leposlovne časopise („Slov. Bčela", »Šolski Prijatelj", »Novice" itd.). Zagovarjal je slovensko uradovanje, slovensko šolo in sploh narodne težnje koroških Slovencev. Družilo ga je osebno prijateljstvo z Einspielerjem, Majarjem in drugimi narodnimi odličnjaki. Leta 1853. je postal c. kr. učitelj na celovški realki, kjer je poučeval tudi slovenščino kot drugi deželni jezik. Dalje časa je nadomeščal tudi prof. Janežiča na realki. Leta 1867. je bil imenovan za učitelja na novem učiteljišču v Celovcu, dve leti pozneje pa za okr. šolskega nadzornika za nemški okraj Milstat. Ko pa je zavladala nestrpna nemška struja, moral je občutiti maščevanje tudi Somer. Dasi najvzornejši učitelj in nadzornik, moral je iti leta 1872. nepričakovano v pokoj s pičlo pokojnino. Pozneje so kruto krivico popravili s tem, da so mu dali službo začasnega učitelja v nemških Trebličah (Treffling). Kot slaboten 701etni starček se je preselil od tam leta 1883. v Celovec, kjer je umrl leta 1893. kot zadnja neomajna skala med slovenskimi učitelji Koroške od narodnega preporoda do novejše dobe. Leta 1874. je izdal šolsko knjigo »Mali računar za prvi razred ljudskih šol". Sam se je naučil popolnoma srbskega, ruskega, češkega, poljskega in italijanskega jezika. A. B. Posveta, (Kolednica.) Otcev, dedov duh, spomin vodi nas vedno vzgledno I Daj blagoslov svoj na trud naš in /noj; na žitno polje, vode in gore, na vinske vrhe! Goj žizni nam čilost in milost! Dom varuj in rod nesprave zlih zmot! Brat brata poznaj, roko mu podaj — zvest pravdi vsečisti brez krivde zavisti! Nesprava — pogin; Rob — rod needin; stoj — složen, močan ščit domu in bran: z vso uma močjo s častjo in krvjo za dedov zemljo! In sreča in čast domovine nikdar naj ne gine, ne mine! Pri politično zrelih narodih. nalokateri narod v Avstriji je tako potreben narodne obrambe, kakor mi Slovenci. Najmanjša narodnost smo, a sovražnikov imamo največ. Cehi in Poljaki so mnogo številnejši in imovitejši, a imajo le enega skupnega sovraga, dočim imamo Slovenci za soseda dva mogočna in nasilna zatiralca: Nemca in Italijana; poleg njiju preži še Madžar na naš rod. Nemci in Italijani so tem nevarnejši, ker imajo močno duševno in ogromno denarno zaslombo v svojih rojakih izven državnih mej. Brezdvomrto pa bi Nemci in Italijani za svoje bojne načrte ne mogli zbrati milijonov, ako bi neprestano ne pretiravali in ne „zahtevali.“ Nekdo, ki dobro pozna mošnjičke avstrijskih Italijanov, se je glasno smejal „Leginim“ izkazom, da je Goriška s Furlanijo zbrala za Lego nazionale v enem letu nad 35.000 K. Še bolj pa se je smejal, ko so laška gnezda po Istri in Dalmaciji izkazovala od Leginih plesov po 5—10.000 tisoč K prebitka. Rekel je: „Saj to niso krone, to so italijanske lire, ki jih je bilo treba le sprejeti iz Italije in zamenjati v krone!" Le na ta način je mogoče, da je vsak 10. avstrijski Italijan član Lege, dočim dobi „Družba C. M." šele povprečno pri vsakem 100. Slovencu enega člana. Italijani in Nemci se torej lahko šopirijo s pavovim perjem. Na koga pa se naj zanašamo Slovenci? Južni, kakor severni naši bratje morajo stati na lastnih okopih. Žalibog smo Slovenci navezani pri velikih svojih skrbeh za obrambo domovine in mladine sa‘mi na sebe. To je tembolj žalostno, ker smo pri vsej svoji malo-številnosti in revščini še razcepljeni, a naše ljudstvo še ni povsod politično zrelo, da bi se zavedalo svojih državljanskih pravic, pa tudi dolžnosti, ki jih moramo imeti do bližnjega, v prvi vrsti do bližnjega lastnega rodu. Koliko je treba pri nas ponižnega in obzirnega moledovanja, da zberemo za najnujnejše obrambne potrebe! In zopet kako se je treba klanjati, hvaliti in poveličevati za vsak prispevek „ad captandam bene-volentiam“ (da nam dobrotniki še ostanejo naklonjeni.) To zbiranje izgleda, kakor da bi se zbiralo za kako osebno skupino okoli Družbe sv. C. M. Ako bi imeli politično zrelo ljudstvo za seboj, moralo bi se to zahvaljevati vodstvom in odborom naših obrambnih organizacij, ker delajo in se žrtvujejo brezplačno v blagor celokupne domovine. Nemci lahko v tem oziru že drugače nastopajo. Ko so začeli predlanskim dohodki za Schulverein pešati, izdal je odbor s podpisi vseh odbornikov oklic na nemški narod.. V oklicu pravijo: „Obračamo se do vseh svojih rojakov z zahtevo za zadostna sredstva. Ne prosimo, zahtevamo v imenu stoterih revnih občin na jezikovnih mejah, kojih narodno-gospodarski obstoj je odvisen od Schulvereina. Zahtevamo v imenu tisočih otrok, ki jim izkazuje Schulverein dobroto pouka v materinem jeziku, zahtevamo v imenu našega naroda. Vi, ki ste blagoslovljeni s posvetnimi dobri, dajte s polnimi rokami, zavedajte se narodnih dolžnosti, ki Vam jih nalaga imetje. Pa tudi Vi meščani, kmetje in delavci, prispevajte svoj del, saj pride v korist najrevnejšim. Le tisti narod je vreden, da obstoji in prospeva, ki se zna braniti iz lastnih moči." Tako lahko zahtevajo Nemci, ki imajo obrambo le za lažno pretvezo, resnično pa ima Schulverein namen, izneveriti in ponemčiti slovansko deco. In politično zreli Nemci zbero na resno zahtevo od bogatina do delavca milijone vsako leto. Tudi Slovenci si bomo začuvali trajno svoje meje in svojo mladino šele tedaj, ko bo slehrni Slovenec prepričan, da je dolžan po vseh močeh delovati in žrtvovati za narodno obrambo, da ne izkazuje milosti, velikodušnosti, temveč stori svojo na j svetejšo dolžnost za narod in domovino. A. B. A A____________________S) OOOO^OOOO (9__________________A A aaDaoaoaaociDaaaDoaaaoaaaaDaaaaDaacincmaaDaaaoaaDaaoaoaaoaaDaoaaoaaaaoaaaaoDao Mal položi dar domu na altar! 'Tale napis nosijo vžigalice Družbe sv, Cirila in Metoda, Kdor jih kupuje in drugim priporoča, podpira plemenito delo, ki ga izvršuje : : že osemindvajset let : : Družba sv. Cirila in Metoda. Pripomnimo, da ima družba sv. C. in M. ! samo od teh vrst vžigalic dohodke. ! rTHnrTTnnrTTnrrnnnnnnnnnnnnnnrTirTrTTCparnnnri O Kdo imej prvenstvo v narodni obrambi? Kdo drugi kot naša mladina, naša bodočnost! V naši mladini, posebno v akademični, je največ sveže življenske sile. Treba je le trdne volje in zanosnih narodnih vzorov, pa postane telesna straža Slovenstva. Tako je pri vseh narodih, ki napredujejo. Nemška akademična mladina ima v tem oziru vestno razdeljeno delo. Vsako akademično društvo vzame v »zaščito" gotovo točko na naših jezikovnih mejah. Tako ima naš nesrečni Št. lij svoje pokrovitelje v nemškem akademičnem društvu, zato pa naša stvar tam tudi tako silno pada. Ali bi se ne mogel najti protiutež n. pr. v Triglavanih? Pred dobrimi 6 do 7 leti se je naše narodno dijaštvo krasno dvignilo za narodno obrambo. Pojavili so se narodni delavci in organizatorji, da smo se divili za bodočnost. Izvežbala se je cela vrsta obrambnih pisateljev, tako da je imel »Slovenski Branik" v izobilju izbornega, raznovrstnega gradiva. Snovale so se knjižnice, organiziralo se je razpošiljanje prečitanih časopisov na meje, prirejali so se obrambni tečaji, obrambne razstave itd. Zadnja tri leta pa se je skoraj vse zopet poleglo. Obrambni pisatelji so odložili pero, knjižnice životarijo, govorniki so redki. Srednješolcem pač ne zamerimo, ako se ne uder ležujejo aktivno in javno obrambnega dela, dasi sodelovanje za nepolitično, dobrodelno našo šolsko družbo Ciril Metoda gotovo ni proti disciplinarnemu redu. Nemško dijaštvo deluje za svoja bojna društva pod navodili svojih profesorjev. Druga je glede naših akademikov. Ti so pravi predstavniki svobodnih, neodvisnih državljanov, bodočih narodnih voditeljev. Vemo sicer, da se imajo naši akademiki z majhnimi izjemami boriti z gmotnimi neprilikami, zato ne zahtevamo in ne pričakujemo denarne pomoči, pač pa prosimo aktivnega sodelovanja z agitacijo, nasveti, dopisovanjem, govori itd. Med letom imajo dovolj hvaležnega polja v mestih svojih študij, posebno ako so v Gradcu in na Dunaju, dočim naj bi v Pragi proučevali vzorno obrambno delo naših bratov Čehov. Glavna naloga pa jih čaka v počitnicah. V vsakem kraju so neizorane ledine za prosveto in organizacije, posebno za prirejanje shodov, predavanj, veselic itd. Saj imamo dokaze, da je poedini odločni akademik preosnoval ves okraj. Nekateri kraji imajo po več sposobnih akademikov. Naj bi se nekateri zavzeli za ogrožene pokrajine v sosednjih deželah, posebno na Koroškem, kjer primanjkuje izobražencev. Pobrigajte se za te naše nesrečne koroške brate! Treba je le iti za nekaj dni v kateri kraj in brž se dobi stik z ljudstvom in zaupanje med njim. V drugih deželah imamo večinoma narodno učiteljstvo, na Koroškem je tudi to zelo redko, a tudi zavedni učitelji se ne smejo dosti gibati, da ne zapadejo pogubnemu maščevanju. Kaj bi bilo z našo Obrambno organizacijo, posebno z Družbo Cirila in Metoda, na deželi, da nimamo požrtvovalnega učiteljstva! Smelo trdimo, da nad polovico Ciril-Metodovih podružnic zdržuje naše neustrašeno učiteljstvo. Pri tem se učiteljstvo res le žrtvuje iz najplemenitejših nagibov, marsikje sebi v škodo. Od narodnega delovanja nima pričakovati zboljšanja svojega gmotnega položaja, pač pa večkrat celo nasprotno. Akademik pa, ki se posveti narodni organizaciji in prosveti, ki se izvežba za buditelja in govornika, si neposredno gladi pot za bodočnost, se pripravlja za voditelja in si pridobiva življenskih izkušenj in simpatij. Zato pa velja1 klic g. F. S. Šegule v predlanskem koledarju: »Prostovoljci, naprej!“, v prvi vrsti našim akademikom. Nikjer ne manjka podrobnega dela, nedostaje le nesebičnih delavcev. B. 0 0 0 0 0 0 Pozor! Pozor! Dolžnost vsakemu narodnemu zavednemu Slovencu bodi: da je član Družbe sv. Cirila in Metoda. Njeni člani so: 1. pokrovitelji, ki plačajo 200 K, 2. ustanovniki, ki plačajo 20 K, 3. letniki, ki dajo po 2 K na leto, 4. podporniki, ki žrtvujejo vsaj po 20 v. na leto. Vsak naj se vpiše pri bližnji podružnici in skuša pridobiti še kakega novega člana! Pozor! Pozor! Slovenskim materam! Pod naslovom „Hrvatskim majkama" je izdala sarajevska »Hrvatska Narodna Zajednica" patrijotičen poziv, ki vsebuje zlatega pouka o dolžnostih matere v težkih časih. Podajamo ga tu prirejenega za naše slovenske matere: Na vas slovenske matere naslavljamo ta poziv. Največji del odraslih moških je zapustil svoje hiše, žene in deco, matere, sestre in brate, ter so šli v boj, da branijo državo pred sovražnikom. Skoro pojdejo tudi oni, ki so še ostali, in ve, slovenske matere, boste morale same prevzeti na-se težko skrb, da nam rešite in ohranite slovensko ime in slovenski narod. Težka naloga je to, zato pa je tudi dvakrat toliko častna. Mnogokrat je padala v naši minolosti taka dolžnost na naše matere in vsikdar so jo vestno izvršile. Mnogokrat so nam bile opustošene naše vasi in mesta, ali naše matere niso obupavale, marveč so, kakor njihovi očetje, možje in bratje, izvršile svojo slovensko dolžnost. In kar mi, njihovi potomci, danes imamo, na tem se imamo zahvaliti njim. In sedaj je prišla vrsta na današnje slovenske matere, da dokažejo, da so vredne hčere, žene in sestre svojih slovenskih očetov, mož in bratov, ki se junaški bore v današnji vojni. Slovenskih mater dolžnost ne sega na bojno polje, marveč je njihova dolžnost ta, da vredno vzgoje našo slovensko deco, našo slovensko bodočnost. Zato treba, da si je vsaka slovenska mati v svesti, da je Slovenka, česar se ne sme nikjer sramovati, n i k j e r •„ zatajiti, marveč izpovedovati vsikdar odkrito in jasno. Kakor zavedna Slovenka bo vzgajala svoje otroke v slovenskem duhu, govorila bo žnjimi in drugimi, prijatelji in neprijatelji, samo v slovenskem jeziku, učila jih bo, da se morajo vsikdar ponašati s slovenskim imenom in da ga ne bodo nikjer pred nikomur in od nikogar puščale nekažnjeno žaliti in blatiti. Ker nam bo vsled vojne trpelo tudi gospodarstvo in bo po mnogih krajih vse uničeno, bo dolžnost naših mater velika in težka tudi v tem pogledu! Ali, naj se ne plašijo! Tudi to se bo moglo sčasoma premagati, četudi ne naenkrat. Slovenska mati delaj, šte.di in se izogiblji vsakega nepotrebnega troška, opuščaj gizdavost in zabave! Tako boš z izgledom učila tudi svojo deco. Ako boš ljubila svojo deco, in jo učila, naj se ljubi med seboj in naj to ljubezen daja tudi vsemu slovenskemu narodu, pride sloga, brez katere ni rešitve in življenja za noben narod, naj-manje pa za naš slovenski! Ako bo slovenska mati sebi in svoji deci ohranjala živo vero v Boga in lepšo bodočnost svojega naroda, ako bo ohranjala neokaljen spomin na junaške očete, može in brate — in ga izročala deci kot relikvijo, ohrani nam slovensko ime, narod in domovino. Zarotite se, slovenske matere, da boste delale tako! In začnite takoj! V vas in vaših otrocih je bodočnost slovenskega naroda! Slovenske naše matere — pokažite se! J o o o \7estnik o n o Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. 0 o m- o o o 8 8 h' ' *4aas^_*i- • . Bilanca družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1914. -—1 d) Šolska oprava in popravila . 820 „ 10 „ e) Kurjava i. dr 3U0 „ ' II f) Učila in drugo 410 „ 50 „ g) Božičnica in drugi stroški , 1.849 „ 47 „ 20.683 K 98 v 26.512 ,. 94 Skupaj 19.116 „ 61 4. Račun stroškov za novo stavbo šolskega poslopja pri Sv. Jakobu v Trstu. ' Leta 1914. izplačani zneseki skupaj . . . tv. 1.332 „ 83 ,, Odnos . . . 67.646 K 36 v —' 85 — Prenos . . . 5. Račun stroškov otroškega vrtca v Rojanu. a) Plača vrtnarici 1.200 K — v b) Najemnina 1.674 „ 21 „ c) Božičnica 276 „ 27 „ d) Razni stroški 521 „ 03 „ Skupaj . . . 6. Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Ivanu poleg Trsta. a) Plača vrtnarici in suplentki . 1.280 K - v b) Najemnina 300 „ - „ c) Razni stroški 29 „ 64 „ Skupaj . . . 7. Račun stroškov otroškega vrtca v Rocolu. a) Plača vrtnarici 1.455 K 93 v b) Najemnina 320 „ - „ c) Strežnica, kurjava i. dr. . . 180 „ — „ Skupaj . . . 8. Račun stroškov otroškega vrtca v Skednju. a) Plača vrtnaricama ..... 2.000 K - v b) Plača strežnici 240 „ - „ c) Razna popravila pri dru be- nem poslopju 680 „ 49 „ d) Učila, šolska kuhinja in drugo 1.246 „ 52 „ Skupaj . . . 9. Račun stroškov otroškega vrtca v Verdeli. Cl) Plača vrtnarici 1.225 K — v b) Najemnina 240 „ - „ c) Učila 14 „ 48 „ Skupaj' . . . 3.671 „ 51 „ 1.609 „ 64 „ 1.955 „ 93 „ 4.167 „ 01 „ 1.479 „ 18 80.529 K 93 v Prenos . . . 10. Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Jakobu v Trstu. «) Plača vrtnarici................. 1.164 K — v b) Najemnina....................... 1.470 „ — „ c) Razno 227 „ 36 ,, Skupaj . . . 11. Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu; a) Plača vrtnarici in suplcntki 1.360 K — v b) Razne adapcije pri poslopju 200 „ — „ c) Učila, šolska kphnija i. dr. 842 ,, 05 „ Skupaj . . . 12. Račun stroškov otroškega vrtca v Kolonji pri Trstu. rt) Plača vrtnarici 900 — v b) Najemnina 760 ,, — „ c) Razne adapcije pri poslopju, učila in drugo 534 „ 94 „ Skupaj . . . 13. Račun stroškov otroškega vrtca v Pevmi. a) Plača vrtnarici 800 K — v b) Plača strežnici 80 „ — „ c) Najemnina in kurjava, i. dr. 379 ,, 28 „ d) Božičnica 100 „ 66 „ Skupaj . . . 14. Račun stroškov šolstva v Krminu. rt) Dvor a z red n a ljudska šola i. s. Plača učiteljstvu 4.013 K 26 v Božičnica ... 85 „ — „ Učila. . . . . 286 „ 20 „ Skupaj . . . 4.384 K 46 v Odnos . . . 4.384 K 46 v Odnos . . . 80.529 K 93 v 2.861 „ 36 „ 2.402 „ 05 „ 2.194 , 94 „ 1.359 „ 94 „ — 87 — . Prenos 89.348 K 22 v Prenos ... 4 384 K 46 v b) Otroški vrtec. Plača vrtnarici. 1.000 K — v Učila 101 „ 08 „ Skupaj . . . 1.101 „ 08 „ c) Vzdrževanje poslopja, kurjava, zavarovalnina itd 643 ,, 90 „ Skupaj 6.129 44 „ 15. Račun stroškov šolstva v Gorici. a) Dvorazredna ljudska šola. Plača učiteljstvu 4.294 K 87 v b) Otroški vrtec. Plača vrtnarici 1.000 „ >1 c) Božičnica 390 „ 62 „ d) Učila in drugo 205 ,, 38 „ Skupaj 5.890 i. 87 „ 16. Račun stroškov otroškega vrtca v Tržiču (na Kranjskem). a) Plača vrtnarici 1.075 K — v b) Najemnina 480 „ II c) Razni stroški 171 ,, 74 „ x Skupaj 1.726 , 74 „ 17. Račun stroškov otroških vrtcev na Savi pri Jesenicah. * a) Plača vrtnaricama 2.146 K 25 v b) Plača strežnici 144 „ » c) Zavarovalnina i. dr 76 ,, 78 „ Skupaj 2.367 .. 03 „ Odnos 105.462 K 30 v 'M* Prenos . . . 105.462 K 30 v 18. Račuu stroškov otroškega vrtca na Jesenicah. a) Plača vrtnarici 1.050 K — v b) Učila............................... 84 „ 10 Skupaj . . . 1.134 „ 10 ,, 19. Račun stroškov šolstva v Št. Rupertu pri Velikovcu. Plačani zneski i. s. a) Za leto 1913. Šolskim sestram za učila, vzdr-žavanje poslopja itd. za čas od 1. januarja do 31. oktobra 1813. 761 K 52 v b) Za leto 1914. Šolskim sestram za vzdrža-vanje slov. ljudske šole, nagrada i. s za II. semester 1913/14 in I semester 1914/15 1.500 „ — „ ■ c) za stavbo poslopja posv. učitelja, ostanek . . . . . 1.206 ,, 28 „ Skupaj . . . 3.467 „ 80 „ 20. Račun stroškov šolstva v Mariboru. a) Otroški vrtec. Plača šolskim sestram za šolsko leto 1913/14 . 1.000 K — v Božičnica in izlet 68 „ — „ Skupaj ... 1.068 K — v b) Stroški za 2. razred ljudske šole. Plača šolskim sestram za šolsko leto 1913/14 . 800 K — v Nagrada katehetu ..... 200 „ — „ Učila ..... 46 „ 04 „ Skupaj . . . 1.046 ,, 04 „ Skupaj . . . 2.114 „ 04 „ Prenos . . . 21. Račun stroškov ljudske šole na Muti. a) Plače učiteljstvu in katehetu . 4.389 K 16 v b) Plača strežnici................. 100 „ — „ c) Učila in božičnica.............. 198 „ 17 ,, d) Razne adapcije pri poslopju, kurjava, davki i. dr. . . . . 678 „ 91 „ Skupaj . . . 22. Račun stroškov otroškega vrta v Celju. a) Plača šolskim sestram .... 720 K — v b) Najemnina....................... 360 „ — „ c) Kurjava.......................... 90 „ — „ d) Učila in drugo............... 58 „ 80 „ Skupaj . . . 23. Račun stroškov otroškega vrtca v Gabrju pri Celju. a) Plače vrtnaricama 938 K 71 v b) Učila 39 „ 39 „ c) Miklavževanje 90 „ — „ Skupaj . . . 24. Račun stroškov otroških vrtcev v Hrastniku. a) Plače vrtnaricama 1.840 K — v b) Božičnica 100 „ — „ c) Učila 46 ,. 20 „ Skupaj . . . 25. Račun stroškov otroškega vrtca v Ormožu. a) Plača vrtnarici 800 K — v b) Učila 13 „ 40 „ Skupaj . . . Odnos . . . 112.178 K 24 v ' 5.366 „ 24 „ 1.228 „ 80 „ 1.068 „ 10 „ 1.986 „ 20 „ 813 „ 40 „ 122.640 K 98 v Prenos . . . 122.640 K 98 v 26. Račun stroškov za posestvo v Studencih. Razna popravila, davki i. dr 708 „ 08 „ 27. Račun stroškov za posestvo v Slovenski Bistrici. Razna popravila, davki i. dr 336 ,, 40 ,, 28. Račun stroškov za šolsko posestvo v Rožnem dolu. Razna popravila pri poslopju, zavarovaln. i. dr. 401 „ 16 ,, 29. Račun stroškov za posetstvo v Pobržu: a) za nakup posestva............. 11.900 K — v b) državna pristojbina, davki, adap. poslopja............ 717 „ 79 ,, Skupaj . . . 12.617 „ 79 „ 30. Račun stroškov za posestva v Ljubljani. a) Razne adapcije pri poslopjih . 1.319 K 04 v b) Davki, zavarovalnine, i. dr. . 1.000 ,, 28 „ Skupaj . . . 2319 „ 32 „ 31. Račun raznih podpor in posojil i. s. a) Podpore........................... 3.083 K 10 v b) Brezobrestna posojila . . . . 4.000 ,, — v Skupaj . . . 7.083 „ 10 „ 32. Račun od družbe najetih in povrnjenih posojil 7.875 „ 93 „ 33. Račun plačanih obresti od najetih posojil 19.887 „ 92 „ 34. Račun stroškov za družbeni koledar 1915 2.056 „ H .. 35. Račun stroškov za narodni kolek .... 368 „ 30 „ 36. Račun stroškov za računske listke . . . 102 „ 30 „ 37. Račun stroškov za razglednice ..... 1.012 „ 38. Račun stroškov za nabiralnike . .' . . . 610 „ >1 Odnos . . . 178.019 K 39 v V, Prenos . . . 178.019 K 39 v 39. Račun stroškov družbine pisarne. a) Plače štirim uradnikom . . . 4.740 K — v b) Plača pot. učitelju 2 700 „ »» c) Potni stroški i. s. potov učitelja in drugih funkci- jonarjev 2 067 „ 84 „ d) Plača slugi 192 „ >> e) Najemnina, razsvetljava in kur- java pisarniških prostorov . . 882 „ 75 „ /) Poštnina, ekspedicija družb. blaga, knjig i. t. d 706 „ 71 „ g) Tiskovine, papir in druge pi- sarniške potrebščine ...... 240 „ 56 „ Skupaj 11.529 „ 86 „ 40. Račun izplačanih predujemov 370 „ — „ 41. Račun stroškov za pokojninski sklad. a) Prispevek družbe ..................9.517 K 20 v b) Izplačana pokojnina in premijske rezerve........................ 328 „ 18 Skupaj . . . 9.845 „ 38 „ 42. Račun raznih stroškov 3.316 „ 99 ,, 43. Račun raznih izrednih stroškov. a) Po pok. Fran Babiču izplačana volila, pasiva, in zapuščinske pristojbine..................... 14.203 K 09 v b) Po pok. Fran Škrjancu izplačana pasiva in zapuščinske pristojbine . 1.996 „ 55 „ c) Po pok. dr. Fran Košmelju izplačane zapušč. pristojbine . 729 „ 91 „ d) Po pok. Mariji Vilharjevi izplačani davki 468 „ — „ Skupaj . . . 17.397 „ 55 „ Odnos . . . 220.479 K 17 v Izdatki znašajo torej leta 1914 skupaj................ Račun prciiodnih stroškov............................. Leta 1914. plodonosno naloženi zneski i. s. a) na glavnico (pokrovit. in volila) 14.375 K 47 v b) na obrambni sklad 1. s. za 1. 1913 . . 300 K — v „ „ 1914 . . 9.437 „ 83 „ Skupaj . . . 9.737 „ 83 „ Skupaj . . . Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1914. 1. . . Skupaj . . . Družba je imela leta 1914 i Dohodkov (brez prebitka iz leta 1913) a) rednih 131.335 K 06 v b) izrednih t. j. volila, pokro-vitcljnine in za obrambni sklad......................... 24.113 „ 30 „ Skupaj . . . Stroškov a) rednih 203.081 K 62 v b) izrednih..................... 17.397 ,. 55 „ Skupaj . . . torej primanjkljaja............................. Ako primerjamo redne dohodke.................... z rednimi stroški............................... vidimo, da je bilo pri rednih dohodkih primanjkljaja ..................................... Primanjkljaj se je pokril iz glavnice, raznih skladov in najetim posojilom. Rednih dohodkov je bilo leta 1913............................................ „ 1914 ............................................. torej so se redni dohodki I. 1914 zmanjšali za . 220.479 K 17 v 27.429 „ 97 „ 24.113 „ 30 „ 2.377 „ 17 „ 274.399 K 61 v . S. 155.448 K 36 v 220.479 „ 17 „ 65.030 K 81 v 131.335 „ 06 „ 203.081 „ 62 „ 71.746 K 56 v 154.613 „ 05 „ 131.335 „ 06 „ 23.277 K 99 v Družba je imela dohodkov brez volil in prehodnih prejemkov i. s. leta 1913 ... *.................................... 173.127 K 47 v „ 1914 ........................................... 143.459 „ 12 „ prejela je torej leta 1914 brez volil — ___________________________ manj za ................................... . 29.668 K 35 v Družbeni dohodki so znašali: leta 1913 181.951 75 „ . 1914 155.448 , 36 „ torej v pretečenem letu manj za 29.503 K 39 v Račun družbene glavnice. Stanje dne 31. grudna 1913. 1.......................... 47.792 K — v Prirastek leta 1914. Naložene pokroviteljnine in volila..................... 14.375 ,, 47 „ Skupaj . . . 62.167 K 47 v Odpadek leta 1914. Dvignjene vloge radi raznih izplačil.................... 6.335 K 47 v Stanje dne 31. grudna 1914.1........................... 55.832 K — v Račun pokojninskega sklada za učitelje i. t. d. Stanje dne 31. grudna 1913. 1........................... 49.356 K 18 v Prirastek leta 1914. 1.) Prispevki učiteljstva .... 2.503 K 20 v 2.) Prispevki družbe 9.517 „ 20 „ 3.) Kapitalizirane obresti .... 2399 ,, 40 „ Skupaj . . . 14.419 ,, 80 „ Skupaj.................. 63.775 K 98 v Odpadek leta 1914. Dvignene vloge radi izplačila pokojnine in premijskih rezerv....................................... 328 K 18 v Stanje dne 31. grudna 1914. 1........................ 63.447 K 80 v Račun obrambnega sklada. Stanje dne 31. grudna 1913. 1 169.859 K 29 v Prirastek leta 1914. 1.) Dne 31. grudna 1913 prejeti, še-lc leta 1914 naloženi znesek 300 K — v 2.) Leta 1914 prejeti in naloženi zneski........................... 9.437 „ 83 „ 3.) Kapitalizirane obresti . . . . 7.714 ,, 93 ,, Skupaj 17.452 ,, 76. Skupaj . . . 187.312 K 05 v Odpadek leta 1914. Dne 31. grudna 1913. 1. prejeti, leta 1914 nalo- loženi znesek 300 ,. — „ Stanje dne 31. grudna 1914. 1 187.012 K 05 v Račun V. Polakove zapuščine. Stanje dne 31. grudna 1913. 1 177.914 K 96 v Prirastek leta 1914. Plačana in naložena terjatev G. P 1 200 „ — „ Skupaj . . . 179.114 K 96 v Odpadek leta 1914. Plačana terjatev G. P 1 200 „ - „ Stanje dne 31. grudna 1914. 1. 177.914 K 96 v 1 Račun K. Kotnikove zapuščine. Stanje dne 31. grudna 1913. 1. 185.041 K 16 v Prirastek leta 1914. Prejeti znesek od odpovedane vloge 25.000 „ — „ Skupaj . . . 210.041 K .16 v Prenos . . . 210.041 K 16 v Odpadek leta 1914. 1.) Odpovedana vloga............. 25.000 K — v 2.) Dvignene vloge radi pokritja tekočih stroškov in nakupa posestva......................... 63.085 „ — „ Skupaj . . . 88.085 ,, — „ Stanje dne 31. grudna 1914. 1.................. 121.956 K 16 v Račun M. Vilharjeve zapuščine. A. Aktivna imovina. Stanje dne 31. grudna 1913. 1................. 112.400 K —-v Prirastek, ozir. odpadek leta 1914 — „ — „ Stanje dne 31. grudna 1914. 1.................. 112.400 K — v B. Pasivna imovina. 1.) Leta 1912. odmerjena, šele začetkom leta 1915. plačana zapuščinska pristojbina .... 6.644 K — v 2.) Leta 1915. plačani pogrebni in drugi stroški po pok. Evg. Vilharju......................... 4.588 „ 58 „ Skupaj . . . 11.232 K 58 v C. Čista imovina .... 101.167 K 42 v Račun Iv. Fabjančičeve zapuščine. Stanje dne 31. grudna 1913. 1.................. 32.318 K 79 v Prirastek leta 1914. Odpovedane in na novo naložene vloge........................26.110 K 18 v Kapilaliziranc obresti .... . 4.427 „ 75 ,, Skupaj ....... 30.537 „ 93 „ Skupaj . . . 62.856 K 72 v Odnos . . . 62.856 K 72 v Prenos . . . 62.856 K 72 v Odpadek leta 1914. Odpovedane vloge 26.110 K 18 v Stanje dne 31. grudna 1914. 1 36.746 K 54 v Račun Fran Babičeve zapuščine. Stanje aktivne imovine dne 31. grudna 1913. I. . 81.000 K — v Odpadek leta 1914. Dvignena vloga v delno pokritje pasivne imovine 8.000 „ — ,, Stanje aktivne imovine dne 31. grudna 1914. 1. . 73.000 K — v Račun Fran Škrjančeve zapuščine. A. Aktivna imovina. 1) Hiša v Ljubljani, cenjena na 8.800 K — v 2) Prejeta gotovina in prodani inventar .... 1.653 „ 77 „ Skupaj . . . 10.453 K 77 v B. Pasivna imovina. *) 1.) Terjatve in drugi stroški . 3.218 K 28 v 2.) Volila in zapuščinske pri- stojbine 2.870 „ 60 „ Skupaj . . . 6 088 „ 88 „ C. Čista iinovina .... 4.364 K 89 v *) Od pasivne imovine se je poravnalo 1914. leta 1.996 K 55 v. Družbena imovina dne 31. grudna 1014. 1 A. Aktivna imovina. I. Posestva. a) Posestvo vi. št. 2204 kat. obč. mesto Trst, vredno 430.000 K — v b) Grajščina Kienhofen (Muta), vložna št. 114 dež. deske za Štajersko, vredna 18.000 „ — „ c) Posestvo, vi. št. 211, kat. obč. Velikovec, vredno 100.000 „ ~ „ d) Posestvo vi. št. 30 kat. obč. Velikovec, vredno 20.000 ,. — „ e) Posestvo na Savi vi. št. 463 kat. občine Jesenice, vredno 24 000 „ — „ /) Posestvo vi. št. 1768 kat. obč. Krmin 15.600 „ — „ g) Posestvo vi. št. 56 kat. občine Studenci, vredno 10.800 „ — „ h) Posestvo vi. št. 201 kat. obč. Studenci, vredno 17.800 „ — „ i) Posestvo vi. št. 1755 in 1756, kat. občine Gorica 47.000 „ — „ j) Posestvo in stavbeni mate- rijal pri vi. št. 112 kat. občine Vodičja vas 3 000 „ - „ k) Posestvo vi. št. 84, kat. obč. Slov. Bistrica 13.100 „ — „ 1) Posestvo vi. št. 624 in 629 pri Sv. Mariji Magd. v Trstu, kat. občina Trst, vredno . . 21 000 „ - „ ni) Posestvo vi. št. 332 v Skednju kat. obč. Trst, vredno . . . 29.000 „ — „ Odnos . . . 749.300 K - v Prenos . . . 749.300 K — v n) Posestvo v Rožnem dolu pri v Črnomlju, vložna št. 312 kat. občine Prbišje, vredno . . . 10.000 „ — „ o) Posestvo v Ljubljani, vi. št. 553 kat. občine Trnovsko predmestje, vredno .... p) Posestvo v Ljubljani vi. št. 1202 kat. obč. Karlovško predmestje, vredno.................... 73.000 r) Posestvo vi. št. 84, kat. obč. Marnberg, vrednosti .... 3.000 s) Posestvo vi. št. 105, katastr. občine Pobrš pri Mariboru, vredno..............................11.900 š) Posestvo v Ljubljani, vi. št. 1525 kat. občine Trnovsko premestje, vredno................... 8.800 160 „ - Skupaj II. Šolski inventar in učila. . . . III. Inventar družbene pisarne . , IV. Zalog a družbenih knjig. . . . V. Zaloga družbenih razglednic VI. Terjatve (gotove) i. s. a) za koledar .' 1.100 K b) „ narodni kolek 82 „ 32 c) „ razglednice 147 „ 56 d) ,, rač. listke 313 „ 40 e) „ razne terjatve 1.322 ,, 44 Skupaj . . VII. Brezobrestna posojila VIII. Družbena glavnica. a) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru, št. 2386 pr. . . . b) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru, št. 14492 pr. . . . 856.160 33.056 1.049 48 60 K — v 39 „ i> 52 „ 2.965 24.600 200 K 100 300 K — v Odnos . .V. Prenos . , Prenos . . . 300 K — c) Vložna knjižica zadruge ,.Lastni Dom“ v Celju, št. 490 pr. 1.000 „ — d) Brunšviška srečka, serija 7690 št. 16 pr 70 „ — e) Delnica ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, št. 1422 pr. 400 „ — /) Intab. terjatev pri društvu ,,Mladika" v Ljubljani 50.000 kron, pri glavnici delni znesek 20.930 „ — g) Intabul. terjatev pri društvu ..Mladika" v Ljubljani v znesku pr 25.000 „ — h) 3 kom. ogrskih Jozsiv-srečk .. 4690 1486 4222 . , ,, Št' -647 -507 "2- 3 4 K 12 ” “ l) 4 komade papirnih rent z dne I./8. 1868, št. 93.548,137.234, 241.525, 273.457 a 2.000 K, s kuponi od 1. februarja 1915 1. 8.000 „ j) Zadružna knjižica posojilnice in hraniln. v Trstu št. 6022 pr. 60 „ k) Zadružna knjižica posojilnice v Mariboru št. 5631 pr. . . 20 ,, — l) Zadružna knjižica kreditnega in hranilnega društva v Mariboru, št. 913 pr. . ! . . .____40 „ — Skupaj . , IX. Pokojninski sklad za učitelje i. t. a) Vložna knjižica Kmet. posojilnice v Ljubljani št. 14399 pr. 41.747 K 8C b) Vink. 4°/o avstrijska kronska renta z dne 1. marca 1910 št. 82.789 pr.................................................. 21.700,,— Skupaj Odnos . 917.939 K 63 v v » »» M >> , . 55.832 „ — „ d ) v 63.447 „ 80 „ . 1,037.219 K 43 v "■ r- ‘i Prenos . . X. Ciril-Metodov obrambni sklad. a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 120 pr....................182.012 K 05 b) Vložna knjižica ljudske posojilnice v Gorici št. 4105 pr. . 2.000 „ — c) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru št. 10579 pr. . . . 1.000 „ - d) Vložna knjižica posojilnice v Celju št. 16098 pr......... 1.400 „ — e) Vložna knjižica kreditnega društva v Kranju št. 935 pr. 600 — 106.000 K 3.500 400 Skupaj XI. Zapuščinski sklad V. Polaka. a) obveze prosta im o vina. 1.) Vložna knjižica ljub. mestne hranilnice št. 60.758 pr. . . 2.) Vložna knjižica posojilnice v Radovljici, št. 6221 pr. . . . 3.) 2 zadolžnici priv. avstr, zavoda za zemljiški kredit i. s. serija 97 št. 4 in ser. 3055 št. 16 4 200 K nom. vrednosti, skupaj s kuponi od 1. jun. 1915. 1. 4.) 2 zadolžnici posojila za regu-lovanje Tise, serija 851 št. 61 in serija 1624 št. 99 š 200 K nom. vrednosti, skupaj . . . s kuponi od 1. aprila 1915. 1. 5.) Turška srečka št. 385276 pr. 400 frankov v kron. vrednosti 6.) 30 delnic deln. družbe kranjskih parnih opekarn št. 392 do 421 A 500 K, skupaj 15.000 K v nom. vrednosti — 30% t. j. 187.012 „ 05 400 „ - 382 4.500 120 182 K — v Odnos . .k'. Prenos . Prenos . . . 120.182 K - 7.) 1/3 vrednosti od 2 kreditnih srečk ddo. Dunaj 31. niarca 1. 1888 serija 2527 št. 43 in serija 3273 št. 70 a 200 K skupaj 400 K nom. vredn.; družbi pripade >/3 vredn. t. j. 133 „ 3> 8.) Intab. terjatev pri društvu ..Mladika" v Ljubljani 50.000 kron; pri V. Polakovem skladu delni znesek.... 29.070 „ — Skupaj . . . 149.385 K 31 b) Obveze ne prosta imovina. 1.) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 9146 pr..........K 7.479 63 2.) 10. kom.4'/a%ob-veznic bos,-herc. železn. posoj.i. s. serija B. št. 3060 do 3069 h 1000 K, skupaj K 10.000 in 5 kom. serija C, št. 4863 do 4867, a 2000 K skupaj „ 10.000 Skupaj...........20.000 — 3.) Terjat. J. K........ 1.050 — Skupaj . . . 28.529 „ 6c Skupaj , . Odnos . . - v tl V tl T 177.914 „ 96 „ . 1,402.146 K 44 v Prenos . . XII. Zapuščinski sklad K. Kotnika. a) Vlož. knjižica Kmetske pos. v Ljubljani, štev. 14160 pr. 84.333 K 66 b) 9 kom. srečk ljub. mesta št. 3006, 3059, 3165, 3166, 3216, 3218, 3287, 3321, 68.889 a 40 K nom. vrednosti, skupaj.................. c) 1 bilet 11. ruskega notr. posojila iz leta 1866, serija 14.075 št. 7 pr. 100 rubljev, v kronski veljavi................ d) Delnica Narodnega doma v Rudolfovem, št. 166/118 pr. e) Vložna knjižica ljubljanske mestne hranilnice št. 86'150 f) Vložna knjižica ljubljanske mestne hranilnice, št. 86.151 g) Vložna knjižica (konto ko-rent) ljublj. kreditne banke št. 459 pr....................... h) Intabul. terjatev............. 30 000 „ Skupaj . . XIII. Zapuščinski sklad M. Vilharjev a) Vložna knjižica ljubljanske mestne hran., št. 42.104 pr. 48 400 K — b) Vložna knjižica ljubljanske mestne hran. št. 44.502 pr. 31.000 „ — c) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 3.889 pr...................... 33.000 „ — Skupaj . . Odnos . . 360 „ — 254 „ 50 100 „ 5.904 „ — 740 „ - 264 „ — . 1,402.146 K 44 v v )> ti it . 121.956 „ 16 „ e. v »» ~ 112.400 „ . V1,636.502 K 60 v Prenos . . . 1,636.502 K 60 v XIV. Zapuščinski sklad Iv. Fabjančiča. a) Vložna Knjižica kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 18.874 pr 30.537 K 93 v b) Vložna knjižica posojilnice v Logatcu, št. 2274 pr. . . 4.776 „ 61 „ c) Terjatev do T. M 1.432 „ — „ Skupaj . . . 36.746 „ 54 „ XV. Blagajniški ostanek dne 31.grudna 1914. L i. s.: a) pri c. kr. poštno-hraniinič-nem uradu na Dunaju, ček. konto št. 810.153 .... 471 K 02 v b) pri Kmetski posojilnici v Ljubljani, št. 55 (tek. račun) 1.906 „ 15 „ Skupaj . . . 2.377 „ 17 „ Skupaj . . . 1,675.626 K 31 v B. Pasivna imovina. I. Posojila pri posojilnicah in hranilnicah . . . 398.649 K 55 v II. Dolgovi pri stavbah in posestvih......... 8.464 „ 74 „ lil. Neporavnana zapušč. pristojbina po pok. g. M. Vilharjevi in pogrebni stroški po pok. Evgenu Vilharju.......................... 11.232 „ 58 „ IV. Neporavnana zapuščinska pristojbina, volila in drugi stroški po pok. g. Fran Škrjancu . 3.143 „ 61 „ V. Razni neporavnani računi.................... 994 ,, 68 „ VI. Pokojninki sklad........................... 63M47 „ 80 „ C. Čista imovina. Ako od aktivne imovine................. 1,675.626 K 31 v odštejemo pasivno imovino.....................485.932 „ 96 „ dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1914. 1. . 1,189.693 K 35 v Stanje čiste imovine dne 31. grudna 1913. 1. aktivna imovina...............1........ 1,690.767 K 59 v pasivna imovina................................. 487 541 „ 07 „ čista imovina.......................... 1,203.226 K 52 v Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna 1913. 1.................................. 1,203.226 K 52 v s čisto imovino z dne 31. grudna 1914. I. . . . 1,189.693 „ 35 „ vidimo, da se je čista imovina zmanjšala za .........................' 13.533 K 17 v Ako primerjamo pokojn. sklad z dne 31. grudna 1913. 1................................ 49.356 K 18 v s pokojninskim skladom z dne 31. grudna 1914. I. 63.447 „ 80 „ vidimo, da se je pokojninski sklad po- množilza................................. 14.091 K 62 v Vodstvo: Andrej Senekovič 1. r., Aleksander Hudovernik 1. r., Za nadzorstvo: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r. Proračun družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1916. Stroški............................ 180.000 K — v Podružnice. A. Doneski podružnic leta 1014. I. Kranjska. 1. Ljubljana, šentpeterska ž K 1.396'31 2. Ljubljana, šentjakobsko-trnovska,.......................ž..................... „ 1.089 50 3. Ljubljana, mestna, ž „ 1.078'— 4 Ijubljana, šentjakobska trnovska, m „ 729'62 5. Sava, Javornik, Koroška Bela................................. 550 — 6. Novo mesto, ž „ 487 17 7. Idrija, m.................................................. 470 82 8. Stari trg in Lož . ....................................... 470'— 9. Pivka s sedežem v St. Petru „ 413 83 10. Idrija, ž.............................................. >, 363 16 11. Kranj, m................................................ » 343 — 12. Šiška, m. . . . ..................................... 301'55 13. Šiška, ž...................................................................................................... 300 — 14. Št. Rupert...................................................... 29022 15. Prem in okolica........................................... 270 — 16. Bohinjska Bistrica ................................................................................ 236 07 17. Radovljica, ž.......................................... ,, 232'32 18. Vič....................................................... 21611 19. Ljubljana, I. ljubljanska, m............................ „ 210-— 20. Bled........................................................ 191'— 21. Trebnje in okolica .........................1.................... 183'— 22. Ribnica in okolica, ž.................................... 181'30 23. Vipava................................................. » 170'— 24. Cerknica in okolica...................................... 157'12 25. Ribnica, m............................................ ,, 157 04 26. Krško, m.............................................. „ 156 — 27. Metlika...................................................... 153*— 28. Bistriški okraj na Notranjskem, ž...................... „ 151T0 29. Tržič in okolica......................................... 146'— 30. Kranj, ž. . .......................................... „ 144'— 31. Železniki na Gorenjskem ............................. ,, 134'30 32. Jeseniška občina....................................... „ 129*62 33. Kamnik, ž................................................ 129' 34. Senožeče in okolica............................................................. „ 11873 35. Sodražica in okolica....................................... 118 20 36. Mokronog................................................... 118'— 37. Litija......................................................................... >, 116 48 38. Matenja vas in okolica.......................................................... „ 110 — 39. Črnomelj, ž..................................................................... „ 106'— 40. Gorenjska Dolina, sedež v Kranjski gori............................................. 104-34 41. Logatec, m.................' ; . . ,, 104 20 42. Velike Lašče.................................................................... „ 104'— 43. Žuženberk in okolica.............................................................. 100'— 44. Škofja Loka in okolica..................................... 98 38 45. Jesenice, ž................................................ 98'— 46. Krško in okolica, ž................................................................................ 85 — 47. Št. Vid, Podraga, Vrabče................................... 84 84 48. Žiri in okolica............................................ 84 60 49. Semič-Gradac in okolica.................................... 83 63 50. Mengeš in okolica............................................................... „ 82'— 51. Zagorje ob Savi .....................I............................................ „ 74 86 52. Zatična, Višnja gora, Št. Vid................................................... „ 66 64 53. Planina in okolica.................................................................................. 65' 15 54. Črnomelj, m......................................................................... 62'— 55. Postojna, ž................................................................................................ 60.— 56. Št. Janž in okolica...................................... 59'— 57. Brdo............................................................................ „ 56 — 58. Velika Dolina z okolico............................................................ 54'80 59. Cerklje in Čatež................................................................ „ 54 30 60. Raka in okolica................................................................. „ 53 90 61. Poljanska Dolina................................................................ „ 50 — 62. Šiška, Gornja.............................................. 50'— 63. Moravče „ 4922 64. Borovnica in okolica............................................................ „ 49 — 65. Škofljica in okolica......................................■ „ 46 — 66. Unec....................................................... 44'— 67. Ilirsaa Bistrica-Trnovo......................................................... „ 42'— 68. Dovje-Mojstrana............................................ 40'— 69. Grosuplje....................................................................... „ 40'— 70. Št. Jernej..................................................................... „ 40'— 71. Knežak in okolica ........................................................................ 40 — 72. Trojane in okolica .......................................................................... 37 60 73. Cerklje pri Kranju..........................■............................... 36'— 74. Posavska pri Ljubljani..................................... 36 — 75. Toplice.........................;........................................................ 30'— 76. Radeče in okolica............................................................... „ 26'— 77. Begunje-Breznica............................................................... ,, 25'— 78. Logatec, ž................................................. 21'20 79. Kočevje in okolica „ 12- — 80. Dob, občina in okolica.......................................... ' 9-97 81. Zalog, Vevče in okolica ” 7.14 82. Ljubljana, šentpetrska, m „ 2’— Skupaj . . . K 14.686 34 II. Štajerska. 1- Celje, ž............................................. K 878 18 2. Gradec, izvenakad...................................................................................................................................................... „ 856-16 3. Trbovlje in okolica, m....................................... 594 25 4. Maribor, m................................................................................................................................................................ 59128 5. Trbovlje in okolica, ž................................................................................................................................................. „ 532-25 6. Celje, m................................................... 505 80 7. Vransko .’ . . . „ 404- 8. Sevnica............................................ . „ 313 41 9. Gabrje poleg Celja . . „ 24 .-10 10. Gradec, ž „ 230-44 11. Ribnica na Pohorju.......................................... 210 75 12. Ljutomer, ž............................................................................................................................................................... 207.70 13. St. Jurij ob južni železnici, ž „ 190 — 14. Maribor in okolica, ž „ 164-40 15. Ruše in okolica............................................... 158 18 16. Maribor, železničarska...................................... 142 43 17. Žalec poleg Celja, ž...............■ „ 140- 18. Vuhred-marenberški okraj „ 137 26 19. Braslovče.............................................. 130,— 20. Polenšak............................................................................................................................................................... ” 129-34 21. Rajhenburg, Videm in okolica................................................................ 121 16 22. Slovenji Gradec in okolica, m.................................................. 118 80 23. Ljutomer in okolica, m...................................... 117 64 24. Gradec, akademiška........................................................................................................................................................ 117-30 25. St. Pavel pri Preboldu, ž................................... 105-— 26. Meža, Št. Janž in okolica ......................... 104-— 27. Mozirje, gornjesavinska, ž............................................................................................................................................... 101.60 28. Dobova in okolica „ 100 — 29. Ormoški okraj, m. • „ 96 40 30. Fram in okolica ............................................. 93 25 31. Ptuj, m.................................................................................................................................................................... 90-80 32. Dol pri Hrastniku........................................................................................................................................................... 90-41 33. Slovenji Gradec in okolica,.................................ž................................ 85-— 34. Hrastnik in okolica, ž....................................... 8214 Prenos . . . 35. Ormoški okraj, ž......................................... 36. Konjice.................................................. 37. Sv. Andrež in Sv. Bolfenk v 'Slov. gor................... 38. Laški trg in okolica..................................... 39. Slovenska Bistrica....................;.................. 40. Hrastnik, m.............................................. 41. Grobelno (za Slivnico, Sv. Stefan in St. Vid) . . 42. Šmarie pri Jelšah, ž..................................... 43. Hoče, Slivnica in okolica................................ 44. Šmarje pri Jelšah, m..................................... 45. Kapele pri Brežicah...................................... 46. Kozje in kozjanski okraj................................. 47. Zidan most in Loka....................................... 48. Gornji grad.............................................. 49. Velenje.................................................. 50. Polskava-Pragersko....................................... 51. Rogaški okraj............................................ 52. Limbuš in okolica........................................ 53. Dravinjska za Poljčane, Studenice in Makole . . 54. Št. Jurij ob Ščavnici.................................... 55. Žalec poleg Celja, m..................................... 56. Rečica v Savinjski dolini, m............................. 57. Sv. Peter pod Sv. Gorami in okolica...................... 58. Št. Pavel pri Preboldu, m................'............... 59. Bizeljsko in okolica..................................... 60. Št. Jurij ob juž. želez, m............................... 61. Sv. Ana na Krembergu, Marija Snežna in okolica 62. Vojnik in okolica........................................ 63. Ponikva.................................................. 64. Štnartin in Rečica na Paki, ž............................ 65. Št. Lovrenc nad Mariborom................................ 66. Globoko (za Artiče, Globoko, Pišece in Sromlje) 67. Breg pri Celju....................................... . ■ K 8.182 43 K 7840 71-37 70 — 68-60 65-62 14 61-60-5842 51'— 50-44 50 — 48-10 45-33 43 — 40--40--39-68 39-38-40 38-39 38-— '32-— 22-40 18-58 16-70 14-— 12'-11-76 7-— 6-60 5-19 420 Skupaj ... K 9.489 13 III. Koroška. 1. Celovec in okolica K 67 25 2. Beljak in okolica............................................. 17 56 3. Borovlje....................................................... 15 — 4. Blače, Loče in okolica................................ „ 12 Skupaj ... K 11181 IV. Primorsko. a) Goriška. 1. Gorica, ž....................' K 1.132-62 2. Sežana in okolica,................................................ž......................................... 518-49 3. Pevma........................................................ 364 66 4. Gorica, m » 352'— 5. Ajdovščina in okolica,.................................ž............................... „ 313-32 6. Ajdovščina in okolica, m „ 290-04 7. Podgora in okolica „ 249 50 8. Tolmin, ž....................................................................................... 241-57 9. Nabrežina..................................................... 241'56 10. Solkan.................................................... „ 230'— 11. Vrtojba in okolica........................................ „ 224-70 12. Št. Peter pri Gorici............................................................................ 200'97 13. Krmin in okolica............................................ 195'— 14. Kanal........................................................................................... 172-88 15. Sežana in okolica, m.................................... 150 — 16. Opatje selo in okolica................................... >, 112'— 17. Dutovlje in okolica.................................... 100-— 18. Kobarid....................................................... 100'-- 19. Renče..................................................................................... 100' — 20. Sv. Križ, Dobravlje in Vel. Zabije............................ 86 23 21. Štanjel in okolica............................................................................... 7931 22. Miren in okolica......................................... „ 7766 23. Lokavec pri Ajdovščini.................................... „ 67’32 24. Briška, s sedežem v Biljani............................... „ 67'— 25. Volčja Draga in Vogrsko .................................... 63 22 26. Komen....................................................... 60 — > 27. Št. Andraž......................................................................................... 50'— 28. Prvačina, ž - • 50'— 29. Bilje in okolica....................................... 48 01 30. Divača.......................................................................................... 47-91 31. Rlhenberk...................................................... 40-— 32. Cerkno in okolica..........................................' 3970 33. Selo, Vrtovin in Gojače.......................................................................... 33'— 34. Devin in Mavhinje............................................. 32-— 35. Lokev in okolica.......................................... „ 28’— 36. Sv. Lucija in Baška dolina.................................. 20'- - 37. Pliskovica, Gabrovica in Veliki Dol...................... „ 15'— 38. Bovec.......................................................................................... '()-14 - 111 — b) Trst. 1- Trst, ž K 8.728 60 2- m................................T............................... 7.295-84 3. „ Sv. Jakob........................................... 3.456-59 4. „ Skedenj............................................. 1.686-52 5. „ Sv. Mar. Magdalena Zg.................................1.16211 6. „ Greta-Rojan........................................ 1.005 01 7. „ Bazovica............................................ 390 — 8. „ Kolonja........................................ „ 382-37 9. „ Vrdelca.............................................. 350 — 10. „ Sv. Ivan............................................... 318-— 11. „ Lonjer....................................... „ 223-40 12. „ Barkovlje................................................... 186-22 13. „ Rocol in Kjadin........................................ 172-— 14 „ Sv. Križ.................................................... 167-62 15. „ I. mestni okraj.................................. „ 79-— 16. „ Prosek, Kontovelj, Zgonik................................. 29-26 Skupaj ... K 25.632-54 c) Istra. 1. Breg pri Trstu K 300 — 2. Klanec, Ocizla, Materija............................................. 250-— 3. Kozina in okolica.......................................................... 90 — Skupaj ... K 640 — V. Nižja Avstrijska. 1. Dunaj, izvcnakadem K 297-60 Posnetek. 1. Kranjska — 82 podružnic K 14-686-34 2. Štajerska — 67 „ „ 9.489-13 3. Koroška — 4 „ 11181 4. Primorska: a) Goriška — 38 „ . . K 6.203-81 b) Trst — 16 „ . . „ 25.632-54 c) Istra — 3 „ „ 640 — Skupaj ... „ 32.476‘35 ' 5. Nižje Avstr. — 1 . . . . . 297-60 Imenik: podružnic leta 101o*). I. Kranjska. 1. Begunje-Breznica: Ustan. z odi. dež. vlade z dne 28./VI. 1910, št. 2031. 2. Bistriški okraj na Notranjskem: Ženska. Ustan. z odi. deželne vlade v Ljubljani dne 10 /XI. 1910, št. 3705. 3. Bled: Ustan. z odi. min. dne 30./I1I. 1886, št. 4775. 4. Bohinjska Bistrica: Ustan. z odi. dež. predsedstva dne 25./X. 1911, št. 3493. 5. Borovnica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 26./1I. 1910, št. 635/P. 6. Brdo: Ustan. z odi. deželne vlade dne 24./X. 1907, št. J5848. 7. Bučka: Ustan. z odlok. okr. glavarstva v Krškem dne 16./XII. 1909, št. 32.661. 8. Cerklje pri Kranju: Ustan. 1. 1889 9. Cerklje in-Čatež: Ustan. z odi. deželnega predsedstva v Ljubljani dne 28./X. 1910, št. 3035. 10. Cerknica in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 18./VIL 1907, št. 4288. 11. Col, Budanje in Podkraj: Ustan. z odi. dež. predsed. dne 16.'IX. 1910, št. 3193. 12. Črnomelj: Moška. Ustan. z odi. okr. glav. v Črnomlju dne 21./1. 1887. 13. Črnomelj: Ženska. Ustan. 8./X. 1892. 14. Dobrunje in okolica: Sedež v ŠtepanjI vasi. Ustan. z odlokom okrajnega glavar, v Ljubljani dne 30./IX. 1909, št. 26.010. 15. Domžale in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 8. Vlil. 1908, št. 3793. 16. Dovje-Mojstrana: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 27./IX. 1908, št. 4444. 17. Gorenjska Dolina: Sedež v Kranjski gori. Ustan. z min. odi. dne 8./1V. 1886, št. 6134. *) Ker je le majno število podružnic, ki so izza lanskega leta imele občni zbor ter nam sporočile nove odbore, izpustimo zaradi enoličnosti letos odbore. 18. Grosuplje:' Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani, dne 20.,111. 1909 št. 7062. 19. Idrija: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 1 ./IX. 1886, št. 8837. 20. Idrija: Ženska Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 29. X. 1892, št. 13.037. 21. Ilirska Bistrica-Trnovo: Ustan. dne 13./V11I. 1886. 22. Št. Janž in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 20./XII. 1910, št. 4141. 23. Št. Jernej: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31./111. 1909, št. 589. 24. Jesenice občina: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 11./VII. 19°5, št. 2-34. 25. Jesenice: Ženska. Ustan. Z'odi. okraj. glav. v Radovljici dne 15./L 1908, št. 852. 26. Kamnik in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31./HI. 1889, št. 3502. 27. Kamnik: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne6./lX. 1891, št. 11.014. 28. Knežak in okolica: Ženska. Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 6./II. 1911, št 379. P. 29. Kočevje in okolica: Ustan. z odi. dež. prcds. dne 27./VI. 1910, št. 2036. 30. Kostanjevica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 31 .111. 1909, št. 649. 31. Košanska Dolina: Sedež na Kalu. Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 16./V. 1910, št. 576. 32. Kranj: Ustan. dne 28./XI. 1885, št 4426. 33. Kranj: Ženska. Ustan. dne 13./Vlil. 1892, št 10.889. 34. Kropa-Kamna Gorica-Dobrava in okolica: Ustan. z min. odi. dne 30 /411. 1886, št. 4775. 35. Krško: Moška. Ustan. z odi, dež. vlade v Ljubljani dne 24./111. št. 3013. 36. Krško in okolica: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 27./VIL 1894, št. 13.985. 37. Ledine in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 10. IV. 1910, št. 1145/Pol. 38. Litija: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani I. XI. 1886, št. 10.929. 39 Ljubljana: 1. ljubljanska. Us la n. z odi. deželne vlade v Ljubljani dne 14. X. 1885, št. 10 133. 40. Ljubljana: Mestna ženska. Ustan. dne 25./VII. U92. 41. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska. Ustan z odi. deželne deželne vlade dne 29./111. 1886, št. 3164. 42. Ljubljana.: Šentjakobsko-trnovska ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 4 /Vlil. 1892, št. 9208. 43. Ljubljana: Šentpetrska moška. Ustan. z min. odi. dne 14./IV. 1886, št. 5771. 44. Ljubljana: Šentpetrska ženska. Ustan. dne 12. IV. 1891. 45. Logatec: Moška. Ustan. dne 6./1 1887. 46. Logatec: Ženska. Ustan. dne 21./Vlil. 1892, št. 9854. 47. Loški Potok, Draga in Trava: Ustan. z min. odl.'28./lV. 1886, št. 6133. 48. Matenja vas in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Postojni dne 13./1II. 1910, št 5669. 49. Mengeš in okolica: Ustan. z odi. dežel, vlade dne 17./IX. 1909, št. 18.240. 50. Metlika: Ustan. z'odl. dež. vlade v Ljubljani d. e 16/IV. 1886, št. 4886 51. Mokronog: Ustan. leta 1886. 52. Moravče: Ustan. z odi. dež. prcdsed. v Ljubljani 10 IX. 1909, št. 2527/Pol. 53. Moste: Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani dne 27./Vlil. 1909, št 22.997. 54. Novo mesto: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 3./III. 1886, št. 3318. 55. Novo ineslo: Ženska. Ustan. z odi. okr. glavarstva v Novem mestu 15. /XII. 1901. 56. Pivka s sedežem v Št. Petru: Ustan. z odi. deželne vlade dne 3./X. 1886, št. 9917. 57. Planina in okolica: Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani dne 30.,X. 1910, št. 3638. 58. Podkunfska s sedežem v Št. Jurju: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 18./V1. 1912, št. 2183. 59. Poljanska dolina: Ustan. dne 17./IX. 1886. 60. Posavska pri Ljubljani: Ustan. z odi. dež. prcdsed v Ljubljani dne 12./IX. 1913, št. 2134 61. Postojna: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 13./Vlil. 1886, št. 8053. 62. Postojna: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 17./IV. 1893, št. 2161 63. Prem in okolica: Ustan. z odi. dežel, predsedstva v Ljubljani dne 12./II. 1912, št. 453/Pol. 64. Radeče in okolica: Ustan z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31./III. 1909. št. 648 65. Radovljica: Ustan. dne 27./IX. 1892. 66. Radovljica in okolica: Ženska. Ustan. dne 8./Vili. 1900, št 3502. 67. Raka in okolica: Ustan. z odi. dež. prcdsed. v Ljubljani dne 25./I 1910, št. 275. 68. Ribnica: Ustan. z min. odi. dne 5./II. 1886, št. 1571. 69. Ribnica in okolica: Ženska. Ustan. 1 ./IX. 1898, št. 18.964. 70. Št. Rupert: Ustan. z odi. dež. predsedn. v Ljubljani ll./l, 1910, št. 73 71. Sava, Javornik, Koroška Bela: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Radovljici dne 4./IX. 1907, št. 5554. 72. Semič, Gradac in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani S.'X. 1910, št. 3401 /Pol. 73. Senožeče: Ustan. z odi. dež vlade v Ljublj. 23./IV. 1886, št. 4033. 74. Sodražica in okolica: Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani dne 29./VIII. 1909, št. 2425/Poi. 75. Stari trg in Lož: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 19/1. 1893, št. 15.820. 76. Šiška: Moška: Ustan. z min. odi. 17./II. 1886, št. 1269. 77. Šiška: Ženska. Ustan z odi. dež. vlade dne 13./1I. 1909, št.34. 78. Šiška Gornja: Ustan. z odi. dež. preds. dne 16./V. 1910, št. 1575. 79. Škocljan in okolica: Ustan z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 27./I. 1910, št. 301. 80. in 81. Škofja Loka in okolica: Moška. Ustan. z min. odi. dne 23./I1I. 1886, št. 4772. Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 14. II. 1894, št 1551. 82. Škofljica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 17./IV. 1909, št. 820. 83. Toplice: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 4./Vil. 1909, št. 1716/Pol. 84. Trebnje in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 4./Vlil. 1908, št. 3714/Pol. 85. Trojane in okolica: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Kamniku dne 17./Vlil. 1909, št. 15.605. 86. Tržič in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 29./Vlil. 1899, št. 4547 87. Unec: Ustan. z odi. dež vlade dne 13./V. 1904, št. 8581. 88. Velika Dolina z okolico: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 3./Xl. 1911, št. 3592. 89. Velike Lašče: Ženska. Ustan. z odi. okr. glavarstva v Kočevju dne 2 /L 1896, št. 12.271. 90. Vič: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Ljubljani dne 6./X. 1908, št. 24.851. 91. Št. Vid, Podraga, Vrabče: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani 16 /IX. 1910. št. 3192 Pol. A 92. Vinica in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 28./VIII. 1909, št. 15.254. 93. Vipava: Ustan. z odi. dež. predsed v Ljubljani 16./Vlil. 1908, št. 3920/pr 94. Vreme in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 24./III. 1912, št. 971 /Pol. 95. in 96. Vrhnika: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 19./III. 1887, št. 4123 —Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 10/III. 1892, št. 12.368. 97. Zagorje ob Savi: Ustan. z odlok. okr. glav. v Litiji 27./XI. 1892, št. 3152 98. Zalog, Vevče in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani 9./VI. 1913, št. 1478 Pol 99. Zatična-Višnja Gora-Št. Vid: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 3./lX. 1886, št. 8967. 100. Železniki na Gorenjskem: Ustan. 17./VI. 1886, št. 5. 101. Žiri in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Logatcu dne 29./XIl. , 1909, št. 22 986. 102. Žuženberk in okolica: Ustan. z odi. deželne vlade dne 2./Vil. 1887, št. '6490. II. Štajerska. 1. Sv. Ana na Krembergu, Marija Snežna in okolica: Ustan. z odi. namestil, v Gradcu dne 30./VI1. 1913, št. 8-2178/1. 2. Sv. Andraž in Sv. Bolfenk v Slov. gor.: Ustan. z odi. namcstn. v Gradcu 1. 1913. 3. Sv. Barbara v Halozah in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 19./XI1. 1913, št. 8-3066/1. 4. Sv. Barbara, Št. Janž, Sv. Martin in Vurberg: Ustan. z odi namest. v Gradcu 17./III. 19.3, št 8-963/1-183. 5. Bizeljsko in okolica: Ustan. z odi. c. kr. namest. v Gradcu z dne 13./X1. 1912, št. 8-2696 1 6. Bočna pri Gornjem Gradu: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1./VI1I. 1910, št. 8-2221/1. 7. Braslovče: Ustan. z odi. min. za not. zad. 3./11I. 1886, št. 6521. 8. Breg pri Celju: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1 ./VIII. 1910, št. 8-2220/1. 9. Brežiški okraj: Sedež v Brežicah. Ustan. z odi nam. v Gradcu dne 27 /Vil. 1890, št 15332. 10. Brežice: Ženska Ustan. dne 26./VI. 1908. 11. Celje: Moška. Ustan. z minist. odi. dne 14/XII. 1885, št. 3563. 12. Celje: Ženska. Ustan. z odi. nam. dne 19./XI. 1893, št. 29547. 13. Dobova in okolica: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 30./1V. 1912, št 8-1123/1, 1912. 14. Dol pri Hrastniku: Ustan. z odi. c. kr. namest. v Gradcu z dne 25./XI. 191'2, št. 8-2822-1, 1912. 15. Dramlje: Ustan. z odi. nam. dne 6/II. 1909, št. 8-462/1. 16. Dravinjska za Poljčane, Studenice in Makole: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Mariboru z dne 31./111. 1911, št. 12530 11. 17 Fala, Puščava, Selnica: Ustan. 6./XI. 1910. 18. Fram in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 2./I 1910, št. 8-2521/1. 1909. 19. Gabrje poleg Celja: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 4./Vil. 1909, št. 8-1250/1. 20. Globoko: (za Artiče, Globoko, Pišece in Sromlje): ustan. z odi. namest. v Gradcu 29./V1. 1913, št. 8-1888/1. 21. Gornji Grad: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 27./II. 1886, št. 2593. 22. Gornji Grad: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 5./1. 1909, št. 8-3525/1. 23. Gornja Radgona: Ustan. I. 1901. 24. Gradec: Akadcmiška. Ustan. z odi. dne 26./1. 1886, št. 1112. 25. Gradec: Izvenakademiška. Ustan. z min. odi. dne 15./V. 1886, št. 7231. v 26. Gradec: Zenska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 12./VI. 1907, št. 8-1844/1. 27. Grobelno: (za Slivnico, Sv. Štefan in Št. Vid s sedežem v Gro-belnem). Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 30./VII. 1913, št. V111-2171/. , 28. Hoče, Slivnica in okolica: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu 29.'XII. 1913, št. 8-3146/1. 13. 29. Hrastnik: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Celju 26./1I. 1908, št. 8-867 1. 1908. 30. Hrastnik in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu 2./11. 1913, št. 8-363/1, 1913. 31. Sv. Jakob in Sv. Marjeta, Sv. Jurij v Slov. Goricah, s sedežem pri Sv. Jakobu: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 8./X. 1913, 8-2563/1, 1913. 32. Sv. Jurij ob Ščavnici: Priglašena dne 20./6. 1913, št. 122. 33. Št Jurij ob juž. žel.: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8./V. 1886, št. 395. 34. Št. Jurij ob juž žel.: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu 9./Xl. 1891, št. 19.609. 35. Kapele pri Brežicah: Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu 28./III. 1912, št. 8-891/1. 1912. 36. Konjice: Ustan. z odi. minist. 26./I11. 1886, št. 4252. 37. Kozje in kozjanski okraj: Ustan z odi. namest. v Gradcu dne 18. 11. 1904, št. 6044. 38. Sv. Križ-Veržej: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 29./III. 1910, št. 8-987 I. 39. Ksaverij-Ljubno v Savinski dolini: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 27./V. 1912, št. 8-1466/1. 40. Laški trg in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 18./IX. 1891. št. 21.236. 41. Limbuš in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 2./X. 1907, št. 8-2731./1. 42. Sv. Lenart v Slov. Goricah: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 13./X. 1888, št. 21.440. 43. Ljutomer in okolica. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 10 /X. 1892, št. 13.714. 44. Ljutomer: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu z dne 7./VIII. 1909, št. 8-2483 I. 45. Št. Lovrenc nad Mariborom: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne l./Vll. 1901, št. 22.669. 46. Maribor: Ustan. z min. odi 10./I. 1888, št. 353. 47. Maribor in okolica: Ženska. Ustan. z dne 14/V. 1898, št. 12.381. 48. Mariborska železničarska podružnica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 3./1 1913, št. 8-3098/1, 1912. 49. Sv. Marjeta, Sv. Marko niže Ptuja in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 25./1V. 1914, št. 8-1281/1. 50. Meža, Št. Janž in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 30./X. 1911, št. 8-2693/1. 51. Mozirje: Gornjesavinska ženska. Ustan. z odi. namest. v Giadcu 23./XII. 1907, št. 8-3362/1, 1907. 52. Ormoški okraj: Ustan. z odi. deželne vlade dne 17./X. 1887, št. 21.104. 53. Ormoški okraj: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 27./I. 1892, št. 721. 54. Št. Pavel pri Preboldu: Ustan. z odi. dež. vlade v Gradcu dne 5., VII. 1909, št. 8-2184/1. 55. Št. Pavel pri Preboldu: Ženska. Ustan. z odi. namestništva v Gradcu z dne 25./II 1912, št. 8-488/2. 56. Sv. Peter pod Sv. Gorami in okolica: Ustan. z odi. namcst. v Gradcu 7/VI. 1910, št. 8-1658/1. 57. Petrovče: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1 ./VII. 1909, št. 8-2116/1. 58. Planina in okolica: Ustan z odi. namest. v Gradcu dne 4./Xl. 1909, št 8-2387/1. 59. Podčetrtek in okolica: Ustari. z odi. namest. v Gradcu z dne 28./Vil. 1912, št. 8-2010/1-12. 60. Podsreda in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 7./VI. 1910, št. 8-1659/1. 61. Polenšak: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 12./VIII. 1910, št. 8 2420/1. 62. Polskava-Pragersko: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 22./IX. 1909, št. 8-2661/1, 1909. 63. Polzela: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 26./IV. 1903, št. 5339. 64. Ponikva: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 13. IV. 1910, št. 1129/1. 65 Ptuj: Ustan. z odi. nam. v Cradcu dne 27./XII. 1885, št. 25.2°8. 66. Ptuj: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 10./VIII. 1908, št. 1-6795/08. 67. Ptujska Gora, Št. Lovrenc in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 2.III 1912, št. 8-558/1. 68. Rajhenburg-Videm in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 11./XI. 1907, št. 130'. 69. Rečica v Savinski dolini: Ustan. z odi. min. dne 15./1V. 1886, št. 5233. 70. Ribnica na Pohorju: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 6./V. 1909, št. 8-1676/1, 1909. 71. Rogaški okraj: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 22.IV. 1910, št. 8-1544/1. 72. Ruše in okolica: Ženska. Ustan dne 26./XII. 1898 73. Sevnica: Ustan. z odi. min. dne 27./V. 1886, št. 8017. 74. Slovenska Bistrica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 13./IX. 1892, št. 20.790. 75 Slovenji Gradec in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 8./II1. 1887, št. 3926 76. Slov. Gradec in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 15. VI. 1912, št. 8-1653/1. 77. Središče in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 6./IX. 190», št. 8-2609/1. 78. Šmarje pri Jelšah: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 10./XII. 1886, št. 24.839. 79. Šmarje in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 27./VI. 1910, št. 8-1894/11910. 80. Šmartin na Paki, Letuš in okolica: Moška. Ustan. z odi. nam. v Gradcu 26./V. 1913, št. 8-1636/1. 81. Šmartin in Rečica na Paki: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne II./1. 1911, št. 819/1. 82. Šoštanj in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8.,IV. 1913, št. 8-1919/1. 83. Trbovlje in okolica: Ustan. z odi. namestil, v Gradcu dne 30 /111. 1892, št. 6047. 84. Trbovlje in okokca: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 19./1I. 1901, št. 5466. 85. Sv. Trojica-Sv. Anton, Sv. Benedikt: Ustan z odi. namestn. dne 23./VI1I. 1913, št. 8-2334-1/13. 86. Velenje: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Sloverfjem Gradcu dne 19./IX. 1894, št. 2879. 87. Vojnik in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8./1V. 1913, št. 8-1151/1. 88. Vransko: Ustan. z odi. namestil, v Gradcu dne 30./Xll. 1890, št. 45.968. 89. Vuhred - marenberški okraj: Ustan. z odi. namestil, v Gradcu 10./I1. 1886, št 2958. 90. Vuzenica, Muta in okolica: Ustan. 29./XII. 1907. 91. Zidan most in Loka: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 27./XII. 1912, št. 8-3074/1. 92. Žalec poleg Celja: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 28./II. 1886, št. 2621. 93 Žalec poleg Celja: Ženska: Ustan. z odi. 'namestn. v Gradcu dne 5./Xll. 1905, št. 54.651. III. Koroška. 1. Beljak in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 21./X. i886, št. 1954. 2. Blače, Loče in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Beljaku dne 14./Vlil. 1909, št. 23.620. 3. Borovlje: Ustan. I. 1908. 4. Celovec in okolica: Ustan. I. 1909. 5. Olinje in okolica: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu, dne 8. VI. 1909, št. 2498. 6. Kotmara vas in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 11./III. 1888, št. 298. 7. Prevalje in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 10./1I1. 1910, št. 967/prez. 8 Velikovec in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 6./X. 1893, št. 1616. / IV. Primorska. a) Goriška. 1. Ajdovščina in okolica: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Gorici dne 9./lX. 1896, št. 11.979. 2. Ajdovščina in okolica Ženska. Ustan. z odlokom namestil, v Trstu dne 11/XI. 1892, št. 19.261. 3. Št. Andrež: Ustan. z- odi. nam. v Trstu 23/IV. 1909, št. 815. 4. Bilje in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 19./111. 1912, št. 640. 5 Bovec: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 10/XII. 1886, št. 19.586. 6. Breginj in okolica: Ustan. z odi. nam. dne 2./V. 1910, št. 578. 7. Briška podruž. s sedežem v Biljani: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 29./XI. 1888, št. 18.671. 8. Brje pri Rihenberku: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 30./I. 1908, št. 114. 9. Cerkno in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 31./111. 1910, št. Pr. 415/2. 10. Cerovo, Št. Ferjan, Vipolže: Ustan. I. 1909. 11. Čepovan: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 12./XI. 1908, št. 1942. 12. Devin in Mavhinje: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 9./X. 1911, št. 638/2. 13. Divača: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 2./V. 1910, št. Pr. 681-10. 14. Dornberg: Ustan. z odi. namestništva v Trstu dne 14./V1I. 1892, št. 13.893. 15. Dutovlje in okolica: Ustan.z odi. nam. v Trstu dne 4./tli. 1911, št. 381. 16. Gorica: Moška. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 29./11I. 1886, št. 4773. 17. Gorica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 9./V. 1889, št. 7300/1. 18. Kamil: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 23/11. 1888, št. 3002. 19. Kobarid: Moška. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 11./XII. 1886, št. 18.840. 20. Komen: Ustan. prvotno z ocjl. namest. dne 5./VII. 1891, razpuščena 24./VIII. 1907, nanovo ustanov, dne 15/V. 1909, št. 309. 21. Kostanjevica in okolica: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 13./I1. 1913. št. Pr. 356. 22. Kred in občina: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 28./V. 1911, št. 967. 23. Sv. Križ, Dobravlje in Vel. Zabije: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 18. IV. 1911, št. 733. 24. Krmin in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2./XI. 1911, št. 1875. 25 Lokavec pri Ajdovščini: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 11 /XI. 1908, št. 1804. 26. Lokev in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 14./VII. 1909, št. 1172. 27. Sv. Lucija in Baš^a dolina: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 17./V1I. 1909, št. 1272. 28. Miren in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2.IV. 1910, št. 1641. <•" 29 Nabrežina: Ustan. z odi. okr. glav. v Sežani dne 31./XII. 1909, št. 16.134. 30. Opatje Selo in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 13./II. 1913. št. Pr. 357. 31. Št. Peter pri Gorici: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 9./IV. 1913, št. 721. 32. Pevma: Ženska. Ustan. z odi. okr. glav v Gorici dne 14./XI. 1909, št. 18.932. 33. Pliskovica, Gabrovica in Vel. Dol.: Ustan. z odi. c. kr. namestil, v Trstu dne 13./XU. 1912, št. 2144. 34. Podgora in okolica: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 24./X. 1911, št. Pr./840. 35. Prvačina: Ustan z odi. nam. v Trstu dne 19./I. 1894, št. 1264. 36. Prvačina: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 19./I. 1894, št. 1264. 37. Ravnica in Podgozd: Ustan. z odi. nam. v Trstu leta 1904. 38. Renče: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 22/XI. 1913, št. Pr. 2132/13 39. Rihemberg: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 6./IV. 1909, št. 318/1. 40. Selo, Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 4./I.1911, št. 2275/10. 41. Sežana in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu 10./VIII. 1894, št. 14.126. 42. Sežana in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 6./X. 1892, št. 16.977/1. 43. Solkan: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 17./IV. 1910, št. 717. 44. Šempas: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 15./VII. 1886, št. 9830/1. 45. Šmarje: Ustan. z odi nam. v Trstu dne 6./VIII. 1909, št. 9830/1. 46. Štanjel in okolica: Ustan. z odi. nameslništva v Trstu 7./VII. 1911, št. Pr. 1080. 47. Tolmin: Moška. Ustan. dne 2.IV. 1909. 48. Tolmin: Ženska. Ustan. 24./X. 1892. 49. Tomaj in okolica: Ustan. z odi. nam. dne 19./VI. 1910. 50. Volčja Draga in Vogrsko: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 10./I1I. 1911, št. 510. 51. Vrtojba in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 27./I. 1905, št. 317. b Trst. 1. Barkovlje pri Trstu: Ustan. dne 28./Vlil. 1910. 2. Bazovica in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu 2.IV. 1910, št. 547. 3. Greta poleg Trsta: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 2./1I. 1889, št. 2377/1. 4. Sv. Ivan v Vrdeli poleg Trsta Ustan. dne 4./II1. 1887. 5. Kolonja pri Trstu: Ustan. z odi. natnest. v Trstu 25/1. 1913, št. Pr. 156. 6. Sv. Kiiž pri Trstu: Ustan. z odi. namestn. v Trstu 1. 1910. 7. Lonjer pri Trstu: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 24./II. 1911, št. 244. 8. Opčine in okolica: Ustan. z odi. nam. dne 2./V. 1910. št. Pr. 543. 9. Prosek, Kontovelj in Zgonik: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 14/III. 191 , št. 545. 10. Trebče in okolica: Ustan. I. 1910. 11. Trst: Moška. Ustan. z min. odi. dne 27./II. 1886, št. 3267. 12. Trst: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 12./II. 1887, št. 1800/1. 13. Trst I. mestni okraj: Ustan z odi. nam. v Trstu dne 25./lX. 1912, št. 1729. 14. Trst IV., sedež v Belvederu: Ustan. z odi. nam. v Trstu 9./VIII. 1911, št. 1321. 15. Trst Sv. Jakob: Ustan z odi. nam. v Trstu dne 3.IV. 1907. št. 534/1. 16. Sv. Marija Magdalena Zgornja: Ustan. z. odi. nam. v Trstu dne 28./II. 1910, št. 819-1/1. 17. Trst Rocol in Kjadin: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 7./lil. 1909. št. 405. 18. Trst-Škedenj: Ustan. z odi. nam. v Trstu z dne 30./VII. 1908, št. Pr. 811/1. 19. Vrdelca: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2.IV. 1910, št. Pr. 493/1-10. c) Istra. 1. Breg pri Trstu (za vasi Boljunec, Boršt, Dolina in Ricmanje): Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 20/IX. 1911, št. 1252. 2. Klanec-Ocizla-Materija: Ustan. z odi. nam. Trstu dne 19./VI. 1910, št. 1083. 3. Kozina in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2./V. 1910, št. 728. V. Druge avstrijske dežele. 1. Dunaj: A kade m iška. Ustan. z od!., nam. na Dunaju dne 23 /111. 1911, št. Z. V. 7393. 2. Dunaj: Iz ve n akad etn iška. Ustan. z odi. nam. na Dunaju dne 23/111. 1911, št. Z. V. 740 1. n*. ' * ■ 'Tf ’ . • 1 ' . . v i ' — 123 — C. Družbeni promet za čas od 1. prosinca 1910 do 31. grudna 1914. Leta Dohodki Stroški K v K v 1910 1,043.654 45 196.615 91 1911 297.173 18 494.219 37 1912 219.903 46 . 16.441 06 1913 184.951 75 466.181 53 1914 155.448 36 220.479 17 Skupaj . . . 1,901.131 20 1,893.937 04 BQ DlO Družbe sv. Clrilei in Metoda v Ljubljani častni člani: 1. f Mons. Andrej Einspieler, profesor; izvoljen na II. vel. skupščini dne 19. mal. srpana 1887; uinrl dne 16. pros. 1888. 2. Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, namestili prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar, posestnik v Litiji i. dr.; izvoljen na XVIII. veliki skupščini dne 6. vel. srpana 1903. 3. Mons. Tomo Zupan, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X. vitez Fran-Josipovega reda, bivši prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, konzistorijski svetnik, gimnazijski profesor v p., odbornik »Društva za krščansko umetnost', vlastelin i. dr. na Okroglem; izvoljen na XXII. vel. skupščini dne 6. vel srpana 1907. 4. Ivan Hribar, bivši župan ljubljanski itd. v Ljubljani; izvoljen ha XXV. vel. skupščini dne 3. mal. srpana 1910. 5. + Ivan Murnik, ces. svetnik, tajnik trg. in obrt. zbornice v p. itd. v Ljubljani, izvoljen prav takrat. 6. f Dr. Josip Vošnjak, dež. bolnice primarij v p., posestnik v Visolali pri Slov. Bistrici; izvoljen prav takrat; umrl dne 21. vin. 1911. 7. Ivan Vrhovnik, župnik v Ljubljani; izvoljen prav takrat. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pokrovitelji: A. ki so po § 4. o) družbenih pravil vplačali vsaj po ‘200 kron. 1. Abiturijenti idrijske realke, zast. Fr. Lapajne; 2. Abiturijenti slovenski 1896. ieta v Ljubljani, zast. dr. Leon Stare; 3. Abilurijenti slovenski in hrvatski 1891. leta; 4. Abiturijenti II. drž. gimnazije v Ljubljani 1904. leta, zast. Ivan Kecelj, sedaj mcdlcinec na Dunaju; 5. Abiturijenti v Celju 1. 1909., zast. dr. Rado Brenčič; 6. Ga. Accettova Ivana, posestnica v Ljubljani; 7. „Adrija“, pevsko društvo v Bar-kovljah pri Trstu; 8. Akad. ferijalno društvo ..Prosveta", I. v Ljubljani, zast. vsakokratni predsednik; 9. Akad. ferijalno društvo „Pro-sveta", II. v Ljubljani, zast. vsakokratni podpredsednik; 10. Akad. ferijalno društvo ..Prosveta", III. v Ljubljani, zast. vsakokratni tajnik; 11. Akad. društvo slov. kat. „Danica“ na Dunaju; 12. Akad. telm. društvo „Triglav“ v Gradcu (nabrano ob 35 letnici); 13. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1905/6., zast. Štefan Singer, župnik v Logavesi; 14 Alijančič Andrej f, prelat in stolni kanonik v Celovcu; 15. Ga. Alijančičeva M. na Dobravi pri Kropi; 16. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem; 17. Gdč. Accettova Josipina, posestnica v Ljubljani. 18. f Benedik lv., župnik v p. v Gradcu; 19. Bogoslovci slovenski. Gorica 1891. leta; 20. Bogoslovci slovenski, Gorica 1894. leta; 21. Bogoslovci slovenski, Gorica 1893. leta; 22. Bogoslovci slovenski Gorica 1891. leta; 23. Bogoslovci slovenski, Gorica 1895 leta; 24. Bogoslovci ljubljanski 1892. leta; 25. Bogoslovci ljubljanski 1897. leta, zast. Ivan Baloh, vikar; 26. Bogoslovci ljubljanski 1906. leta, zast. Ivan Pogačar, kaplan; 27. Bogoslovci mariborski 1892 leta; 28. Bogoslovci mariborskega šol. leta 1895/6 ; 29. Bogoslovci mariborski 1899. leta; 30. Bogoslovci mariborski 1902. leta; 31. Bogoslovci mariborski 1903. leta; 32. Bogoslovci mariborski 1904. leta, zast. Josip Fridauer; 33. Bogoslovci mariborski šol. leta 1904 5.; 34. Bogoslovci mariborski šol. leta 1905 6., zast Ivan Širec; 35. Ga. Brataničeva Marija f, veleposestnica v Celju- 36. Bralno društvo pri Sv. Ivanu na Verdeli; 37. Brezničani mašniki, zast. najmlajši župnik-rojak, sedaj Fr. S: Finžgar; 38. Bukovec Fr, župnik v Aitvižu v Istri; 39. Bukvama kat. v Ljubljani, zast. vsakokratni poslovodja, sedaj Ivan Mesar; 40. Bulovec Ivan f, kupec in posestnik v Radovljici. 41. Dr. Celestin Fr., vseučiliški profesor v Zagrebu. 42. Čitalnica narodna v Kranju; 43. Čitalnica v Postojni; 44. čitalnica v Planini pri Rakeku; 45. Čitalnica v Spodnji Šiški; 46. Čitalnica Slovanska v Trstu; 47. Čitalnica v Vipavi. 48. Ga. dr Dečkova Adela, odvetnikova vdova, graščakinja v Celju.; 49. Dekanija Šmartin pri Litiji, zast. vsakokratni dekan, sedaj Matej Rihar; 50. Dijaki slov. 1. drž. girnn. v Ljubljani, z« t. Janko Vranjek; 5 Dobrotvor narodni, neimenov; 52. Dr. Dolenc Josip, konz. svetnik m prof. bogoslovja v Ljubljani; 53. Dolenc Oroslav, posestnik v Ljubljani; 54. Dom Gorjanski v Gorjah, zast. njegov prvomestnik. Darovalec ameriški misijonar Josip Zalokar, 55. Dom Katoliški na Vrlmiki; 56. Domoljub, neimenovan v Idriji; 57. ,,Domovina", -slovensko podporno društvo v Gradcu; 58. Drčar Martin f, župnik v Preski; 59. Gdč. Druškovičeva Ana, trgovčeva hči v Ljubljani; 60. Ga. Druškovičeva Valentina, otnožena Goljaževa v Pulju; 61. „Društvo bralno" v Sv. Ivanu poleg Trsta; 62. „Društvo bralno" Litija; 63 »Društvo bralno" Trebnje; 64 »Društvo bralno" slovensko, Tržič; 65. »Društvo delavsko podporno" v Trstu; 66 Društvo gasilno v Trbovljah; 67. »Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju št. L; 68. »Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju št. II.; 69 »Društvo Kamnik" v Kamniku; 70. »Društva Kamnik" v Kamniku II., zast. ga. Alojzija Žargijeva; 71. Društvo katol. delavsko na Jesenicah; 72. Društvo kat. izobraževalno sv. Josipa v Tržiču; 73. Društvo kat. tisk. v Ljubljani, zast. Andrej Kalan, prelat; 74. »Društvo konsumno" pri Sv. Ivanu v V rdeli; 75. Društvo pevsko »Kolo" v Trstu; 76. Društvo pevsko »Zvon" v Šmartinu pri Litiji; 77. Društvo slov. katoliško politično za radovljiški okraj v Radovljici; 78. „Društvo slovensko učiteljsko" v Ljubljani; 79. Društvo svobodomiselnih slov. akademikov Sava na Dunaju, zast. Ferdinand Kranjec, tehnik; 80. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev" za okraj Kamnik; 81. »Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj"; 82. »Društvo vzajemno in podporno" v Ljubljani, zast. A. Kalan, prelat; 83. Društvo »Zvezda" na Dunaju; 84. Družba sv. Mohorja v Celovcu; 85. Družba Vincencija v Tržiču; 86. Družba zabavna na Dolu, Štajersko, zast. nadučitelj Anton Gnus; 87. Duhovščina ljubljanskega mesta št. L, zast. mestni župnik Martin Malenšek f; 88. Ista št. II., zast. stolni kanonik dr. Fr. Lampe j. 89. Einspieler Andrej f, mnsgr, profesor v Celovcu. 90. Ferk Feliks j, zdravnik in veleposfest. v Mariboru; 91. Fon Jakob, župnik v Kredi. 92. Gerdol iv., posestnik v Škorklji pri Trstu; 93. Dr. Glančnik Jern., odvetnik v Mariboru; 94. Govedič Ivan j, župnik v Šoštanju ; 95. Gregorčič Sim. j, duhovnik, slovenski pesnik v Gorici; .96- Dr. Gregorič Vinko, dež. primarij v Ljubljani; 97. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani; 98 Gruden Jakob f, župnik. 99. Hajšek Ant f, č kanonik, dekan v Slov. Bistrici; 100. Ga. Hočevar Josipina f, velepost. v Krškem; 101. Hrašovec Fr. f, sodnik v pokoju, Gradec; 102. Gdč. Hrenova Ana f, posestnica v Ljubljani, Krakovo; 103. Hren Jak., c. kr. dež. sod. nadsvetnik v p. v Ljubljani; 104. Hrovatin Ant. f, mnsgr., častni kanonik v Trstu. 105. Jan Juri f, č. kanonik in dekan v Dolini v Istri; 106. Dr. Jeglič Anton Bonaventura, knezoškof ljubljanski i. dr.; 107. Jelačin Iv., trg. v Ljubljani (povodom poroke hčerke Angele); 108. + Jenko Davorin, dvorni skladatelj, Ljubljana; 109. Jerman Iv. rač. revident v Ljubljani; 110. Jurca And., velctržec v Ptuju; 111. Jurca Fran, trgovec v Postojni. 112. Gdč. Kadivčeva Ant., posestnica v Ljubljani; 113. Kalan Andrej, prelat v Ljubljani; 114. Kalister Frančišek f> veletrgovec v Trstu; 115. Ga. Kalistrova Ivana, soproga veietrgovčcva v Trstu; 116. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem V hvaležni spomin njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njegovi smrti 1893. L; 117. Klub slovenski v Celovcu; 118. Klub slovenskih napr. akademikov v Celju, zast. vsakokratni predsednik; 119. Koblar Anton, dekan v Kranju; 120. Ga. Koblarjeva Marija -j, posestnica v Litiji; 121. Ga. Koblarjeva Vekoslava, omož. Slančeva v Litiji; 122. Kogej Jak., notar v Postojni; 123. Kollman Fran j-, veletržec v Ljubljani; 124. Dr. Košmerlj Fran f, c. in kr. višji štabni zdravnik v Ljubljani; 125. Košmelj Frančišek, župnik v Ameriki; 126. Kotnik Fran f, veleposestnik na Vrhniki; 127. Kralj Ivan, c. kr. sodnik v Metliki; 128. •)■ Kranjc Viktor, c. in kr. generalni major v p. v Gradcu; 129. Dr. Krek Gregor f, dvorni svetnik, vseučiliški• profesor v p. v Ljubljani št L; 130. Isti št. II.; 131. Dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani; 132. Gospa Kroftova Minka, sopr. banč. uradnika v Ljubljani. 133. Krožek magistralnih uradnikov v Ljubljani; 134. Krožek magistratnih uradnikov v Ljubljani št. 11.; 135. Kržič Anton, učiteljiški profesor, častni kanonik, kot zast. .Katol. društva detoljubov"; 136. Ga. Kukovčeva Ana, sopr. odv. v Celju. 137. Lavrenčič Jos., župan Postojna ; 138. Dr. Lesar Josip, častni kanonik, ravnatelj sem. v Ljubljani; 139. Ljudska pesmarica, zast. dr. Pečjak Gregorin, gimnazijski profesor; 140. Luckmann Karol j, ravnatelj na Jesenicah; 141. Luxa Marino, posestnik in gostilničar na Proseku. 142. Dr. Majaron Danilo, odvetnik; 143. Ga. Majdičeva Ana, velctovarnarjeva sopr. v Hudinju pri Celju; 144. Majdič Peter, ve-letovarnar v Hudinju pri Celju; 145. Majdič Vinko, veletovarnar v Kranju; 146. Ga. Mallyjeva Antonija, tovarnarjeva sopr. v Ljubljani; 147. Mally Fr., tovarnar v Ljubljani; 148. Dr. Marinko Josip, gimn. prof v pok. v Preski; 149. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki; 150. Martelanc Drag. f, hranilnični uradnik na Greti pri Trstu; 151. Maselj Fr., c. in kr. računski stotnik v p.; 152. f Matjan Jakob, veleposestnik v Zgornji Šiški; 153. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani; 154. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani, zast. inž. Viktor Skaberneta; 155 Mencinger Tomo, trgovec v Ljubljani; 156 Mestna občina v Idriji; 157. Mestna občina Ljubljana; 158. Meško Fr. Ks. župnik in pisatelj pri Mariji na Zib; 159. Miklavčič Karol f, župnik v pokoju; 150. Mladina litijska, zast. vsakokratni nadučitelj, sedaj Bernard Andoljšek, 161. f Dr. Munda Fran, odvetnik in posestnik v Ljubljani; 162. Murnik Ivan'f, ces. svetnik v Ljubljani; 163. Gospa Murnikova Marija j-, sopr. ces. svetnika. 164 Nabergoj Ivan f, posestnik na Proseku; 165. Naselbina slovenska v Pulju, zast. mornarski župnik v p. Iv. Ambrož; 166. Notar Anton, cksposit v Štorjah, p. Sežana; 167. Novakova Antonija, prof. sopr. v Ljubljani, zas. njen sin Stanko Novak. 168. Občina Draga; 169. Občina Selce na Gorenjskem; 170. Občina Sežana na Krasu; 171. Občinski svetnici ljubljanski št. L, zast. dr. Fran Novak, dež poslanec; 172. Isti št. II., zast. dr. Josip Pipenbacher, gimn. profesor; 173. Isti št. III. zast. dr. A. Švigelj, odvetnik; 174. „0bitelj Truden-Bogdanovič“ v Barkovljah pri Trstu v spomin t g. Natajije Trudnove; 175 Oblak Ivan, župnik na Bledu; 176. Omizje .Ciril-Metodovo' pri Rošu v Hrastniku, zast. Miloš Roš, učit. v Hrastniku; 177 Omizje .Za plotom'1, 1., zast. Vojt. Vidmajer f v Ljubljani; 178. Isto II. zast. dr M. Triller v Ljubljani; 179. Isto III. zast. dr Fran Kandare v Ljubljani; 180. Isto IV. zast. dr. Fran Režek v Ljubljani; 181. Isto V. zast. prof. Fran Kralj f v Ljubljani; 182. Omizje stalno pri .Roži", I. zast. Ub. pl Trnk6czy v Ljubljani; 183. Isto II. zast. V. Rohrman v Ljubljani; 184. Isto 111. zast. Iv. Mejač v Ljubljani; 185. Isto IV. zast. Mat. Zamida v Ljubljani; 186. Isto V. zast. Al Hudovernik v Ljubljani ; 187. Omizje stalno pri Auru, zast. dr. Ivan Oražen, dež. pos.; 188. Omizje stalno Zupančičeve gostilne na Martinovi cesti v Ljubljani, zast. M. Verovšek, mag. rač. uradn; 189. Omizje Bohinjski kot pri .Zlati kaplji' št. L zast. prof Jos. Verbič; 190 Omizje samcev pri ,.Zlati kaplji" št. I. zast. Ivan Škarja; 191. Isto št. H. zast. Matija Krajc, stavb, nadko-misar v Ljubljani; 192. Omizje slovensko v Beljaku, zast. vsakokratni starosta; 193.'Omizje slovensko v Gradcu št. L; 194. Omizje slovensko v Celovcu, zast. Beno Gruden; 195. Omizje pri „Bel. volku" I. zast. pošt. ofic. Al. Vernik; 196. Isto II. zast. Ivan Bonač; 197. Isto 111. zast. Vinko Borštner, gimn. prof. v p.; 198. Isto IV. zast. Iv. Bele, učitelj v Ljubljani; 199. Isto št. V. zast. Josip Lenče; 200. Isto št. VI.; 201 Isto št. VIL zast. Al. Lenček; 202. Isto št. VIII. zast. Janko Česnik; 203. Isto št. IX. zast. Ivan Mejač; 204. Isto št. X. zast. dr. Fr. Tominšek; 205. Isto št. XI. zast. Karel Seunig, trg.; 206. Isto G. XII; 207. Omizje v gostilni pri Bergantu v Trnovem; 208. Omizje Mrakovo pri ,,Novem svetu" v Ljubljani, zas . Fr. Barle, mag. pis. ravn; 209 Omizje v gostilni Peter (Mar. Mayr) v Kranju, zast. Fctko Mayr; 210 Omizje v gostilni Bekselj v Kranju, Tončka Mihelič; 211. Omizje stalno pri Figovcu v Ljubljani št. L; 212. Isto št. II. 213. Perdan Ivan j. veletrgovec v Ljubljani; 214. Dr. Perne Fr. gimn. prof. v Kranju; 215. Dr. Pertot Sim. f, zdravnik v Trstu, 216. Petrlčič Vaso, vcletržec v Ljubljani; 217. Plantan Ivan, notar v Ljubljani; 218. Pleteršnik Makso, gimn. prof. v pok v Ljubljani; 219. Ploj Oton, c. kr. notar v Črnomlju; 220. Podružnica m. v Ajdovščini št. L; 221. Podružnica m. v Ajdovščini št. II.; 222. Podružnica akademiška v Gradcu; 223. Podružnica Bled v proslavo 50 letnice vladanja cesarja Frana Josipa L; 224. Podružnica Brdo; 225. Podružnica Brežice; 226. Podružnica v Clevelandu zast. Ivan Lah; 227. Podružnica Dobrunje; 228 Podružnica m. v Gorici; 229 Podružnica Gornji Grad, zast. Fr. Kocbek, nadučitelj; 230. Podružnica Grosuplje št. 1., zast. Fran Kos; 231. Podružnica Grosuplje št. II., zast. Micika Rusova; 232. Podružnica Sv. Ivan pri Trstu; 233. Podružnica Kanal, Goriško; 234. Podružnica Kropa-Kamna Gorica Dobrava št. L; 235. ista št. II; 236. !s'a št. III.; 237. Podružnica v Litiji št. 1. zast. vsakratni prvomeslnik, sedaj I. Roglič, višji sod. oficljal v p.; 238. Podružnica v Litiji št. II., zast. ga. Terezija Svetčeva; 239. Podružnica m. v Logatcu; 240. Podružnica v Loškem potoku; 241. Podružnica v Mokronogu; 242. »Podružnica pivška" v Št. Petru na Krasu št. L; 243. Ista št II.; 244. Podružnica Šiška m. št. I.; 145. Ista št. II.; zast. trgovec Ant. Pogačnik; 246 Ista št, III.; ^47. Ista št. IV. 248 Podružnica na Viču; 249. Ista št. II; 250. Ista št. III.; 251. Ista št. IV; 252. Podružnica v Železnikih; 253 Podružnica m. v Celju št. 1.; 254. Podružnica m. v Celju št. II., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. teh namestnik ; 255. Podružnica m. v Celju št. III, zast vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. teh namestniki; 256. Podružnica m. v Celju št IV; zast. vsakokratni preds., blagajnik in tajnik, oz. njih namestniki; 257. Podružnica m. v Kamniku št L; 2,58 Ista št. II., zast. višji okr žlvino-zdravnik Jos. Nik. Sadnikar; 259; Ista št. III, zast. f lekarničar Jos. Močnik; 260. Podružnica m. v Kranju št. L; 261. Ista št. 11.; 262. Podružnica v Kranju (iz nabiralnika kavarne Jitger), zastopnica gdč. Karla Jitger; 263. Podružnica m. v Postojni; 264. Podružnica m. v Rečici v Savin, dolini; 265. Podružnica m. v Ribnici št. L; 266. Ista št. II., zast. višji dež. sodni svet. Fr. Višnlkar f; 267. Ista št. UL; zast. sod nadoficijal Anton Spcude; 268. Ista št. IV., zast dr. Schiffrer; 269 Ista št. V., zast. notar Ig. Gruden; 270. Podružnica m. šentpeterska v Ljubljani, št. I., zase. trg. poslovodja Fran Mu-laček; 271. Ista št. II., zast. notar Luka Svetec; 272. Ista št. III.; 273. Ista št. IV.; 274. Ista ši. V.; 275. Ista št. VI.; 276. Podružnica m. v Sežani št. L; 277. Ista št. II.; 278 Podružnica v Solkanu; 279. Podružnica v Slovenjem Gradcu; 280. Podružnica Sodražica; 281. Podružnica m. v Starem trgu št. I., zast. vsakokratni prvoinestnik; 282. Ista št. 11., zastopnik nadučitelj Jak. Žebre; 283. Podružnica v Škofljici; 284 Podružnica m. v Trbovljah, št. I., zast. voli vsako leto občni zbor; 285. Ista št. II., zast. voli vsako leto občni zbor; 286. Ista : t. 111.; 287. Is a št. IV.; 288. Ista št. V; 289. Podružnica v Tebnjem št. I.; 290. Ista št. II.; 291. Ista št. III.; 292. Ista št. IV.; 293. Podružnica m. v Trstu št. I.; 294. Ista št. II.; 295. Ista št. 111.; 296. Ista št. IV.; 297. Ista št. V.; 298. Ista št. VI.; 299. Ista št. VII.; 300. Ista št. Vlil.; 301. Ista št. IX.; 302. Ista št. X.; 303. Ista .št. XI. 304. Ista št. XII.; 305. št. XIII.; 306. št. XIV.; .;07. Ista št. XV. 3f'8. Podružnica na Turjaku št. I.; 309. Ista št. II.; 310. PodiUžnica v Vipavi; 311. Podružnica m. na Vrhniki št. I.; 312. Ista :t. II.; 313. Podružnica v Zagorju ob Savi št. 1; 314. Ista št. II.; 315. Ista št. III.; 316. Podružnica m. v Žalcu; 317 Podružnica ž. v Ajdovščini št. L; 318. Ista št. II.; 319. Ista št. III.; 320. Ista št. IV. 321. Podružnica ž. v Celju št. 1., zastopnica vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 322. Ista št. II., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 323. Ista št. 111., zast. vsakokratna predsednica , tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 324 Ista št. IV., zast vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 325 Ista št. V.; 326. Podružnica ž. v Cerknici; 327. Podružnica ž. v Dornbergu; 328. Podružnica ž. Gornji Grad; 329. Podružnica ž. v Idriji št. I.; 330. Podružnica ž. v Idriji št. II.; 331. Podružnica ž. v Idriji št. III.; 332. Podružnica ž. v Št. Jurju ob južni železnci; 333. Podružnica ž. v Kamniku št. L; 334. Ista št. II.; 335. Ista št. III. zast. gospa Marija Fischerjeva; 336. Ista št. IV., zastopnica odvetnikova soproga gospa Ana dr. Krautova; 337. Ista št. V., zast. gospodična Terezija Karolnikova; 338. Ista št. VI., zast. ga. M. Vremšakova; 339 Ista št. VIL, zast. Terezija Kemperletova; 340. Ista št. Vlil., zast. gdč. Ivanka Trpinčeva; 341. Podružnica ž. v Kranju št. I.; 342. Ista št II.; 343. Podružnica ž. v Krškem; 344. Podružnica ž. v Laščah št. L, zast. ga. Šuflajeva; 345. Ista št. II., zastop ga Kristina Grebenčeva; 346. Ista št. III., zast. ga. Ana Hočevarjeva; 347. Ista št. IV., zast. ga. Ema Pucljeva; 348. Ista št. V., zast. gdč. Francika Hočevarjeva; 349. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Sbinrakova; 350. Ista št. Vil , zast. Leopoldina Štefančičeva, nadučit. sopr.; 351 Ista št. VIII., zast. Ana Finkova, učiteljica; 352. Ista št. IX., zast. Marija Tekavčeva, c. kr. poštarica; 353. Ista št. X, zast. Josipina Smodejeva, notarja sopr.; 354. Ista št XI.; zast. ga Pavla Staretova, soproga davč. ofic; 355 Podružnica mestna ž. v Ljubljani št. L, zast. ga. Marija pl. dr. Bleivveis-Trsteniška; 356. Ista št. II., zast. dvornega svetn. gospa Julija dr. Ferjančičeva; 357. Ista ( št. III., zast. ga. Ana Lahova f; 358. Ista št. IV., zastopnica gospa vlad. svet. Marija dr. Zupančeva; 359. Ista št. V., zast. „Giasbcna 9 Matica' po vsakokratnem svojem prvomestniku; 360. Ista št. VI., zast. gdč. nadzorovalna dama mestne višje dekliške šole Marija Wessnerjeva; 361. Ista št. VII., zast. ga. odvet. soproga Lina dr. Hudnikova; 362. Ista št VIII., zast. ga. ravnateljeva sopr. Marija pl. Grassellijeva; 363. Ista št. IX., zast. vsakokratni prvomestnik akad. kluba .Mladost" v Zagrebu; 364. Ista št. X, zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 365 Ista št. XI, zast. ga Vera dr. Šlajmerjeva; 366. Ista XII., zastopnico voli vsako leto občni zbor; 367. Ista št. XIII, zast. ga. Amalija Widrova, trgovčeva soproga v Ljubljani; 368. Ista'št. XIV., zast. gdč. Marija Mehletova, mestna učit. v Ljubljani; 369. Ista št. XV., zast. gdč. Pipa Tavčarjeva, hči župana itd.; 370. Ista št. XVI., zast. gdč. Zorka Hudover-nikova, hči notarja v Ljubljani; 371. Ista št. XVII., zast. gdč. Milica Sadarjeva, zasebnica v Ljubljani; 372. Ista XVIII, zast. Mil. Kunčeva v Ljubljani; 373. Podružnica ž. šentjakobska-trnovska v Ljubljani št. L; zast. ga. ravnateljeva Jadviga Šubičeva; 374. Ista št II., zast. ga. Ivanka Gutnikova f; 375 Ista št. III., zast. gdč. mestna učiteljica-voditeljica Minka Maroltova; 376. Ista št. IV., zast. gospa mestna učiteljica v p. Ivanka Beg-Praprotnikova; 377. Ista št. V., zastop. magistratni pis. pristav Anton Gutnik j; 378. Ista št. VI., zast. ga. svet. Marija Petrovčičeva; 379. Ista št. VIL, zast. ga. prvomestnica Ivanka Supančičeva; 380. Ista št. VIII., zastop. ga. Marija profes. Perušekova; 381. Ista št. IX, zast. ga. Marija dr. Kušarjcva; 382. Ista št. X., zast. gdč. trg. Jerica Lozarjeva; 383. Ista št. XI., zast. gdč. veletrg. liči Brigita Souvanova; 384. Ista št. XII., zastopnica g. Josipina Vidmarjeva; 385. Ista št. XIII., zastopnica gospa Milica Hribarjeva; 386. Ista št XIV., zast. konc. vodja »Glasbene Matice" Matej Hubad; 387. Ista št. XV., zast. ga. Jelka dr. Bretlova; 388. Ista št. XVI., zast. veletrg. hči gdč. Vera Souvanova; 389. Ista št. XVII., zast. not. sopioga ga. Lea Demšarjeva; 390. Ista št. XVIII., zastopnica ga. Antonija Gogolova; 391. Ista št. XIX., zastop. voli vsako leto občni zbor; 392. Podrnžnica I. ž. šentpetrska v Ljubljani št. L; 393 Ista št. II.; 394. ista št. III., v spomin f prvomestniku Martinu Malenšcku; 395. Ista št. IV., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 396. Ista št. V., v spomin f prvo-mestnici g. Mariji Trčkovi; 397. Ista št. VI ; 398. Ista št. VIL; 399. Ista št. VIII.; 400. Ista št. IX.; 401. Ista št. X.; 402. Ista št. XI.; 403 Podružnica ž. v Logatcu št. L; 404. Ista št. II.; 405. Ista št. III. zast. ga. Ivana Šegova; 406. Ista št. IV., zast. gdč. Marija Tollazi-jeva; 407. Ista št. V., zast. gdč. učiteljica Evgenija Pchanijeva; 408. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Puppisova; 409. Ista št. VIL, zast. ga. Josipina Mazijeva; 410. Podružnica ž. v Št. Lovrencu nad Mariborom; 411. Podružnica ž. v Novem mestu; 412. Podružnica ž. v Postojni; 413. Podružnica ž. v Prvačini št. L; 414. Ista št. II.; 415. Podružnica ž. v Radovljici št. L; 416. Ista št. II.; 417. Ista št. III.; 418. Podružnica ž. v Ribnici št. L, zast. ga. notarjeva sopr. Marija Grun-tarjeva; 419. Ista št. II., zast. ga. Alb. Višninarjcva, sopr. viš. dež. sod. svetnika; 420. Ista št III.; zast. ga. Ana Podboj-Cenetova, posestnica; 421. Ista št. IV., zast. ga. notarjeva sopr.\Marija Gruntar- jeva; 422. Ista št. V., zast. ga. Amal. Fajdiga, sopr. veleposestnika v Sodražici; 423. Ista št. VI., zastop. ga. Ana Tomšičeva, naduč. sopr., 424. Ista št. VII., zast. ga. Franja Picekova ; 425. Podružnica v Št. Rupertu; 426. Podružnica ž. v Sežani št. I., zastop. ga. Marija dr. Treova v Gorici; 427. Ista št. Ii„ zast. ga. Zinka dr. Rybareva v Trstu; 428. Ista št. 111., zast. ga. Franja Guličeva; 429. Ista št. IV., zast. gdč. Iv. Lozejeva, učiteljica v Tomaju; 430. Ista št. V., zast. ga. Maša Gromova v Trstu; 431. Ista št. VI., Zast. ga. Ant. Dru-fovka ; 432. Ista št. VII; zast. gdč. Zvezdoslava Delakova, učiteljica v Štorjah; 433. Ista št. VIII., zast. ga. Janja Štolfo a; 434. Ista št. IX.; 435. Ista št. X., zast. ga. Ant. Grahlijeva v Klancu, Istra; 436. Podružnica ž. v Šiški št. T; 437. Ista št. II.; 438. Ista št. III.; 439. Podružnica ž. v Školji Loki št. I., zast. gdč. Jerica Dolenčeva; 440. Ista št. II.; 441. Podružnica Trebnje (iz nabiralnika pri Springerju); 442. Podružnica ž. v Trbovljah št. L, zast. voli vsako leto občni zbor; 443. Ista št. I., zast. voli vsako leto občni zbor; 444. Ista št. III.; 445. Ista št. IV„ 446. Ista št. V.; 447. Podružnica ž. v Trstu št. I, zasl. f ga. Natalija Trudnova; 448. Ista št. II, z st. gdč. Milica Mankočeva; 449. Ista št. III., zast. ga. Franja dr. Pcrtotova; 450. Ista št. IV., zast. g. učit. Marica Nadlišek-Bartlova • 451. Ista št. V., zast. ga. Karla Ponikvarjeva; 452. Podružnica ž. Št. Vidu nad Ljubljano; 453. Podružnica ž. na Vrhniki št. L; 454 Ista št. II.; 455. Ista št. III.; 456. Ista št. IV.; 457. Pogačar, c. kr. vojni oskrbnik v p. in posestnik v Ljubljani; 458. Pollak, tkvaroar v Ljubljani; 459. Posojilnica v Celju št. L; 460. Ista št. II.; 461. Ista št. III.; 462. Ista za ilirsko-bistriški okraj v Trnovem; 463 Ista kmetska za ljubljansko okolico št. L; 464. Ista št. II.; 465. Ista št. III., 466. Ista št. IV.; 467. Ista št. V ; 468 Ista št. VI; 469. Ista št. Vil.; 470. Ista št. VIII.; 471. Ista št. IX.; 472. Ista št. X.; 473. Ista št. XI; 474. Ista št. XII.; 475. Ista št. XIII.; 476. Ista št. XIV.; 477. Ista št. XV.; 478. Ista št. XVI.; 479. Ista št. XVII.; 480. sta št. XVIII ; 481. Ista št. XIX.; 482. Ista št. XX.; 483.; Ista št. XXI.; 484. Ista v Logatcu; 485. Ista v Mariboru št. 1; 486. Ista št. II.; 487. Ista št. III.; 488. Ista št. IV.; 489. Ista notranj. v Postojni; 490. Ista v Ormožu; 491. Ista v Radovljici; 492. Ista v Ribnici; 493. Ista Savinjska v Žalcu; 494. Posojilnica in hranilnica v Trstu; 495. Posojilnica v Vitanju; 496. Ista v Zagorju ob Savi; 497. Potočnik Tomo j- župnik na Breznici; 498. Predovič Elija, veletrgovec v Ljubljani; 499. Prezlik Jaromil, mag. Pharm. v Litiji; 500. Prolesorji slov. I. drž. gimn., zast. vpok. prof. M. Pleteršnik. 501. Ramoveš Andr., veležupnik v Dobrepoljali; 502. Romoveš Jernej, župnik v Poljanah nad Škofjo Loko; 503. Ga. Ravniharjeva Franja, vdova dež. knjigovodje v Ljubljani; 504. Resman Iv. Nep. f, vpok. načel. žel. postaje; 505. Roblek Fran, veleposetnik v Žalcu; 506 Rodbina Lovro Verbičeva. V spomin očetove smrti 11. velikega srp. 1897. Zast. Jos Verbič, posestnik v Borovnici;-507. Rode Jos t posestnik v-Kamniku; 508. Rodoljub, neimenovan v Celovcu; .‘09. ..Rodoljubi lokovski“, zast. ga. Marija Muliova; 510. Rohrman Viktor, posestnik in tovarnar v Ljubljani; 511. Rozina Julij f. trgovec v 9* Pudobu pri Ložu; 512. Rozman Karel, gostilna „pri vratih", Novo mesto št. L; 513. Isti št. II. 514. ,,Sava“, društvo svobodomiselnih slov. akademikov na Dunaju; 515. „Samci novomeški**; 516. „Samci šentpetrski" na Krasu; 517. Schrey Alojzij, višji poštar in posest, na Jesenicah; 518. Dr. Sedej Fr., knez in nadškof v Gorici, i. dr.; 519. Dr. Sernec Janko, f zdravnik v Celju; 520. Skaberne A. & E., trgovina v Ljubljani; 521. Skočir Avgust, župnik dež. bolnice v Gradcu; 522. Škrinjar Sim., uradnik v Trstu; 523. Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani, zast. oficijal Iv. Hafner; 524. Slavija, banka v Ljubljani št. L; 525. Ista št. II.; 526. Ista št. 111.; 527. Slovenci stalnega omizja pri Štolfi v Sežani; 528. ..Slovenke litijske** št L, zastopnica gospa Josipina Koblarjeva; 529. Iste. št. II., zast. ga. Helena Bevkova; 530. Iste št. III., zast. ga. Milivoja Vončinova, Ljubljana, Karlovška c. 531. Iste št. IV. zast. ga. Ljudmila Roblekova, pos. v Litiji; 532. Iste št. V., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 533. Iste št. VI., zast. ga. Minka Vrančičeva, vdova železniškega uradnika v Ljubljani; 534. Iste št. VIL, zast. ga. Krist. Gregorčičeva; 535. Iste št. V1IL, zastop. ga. notarjeva Ter. Svetčcva; 536. Iste št. IX., zastop. ga. Hel. Bevkova; 537. št. X., zastop častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 538. Iste št. XI., zast. fospa Ana Kozlervčarjeva, soproga postajenačelnika na Rakeku; 39. ..Slovenke litijske in šmartinske** št. L, zast ga. Ter. Svetčeva; 540. Iste št. II., zastopn. gdč. Ljudmila Roblekova; 541. Iste št. III., zast. ga. Marija Zoretova; 54*2. Iste št. iV., zast. Iv. Knafličeva; 543. Ista št. V., zast. učiteljica gčd. Kristina Demšaijcva; 514. Iste št. VI., zast. g. Marija Jeretlnova, sopr. okr. tajnika; 545. Iste št. Vil., zastop. gdč. Amalija Jenkova; 546. Iste št. VII., zastop. ga. Jos. Bartlova, napčiteljeva soproga v Ljubljani; 547. Iste št. IX., zast. ga. Franja pl. Wurzbach f v Gradcu pri Litiji; 518. Iste št. X., zast. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 549 Iste št. XI., zast. gdč. Ana Moosova, učiteljica v Šiški; 550. Iste št. XII., zast. ga. Marija Lebingerjeva, posestnica in trgovka v Litiji; 551. Iste št. XIII., zast. ga. Ljudmila Roblekova; 552. Slovensko omizje v Pliberku, zastop. g. Ivan HornbOck; 553. Slovenski rimski romarji, zastopnik knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič; 554. Slovenski trgovski akademiki v Gradcu; 555. Smolnikova rodbina pri sv. Križu nad Mariborom, zast. Fran Hauptman, prof. v Gradcu; 556. Smrekar Ivan, katehet v Ljubljani; 557. „Sokol Dolenjski" v Novem mestu; 558. „Sokol Ljubljanski"; 559. „Sokol pri Sv. Jakobu" v Trstu; 560. Souvan Fr. Ks. f, veletrgovec v Ljubljani; 561. Ga. Souvanova Uršula, vdova veletrgovčeva v Ljubljani; 562. Dr. Sernec Jos., odvetnik v Celju; 563. Dr. Stare Jos. fin. prok. adjunkt v pokoju v Ljubljani; 564. Gospa dr. Storova Ana, sopr. odvetn. v Teharjih na Štajerskem 5S5. Dr. Stor Fr., graščak v Teharjih na Štajerskem št. L; .‘66. Isti št. 11.; 567. Stor Stanko, pravnik v Teharjih; 568. Svetec Emilija, okr. kom. sopr. v Litiji; 569. Svetčeva Terezija, soproga notarja v Litiji; 570. Svetec Luka, častni član družbe sv. C. in M., notar, pos. i. dr. v Litiji; 571. Svetina Iv., častni kanonik, gimn. pr&f. v Ljubljani. 572. Šabec Ivan f, veletrgovec v Trstu; 573. Škrjanec Ivan, župnik v Vremah; 574. Ga. dr. Škofič-Trtnikova Iv. f sopr. prof.; 575. Stepančič Fr. f, velepos. v Temnici; 576. Leopoldina Sturmova, komisar, soproga v Ljubljani. 577. Tarokisti celjski v .Narodnem domu", zastopnik Milan Dctlček f, not. kand.; 578. Ga. dr. Tavčarjeva Franja sopr. odvetnika, ljublj. župana itd. v Ljubljani; 579. Tiskarna Blasnikova v Ljubljani, zast. gdč. f Albina Blasnikova; 580. ..Tiskarna Narodna" v Ljubljani št. L; 581. Ista št. d.; 582. Ista št. 111.; 583. Ista št. IV.; 584. Ista št. V.; 585. Tomažič lv. F. f, mestni župnik v Škofji Loki; 586. Treven A., posestnik in trgovec ob Savi na Jesenicah; 587. Trg Litija; 588. Trg Vrhnika, zast. vsakratni župan; 589. Trgovina Kollmannova v Ljubljani, zast. ga. Josepina Blumauerjeva; 590. Trpin Iv., župnik v Mošnjah; 591. Dr. Turner Pavel, velepos. v Mariboru; 592. Tušak Radivoj, učitelj na Polzeli. 593. Uradno osobje mestne hranilnice v Ljubljani; 594. Dr. Uše-ničnlk Aleksij, prof. bogosl. v Ljubljani. 595. Valenčič Ivan, trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici; 596. Vas Podholm pri Blejskem jezeru, zas. duh. pred. gorjanske župnije. Darovalec misijonar Josip Zalokar; 597. Vas Šmartin pri Lijiji; 598. Vas Št. Vid pri Zatičini; 599. Vatovec Ivan Marija f, dež. poslanec v Trstu; 600. Vavru Ivan f. upok. c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; 601. Ga. Velkovrhova Franja, tovarnarjeva soproga v Ljubljani; 1898. leta, v spomin 50-let. vladanja ces. Frana Josipa L; 602. Velkovrh Ivan, tovarnar v Ljubljani; 603. Verhič Josip, tovarnar v Bistrici; 604. Dr. Vicco Anton f, graščak v Podgradu v Istri; 605. Dr. Vidrič Lovro f, odvetnik v Zagrebu; 606. Vilhar Ivan f, hišni posestnik in meščan v Ljubljani; 607. Visokošolci slovenski na Dunaju 1. 1892., 608. Volk Ivan f, župni upravitelj pri Sv. Lenartu; 609. Dr. Vošnjak Jos. f, zdravniški svetovalec, posestnik v Visolah pri Slov. Bistrici; 610. Vošnjak Mih., pos. v Gorici; 611. Dr. Vrečer Karel, c. in kr. višji štabni zdravnik v Gradcu; 612. Vrhovnik Ivan, trnovski župnik v Ljubljani; 613. Vršeč Makso y, bankir v Ljubljani; 614 Vuti Matijeva družina na Ločilu pri Beljaku. 615. Ga. Wiesel Ana v Divači. 616. Zadravec J., velepos. v Središču; 617. Zalokar J., duh. pasttr v Red Jacketu, Michigan, U. St. of N. America; 618. Zamejic Andrej f, stolni dekan v Ljubljani i. dr.; 619. Zarnik Ant. f, pos. m trg. v Krtini; 620. Zavedni Slovenci v Jolietu; 621. „Zveza zagorskih Slovenk" št. L, zast ga. M. VVeinbergerjeva; 622. Ista. št. II., zast. gdč. Amalija Čerinova; 623. Ista št. III., zast. gdč. Lavoslava Libensteinerjeva; 624. Ista št. IV., zast. ga. Uršula Jerinova; 625. Ista št. V., zast. ga. Ivana Polšakova; 626. Zbor slovenskih uradnikov v Gornjem gradu; 627. Zelenik Josip j-, posestnik pri Sv. Vrbami poleg Ptuja ; 628. Msgr. Zupan Tomo, tajni komornik Nj. Svetosti papeža. Pija X., vitez Fran-Josipovega reda, konzistor. svetnik, Rini n. profesor, vlastelin i. dr.; 629. Zupančič Iv., gos. in pos. na Martinovi cesti v Ljubljani; 630. Dr. Zupanec Jernej f, notarske kamore prvomestnik. 631. Dr. Žižek Fran, zdravnik v Gradcu; 632. Žlogar Anton, kanonik v Novem mestu; 633. Župnija Breznica, zast. vsakokratni župnik Brezniški ali pa njegov namestnik, sedaj župnik J. Lavrič; 634. Župnija Cerklje na Gorenjskem; 635. Župnija Sv. Ivan pri Trstu; 636. Župnija Kranjska gora, zast. vsakokratni župnik v Kranjski gori ali njegov namestnik; 637. Župnija St. Lambert pri Zagorju ob Savi, zast. župnik Anton Berce; 638. Župnija trnovska v Ljubljani zast. župnik Ivan Vrhovnik; 639. Župnija Rojan pri Trstu; 640. Župnija Višnja gora; 641. Župnija Zagorje ob Savi, zast. starosta zagorskega .Sokola*. Pokrovitelji: B. ki so vplačali do 1. kimovca 1915. za Clrll-Metodov obrambni sklad 200 K. 1. Abiturijentstvo ljubljanske realke, zastop. Stanko Dimnik; 2. Absolventi trg. šole Mahrove v Ljubljani, zast. Rajko Turk; 3. Agnola Avg., trg. v Ljubljani; 4. Akad. fer. društvo Balkan v Trstu št. L, zast. m. podr v Trstu; 5. Isto št. II., zast. podpredsednik in arhivar; 6. Isto št. III. zast. Čitalnica, Narodni dom; 7. Akad. dr. Ilirija v Pragi (Kralj. Vinohrady); 8. Akad. teh. dr. Triglav v Gradcu; 9. Arce Rajko v Ljubljani; 10. Arkova Josipina v Zagrebu; 11. Arima-tejsko pogrebno društvo v Barkovljah; 12. Aškerčev kamen (nabralo C. M. omizje .Skala* pri .Golobčku* v Ljubljani). 13. f Babič Fr., posestnik v Ljubljani (Dol. cesta); 14. Banja-luški Slovenci; 15. Bavdek Helena, posestnica v Ljubljani; 16. Berce Anton, župnik v pokoju; 17. j- Bevc Ivan v Gorici; 18. Belo-lokranjska rodoljubka; 19. Bergmanova Franja v Žalcu; 20 Bergmanova Olga v Žalcu; 21. Bernik Josip, miz. pomočnik v Čikagi; 22. Bilardni klub roboljubnih angelčkov v kavarni .Prešeren" v Ljubljani; 23. Bleiweiš vitez Trstenlški Janko, inagistratni svetnik v Ljubljani; 24. Bogdanovič Ante (ženska rodoljubka v Trstu); 25. Bole Josip, veletržec na Reki št. L; 26. Isti št. II.; 27. Isti št. 111.; 28. Bralno društvo na Ložnici pri Žalcu; 2£). Isto v Trebnjem; 30. •]• Dr. Brenčič Al., odvet. v Celju; 31. Brenčič Mihael, veleposestnik v Rogoznici pri Ptuju; 32. Brinšek I. v Trnovem; 33. Breznik Ivan, meščan in posestnik v Kamniku. 34. Prof Jos. Celestinov kamen, zast. dež. šol. nadzornik Fr. Hubad; 35. Ciril-metodar v Ajdovščini; 36. Cirilmetodovski fantje v Kranju, zast. Albert Pučnik; 37. Costaperaria Mira v Trstu; 38. Colnar-Cvetnič v Ljubljani; 39. Cvar Josip, knjigovodja v Kranju; 40. Cvetnič L. v Spodnji Šiški. 41. Černe Amalija v Tomaju; 42. Dr. Červeny Jos., okr. zdravnik v Cerknici; 43. Češki akademiki, zast. V. M. Zalar; 44. Češka obec v Ljubljani; 45. Čitalnica narodna v Kranju; 46. Čitalnica narodna v Novem mestu; 47. Člani učit. zbora II. drž. gim. v Ljubljani. 48. Dr. Defranceschi P., zdravnik v Gorici; 49. Defranceschi Božidar, železniški uradnik v Tržiču na Primorskem; 50. Dr. De Glefia Stanko v Logatcu; 51. Dekleva Josip, trgovec v Gorici; 52. Delavsko podporno društvo v Trstu; 53. Demšar Gojmir, c. kr. notar v Ložu; 54. Dr. Dereani Ernest, zdravnik v Gorici; 55. Desetorica profesorjev v Kranju, zast. prof. Anton Zupan; 56. Detiček Juro, c. kr. notar v Celju; 57. Dr. Detiček Milan -j-, not. kandidat v Celju; 58 Deu Fr. v Tržiču (Gorenjsko); 59. Dijaki slovenski 1. drž gimnazije v Ljubljani; 60. Dijaki slovenski 11. državne gintn. v Ljubljani; 61. Dobertova Elizabeta v Zagrebu; 62. Dobida Jos., dvor. svetnik v Ljubljani; 63. Dobrotvor narodni, neimenovan št. L; 64. Isti št. II.; 65. Isti št. III.; 66. Isti št. IV.; 67. Dolenc Rih. v Novem mestu; 68. Domobranik v Ljubljani; 69. Doljan A. v Postojni; 70. Društvo učiteljev za Trst in okolico, zast. Št. Ferluga, dež. posl., nadučitelj na Opčinah; 71. Društvo učiteljev za goriški okraj št. L, zast. Pavel Plesničar, nadučitelj v Ajdovščini; 72. Isto št. II., zast. Križman, naduč. v Dornbergu; 73. Isto št. III. (Fran Finžgarjev kamen); 74. Društvo učiteljsko v Ljutomeru, zast. Ivan Kryl; 75. Isto za tolminski okraj; 76. Društvo slov. učiteljic v Ljubljani ; 77. Društvo učiteljsko za ptujski okraj; 78. Društvo učiteljsko za sežanski okraj; 79. Družba vesela pri Ro',u v Hrastniku, zast gdčna. Miroslava Cinusova; 80. Dunajski Slovenci; 81. Dunajski slov. tehniki, zast. Lad. Bevc; 82. Dvanajst rodoljubov pri omizju konz. društvo v Rojanu. 83. Fludernik Ig., prof. v Sarajevu; 84. F. T. v Kostanjevici; 85. Fiirsager Leopold, trgovec v Radovljici. 86. Geometri na Kranjskem; H7. Glavna .vloven. posojilnica v Ljubljani; 88. »Glista*, omizje v Barkovljali; 89. Gnus Ant., nadučitelj v Dolu pri Hrastniku; 90. Godina Ivan v Škcdnju št. 330; 91. Gojenci otroškega vrtca Cir. Met. Družbe na Vrdeli, zastopnica Antonija Čarga-Ipavic; 92. Gorenjska Sokolska župa v Kranju, zast. Cvar Jos. in Janko Sajovic, menjavaje se; 93. Gorjup Fran, župan in dež. poslanec v Kanalu; 94. Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj; 95. Gostiša Jos, visokošol. v Kalcu pri Logatcu; 96. Grdešič Jos. v Novem mesHi; 97. Dr. Gregorič Viktor, zdravnik v Ilir Bistrici; 98. Dr. Gregorin Gustav, odvetnik itd. v Trstu; 99. Gubernija .Zaplotnikov" pri Moharju v Spod. Šiški, zast. Dragotin Vučnik. 100. Hauptman Fr., c. kr šolski svetnik v Gradcu; 101. Dr. Hočevar Gabrijel, okr. zdravnik na Bledu; 102. Holz Vatroslav f, pisatelj v Ljubljani; 103. Dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Ptuju, in soproga Vida; 104. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju št. L; 105. Isto št. II.; 106. Isto št. 111.; 107. Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah; 108 Hrašovec Bogumil, pravnik, Praga; 109 Hrast Anton v Trstu; 110. Dr. Hrašovec Juro, odvetnik v Celju; 111 Hren Jakob, c. kr. višji sodni svetnik v pok. v Ljubljani; 112. Hribar Dragotin, tovarnar v Ljubljani; 113. Hribar Ivan, ravnatelj banke Slavije itd. v Ljubljani; 114. Isti št. II.; 115. Isti št. III.; 116. Dr. Hrovat Fran, notar v Brežicah; 117. Hudovernik Aleks., notar v Ljubljani. 118. Igralci narod. Čitalnice v Ljubljani; 119. Jakil Andrej, tov. v Mirnu pri Gorici; 120. Dr. Jenko Ivan v Ljubljani; 121. Dr. Jenko Andrej, zdravnik v Ložu; 122. Jugoslovansko dijaštvo I. drž. gimnazije v Ljubljani povodom 5001etnice ustoličenja koroških vojvod; 123. Jurtela A., prof. v Moskvi; 124. Dr. Jurtela Fr., odv. v Ptuju; 125. Južnoštajerska hranilnica v Čelju št. I ; 126. Ista št. II.; 127. Ista št. III. 128. Dr. Kac V., zdravnik v Mariboru št. L; 129. Isti št. 11.; 130. Sonja dr. Kalanova v Ribnici; 131. Kalmus F., tov. v Ljubljani; 132. Kalister Anton, veletržec v Trstu; 133. Kamen pok Jederti Pretnarjevi roj. Vodnik, zast. sin Miroslav Pretnar, ravnatelj priprav,. v Trstu; 134. Kamen obč. zbora celovške podr.; 135. Kamen jugoslovanskega dijaštva v Ljubljani; 136. Kavčič Ivan, posestnik v Gorici; 137. Kegljaški klub ..Edinost" v Ljubljani, zast. Al. Lilleg; 138. Kegljaški klub „Ruši“ v Ljubljani; 139. Klančičeva Milka učiteljica v Podgori; 140. Klun Anton, uradnik v p. v Gorici; 141. Klub ..Narodni Pipec" v Mariboru, zast. Iv. Tomšič; 142. Klub napred. slov. akademikov v Celju št. L; 143. Isti št. II.; 141. Isti št. III; 145. Isti št. IV.; 146. Isti št. V.; 147 Klub slov. biciklistov Ljubljana; 148. „Krjavelj“ (klub slovenski samski) v Sarajevu; 149. Klub „Or-geljce" v Trstu; 150 Klub strelski in keglaški Hrastnik-Dol; 151. Knaus Janko, trgovec v Trstu; 152. Knez Ivan veletržec v Ljubljani; 153. Kogej Jakob, c. kr. notar- v Postojni; 154. Kogej Julija, soproga c. kr. notarja v Postojni; 155. Kokalj Ivan, c. kr. revident v p. (v spomin f soprogi Mariji); 156. Dr. Kolšek Josip, odv. v Laškem trgu; 157. Kollmann Fran (tvrdka) v Ljubljani, zast. Rob. Kollmann; 158. Kollmann Robert, veletržec v Ljubljani št. L; 159. Isti št. II ; 160. Dr. Komljanec .los., profesor v Ptuju; 161. Koinparetova Antonija v Trstu; 162. Kopitar Valentin, upravitelj „Slov. Naroda" v Ljubljani; 163. Korber Mili., c. kr. notar v Sevnici; 164. Korenčan Iv., trgovec v Ljubljani; 165. Koroški slov. učitelji; 166. Dr. Kos Fran, profesor v Gorici; 167. f Kozlevčar Ant. Vrhnika; 168. Krajec Ivan, v Novem mestu; 169. Dr. Kraigher Al., mestni zdravnik v Ljubljani; 170. Krajec Otmar, mestni fizik v Ljubljani; 171. Ana dr. Krautova v Kamniku; 172. Kreditno društvo v Kranju; 173 Dr. Krisper Val., odv. v Ljubljani; 174. Krožek nekadilcev v Ajdovščini (Fr. Repič); 175 Kumše Anton v Ljubljani; 176. Dr. Kušar Valentin, profesor v Ljubljani. 177. Lab Ignacij v Sarajevu; 178. Lapajnetova Lucija v Grižah; 179. Dr. Lapajne St., dvor. odvet. na Dunaju; 180. Dr. Lapajnetova Vida na Dunaju; 181. Lavrenčič Josip, župan v Postojni; 182. Dr. Lavrenčič J. ml., odvetnik v Ljubljani; 183. Lavtižar Fr., šolski nadzornik v Spod. Šiški; 184. Dr. Lemež Urban, odvetnik v Slov. Bistrici; 185. Lenče Jos., veletržec v Ljubljani; 186. Lenče Terezina, soproga veletržca v Ljubljanf; 187. Dr. Lisjak Andrej, zdravnik v Ljubljani; 188. Litijska dekleta, zast. gdč. Pavla Mešckova; 189. Litijsko-šmartinjskc Slovenke št. L; 190. Iste št. II.; 191. Iste št. III.; 192. Lokar Artur, notar v Ajdovščini; 193; Lokar Vekoslav, veleposestnik v Ajdovščini; 194. Dr. Lokar Janko, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; 195. Lovšin Ivan, trgovec v Ribnici; 196. Luznar Fran, nadučitelj na Primskovem. ' 197. Majdič Vinko, veletržec v Kranju; 198. Dr. Malerič Jos., zdravnik v Črnomlju; 199. Malik Mih. v Ajdovščini; 200. Mankoč Ivan, trgovec v Trstu; 201. Mankovčeva Ljudmila v Trstu; 202. Ista št. II.— XIX. poslala ž. podr. v Trstu; 203. Mankoč Radoslav, trgovec v Trstu; 204. Margreiter Karla (Milkina pušica); 205. Mariborski napredni dijaki;206. Marinič Frid., nadučitelj pri Sv. Bolfcnku v Slov. Goricah; 207. Maselj Fran, stotnik v p. v Ljubljani; 208. Matejčič Fran, deželni šolski nadzornik v Trstu; 209. Meden Viktor, trgovec v Ljubljani; 210. Medica Fran v Mori, Tirolsko; 211. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani; 212. Mikuž Ivanka, gostilničarka v Ljubljani; 213. Modic Janko ml., trgovec na Blokah ; 214. Možina Janez, nadučitelj v p. na Bregu pri Ptuju; 215. Muha Ant., veleposestnik v Lokvi; 216. f Dr. Munda Fran v Ljubljani; 217. Jela dr Murkova, soproga vseučiliščnega prof. Gradcu; 218. f Murnik iv., ccs. svetnik i. dr. v Ljubljani. 219. Narodna Čitalnica v Črnomlju; 220. Narodna Čitalnica v Vipavi; 221. Narodni duhovnik št. L; 222. Narodni pipčarski klub pri Sv. Jakobu v Trstu; 223. Narodna tiskarna v Ljubljani; 224. Narodno ženstvo pri Sv. Lovrencu v Puščavi; 225. Neimenovan v Gradcu; 226. Neimenovan v Ljubljani št. I.; 227. Neimenovan v Ljubljani št. II.; 228. Neimenovan v Ljubljani št. III.; 229. Neimenovan v Ljubljani št. IV.; 230. Neimenovan v Ljubljani št. V.; 231. Neimenovan v Ljubljani št. VI.; 232. Neimenovan v Črnomlju; 233. Neimenovan v Litiji; 234. Neimenovani Notranjec; 235. Neimenovan v Radovljici; 236. Neimenovan na Bledu; 237. Neimenovan iz Kostanjevice; 238. Neimenovan v Št. Petru na Krasu št. 1 ; 239. Neimenovan iz Škofje Loke; 240. Neimenovan v Šenčurju pri Kranju; 241. Neimenovan učitelj v p. na Štajerskem; 242. Neimenovan v Kranju v spomin na f prof. dr. Jos. Cerka; 243. Neimenovan v Gradcu; 214 Neimenovan v Ptuju; 245. Neimenovan v Črnomlju; 246. Neimenovan v Ljubljani; 247. Neimenovan v Trstu; 248 Dr. Novak Fran, odvetnik v Ljubljani. 249. Občina Dekani; 250. Občina Ilirska Bistrica; 251 Občina „Sej je vse glih“ v Radovljici; 252. Občina Podgora pri Gorici; 253. Občina mestna v Kamniku; 254. Občina mestna v Metliki; 255. Občina mestna Novo mesto; 256. Občina mestna v Ljubljani št. L; 257. Ista št. II.; 258. Ista št. III.; 259. Ista št. IV.; 260. Ista št. V.; 261. Občinski zast. v Nabrežini; 262. Občni zbor moš. in žen. šent-peterske podr. v Ljubljani; 263. Obitelj S. v B.; 264. Obitelj Fr. Mikeliča v Rojanu; 265. Dr. Oblak Jos. C., odvetnik v Ljubljani; 266. Obrtnijsko društvo v Barkovljah; 267. Odborniki slov. bral. in podpor, društva v Gorici; 268. Odposlanci koroških Slovencev; 269. Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani; 270. Okrajna posojilnica v Kobaridu; 271. Omizje Bergantovo v Trnovem (Ljubljana), zast. Jak. Smole; 272. Omizje „Dolga vas“ v Ljubljani; 273. Omizje Gor-setovo pri Novem svetu; 274. Omizje „Grad“ v Črnomlju; 275. Omizje slovensko v Gradcu št. I.; 276. Isto št. II.; 277. isto št. III., zast. vlad. svet. v pok. Jos. Modic; 278. Isto št. IV., zast. dr. Jak. Kušej; 279. Omizje slovensko v Sarajevu (Trebevičev dom); 280. Omizje slovensko v Beljaku; 281. Omizje stalno pri Vugi na Gro-belnem; 282. Omizje „pri Roži" št. I.; 283 Isto št. II. j 284 Isto št. III; 285. Isto št. IV.; 288. Isto št. V., zast. Iv. Pribil, podravuatelj »Slavije", ali Tone Bončar, pos., ali Hinko Logar, zasebnik v Ljubljani; 287. Isto v Prešernovi sobi pri Roži; 288. Omizje stalno v Nar. Domu v Ljubljani št. I.; 289. Omizje v „Sladki luknjici" v Celovcu; 290. Isto pri Moharju v Spod. Šiški, zastop. V. Maurer; 291. Isto št. II.; 292. Isto št. III.; 293 Omizje v „Narod. Domu" v Brežicah; 294. Omizje samcev pri .Zlati kaplji" v Ljubljani; 295. Dr. Oražen Ivan, zdravnik itd. v Ljubljani št L; 296. Isti št. II.; 297. Oswald Rudolf na Jesenicah. 298. Papst Fran, revident juž. žel. v Gorici; 299. Pahernik Fran, velepos. v Vuhredu; 300. Pahernik Ivan v Vuhredu; 301. Pa-hernikova Marija, velep. v Vuhredu; 302. Pakiž Emil, nadučitelj pri Sv. Križu v Trstu; 303. Pavletič Jos., velepos. v Mirnu pri Gorici; 304. Pavser Adolf v Novem mestu; 305. Pedagoško društvo v Krškem; 306. Pepelnak Stanko v imenu Mozirskih otrok; 307. Perdan Ivan, veletržec"v Ljubljani; 308. Perušek Rajko, prof v pok. na Dunaju; 309. Petovar Lovro, trg. itd. v Ivanjkovcih ; 310. Pevec Rud., trg. v Mozirju; 311. Pfeifer Mar., c. kr. učiteljica v Trstu; 312. Pikel Ivanka v Gorici; 313. Pike! Bogomir v Postojni (volilo pok. očeta Gregorja, župana itd.); 314. Dr. Pipuš R., odv. v Mariboru; 315. Dr. Pirnat Jak, Št. lij pri Velenju; 316. Pisarna notarska v Črnomlju; 317. Plantan Ivan, notar v Ljubljani; 318. Pleteršnik Makso, prof. v Ljubljani; 319. Pleivveis Karel, c. kr. notar v Višnji gori; 320. Plohl Ant., šol. nadz., Sarajevo; 321. Dr. Ploj Miroslav, senat, preds. na Dunaju; 322. Dr. Podlesnik Mih., okr. zdravnik v Velenju; 323. Podružnica ž. v Ajdovščini; 324. Ista v Bazovici št. I ; 325. Ista št. II.; 326. Ista na Bledu; 327. Ista na Braslovčah; 328. Ista na Bregu (Istra); 329. Ista na Brdu; 330. Ista v Brdih (Briška); 331. Ista Celje ž; 332. Ista Cerklje-Čatež; 333. Ista št. II.; 334. Ista v Cerknici št. L; 335. Ista št. II ; 336. Ista št. III.; 337. Ista št. IV.; 338. Is a št. V.; 339. Ista št. VI.; 340. Ista št. VIL; 341. Ista št. VIII. 312. Ista št. IX.; 343. Ista moška v Črnomlju št. L; 344. Ista št. II.; 345 Ista ž. št. L; 346. Ista št II.; 347. Ista v Dobrunjah; 348. Ista Dunaj izvcnakad.; 349. Ista moška v Gorici; 350. Ista v Dunlo (Amerika); 351. Ista v Dutovljah; 352. Ista ženska v Gorici; 353. Ista moška v Gornjem gradu; 354 Ista gornjesavinjska ž. v Mozirju št. I ; 355 Ista št. II.; 356. Ista št. tli.; 357. Ista moška v Gorici; 351. Ista v Grosuplju; 359. Ista št. II.; 360. Ista ženska v Hrastniku; 361. Ista HrastniR-Dol; 362. Ista moška v Idriji; 363. Ista pri Sv. Jakobu v Trstu št. L; 364. Ista'št. II.; 365. Ista ž. v Idriji; 366. Ista št. II.; 367- Ilirsko-bistriška-trnovska m.; 368. Ista Sv. Ivan pri Trstu, zast. Antonija Germek; 369. Ista m. v Kamniku; 370. Ista za Klanec, Ocizlo; 371. Ista v Kobaridu; 372. Ista v Komnu št. L; 373. Ista št. II.; 374. Ista v Konjicah; 375. Ista št. II.; 376. Ista v Kozini; 377. Ista v Kozjem št. L; 378. Ista št. II:; 379. Ista — 139 — ž. v Kranju št. I.; 380. Ista št. II.; 381. Ista št. III ; 382. Ista m. Kranj; 383. Ista m. v Krškem; 384. Ista ž. v Krškem; 385. Ista v Laškem trgu; 386. Ista v Št. Lenartu v Slov. Goricah št. L; 387.' Ista št. II. 388. Ista m. v Logatcu št L; 389. Ista št. II.; 390. Ista ž. v Logatcu št. L; 391. Ista št. II.; 392. Ista v Lokvi; 393. Ista Lonjer pri Trstu št. L; 3^4. Ista št. II.; 395. Ista ž. Mariboru; 396. Ista v Mirnu pri Gorici; 397. Ista ž. v Metliki; 398. Ista št It.; 399. Ista št. III.; 400. Ista v Nabrežini št. I; 401. Ista št. II.; 402. Ista št. III.; 403. Ista št. IV.; 404. Ista ž. v Novem mestu; 4.5. Ista v Planini (Notr.); 406. Ista v Št. Petru na Krasu; 407. Ista v Št. Petru pod Sv. Gorami; 408. Ista v Petrovčah; 409. Ista ž. v Pevml; 410. Ista v Podgori; 411. Ista m. v Postojni; 412 Ista št. H.; 413. Ista ž. v Postojni; 414. Ista v Poljanali nad Škofjo Loko; 415. Ista na Polzeli; 416. Ista št II.; 417. Ista na Proseku; 418. Ista na Raki; 419. Ista Rajhcnburg-Videtn; 420 Ista Št Rupert (Dol.) št. 1.; 421. Ista št. II.; 422. Ista ž. v Rušah; 423. Ista ž. v Ptuju; 424. Ista v Ribnici na Pohorju; 425. Ista v Ribnici ž. (Dol); 426. Ista Sv. Ivan pri Trstu, zastop. Antonija Germek; 427. Ista na Rocolu; 428. Ista v Rojanu, 429. Ista ž. v Šiški; 430. Ista v Senožečah; 431. Ista v Sevnici; 432. Ista v Sežani m.; 433. Ista v Starem trgu pri Ložu št. L; 434. Ista št. II.; 435 Ista št. III.; 436. Šentpet. m. v Ljubljani ; 437. Ista m. in ž. v Šiški; 438. Ista m. v Šiški; 439. Ista v Škofljici; 440. Ista v Šmarju (Goriška); 441. Ista v Šmarju pri Jelšah m.; 442. Ista št. II.; 443. Ista v Štanjelu; 444. Ista ž. v Tolminu; 445. Ista v Trebnjem; 446 ista št. II.; 447. Ista ž. v Trstu IV. (Belveder) .Aškerčev kamen"; 448. Ista na Uncu št. L; 449. Ista št. II.; 450. Ista št. III.; 451. Ista v Velenju; 452. Ista v Volčjldragi, zastop. Avgusta Schlosserjeva; 453. Ista na Verdeli pri ^ Trstu; 454. Ista na Vrhniki št. L; 455. Ista št. II.; 456. Ista v Vuhredu; 457. Ista v Vuzenici; 458. Ista v Zatičini; 459. Picek Tina v Ribnici; 460. Pogačnik Edvard v Cerknici; 461. Poljanec Leopold, profesor v Mariboru; 462. Pollak Fran, predsednik čitalnice v Ptuju; 463. Poniž Benedikt, vad. učit. v pok. v Gorici; 464. Isti št. II.; 465. ls'i št. III.; 466. ,,Posavčev“ na Dunaju št. L; 467 Isti št. II.; 468. Isti št. III.; 469. Posojilnica v Ajdovščini; 470. Ista okrajna v Bovcu; 471. Ista na Bledu; 472. Posojilnica v Celju; 473. Ista v Črnomlju; 474. Ista v Framu; 475. Ista v Gornji Radgoni; 476. Ista v Konjicah; 477. Ista ljudska v Gorici; 478. Ista kmetska ljubljanske okolice št. L; 479. Ista št. II.; 480. Ista št. III.; 481. Ista st. IV.; 482. Ista št. V.; 483. Ista št. VI.; 484. Ista št. VIL; 485. Ista v Mariboru št. L; 486. Ista št. II.; 487. Tsta št. III.; 488. Ista Št. IV.; 489. Ista I. dol. v Metliki; 490. Ista okrajna v Ormožu; 491. Ista notranjska v Postojni; 492. Ista v Radovljici; 493. Ista v Ribidci; 494. Ista v Rogatcu; 495. Ista v Starem trgu pri Ložu; 496. Ista Šaleška v Šoštanju; 497. Ista v Trebnjem; 498. Ista na Vranskem; 499. Ista kmečka na Vrhniki; 500. Ista v Vojniku; 501. Ista v Žužemberku; 502. Poštni uradniki v Mariboru št. L; 503. Isti št. II.; '504. Povšič Fr., prof. v Gorici; 505. f Praprotnik Avgust star., posestnik v Lokvi; 506. Praprotnik Edvard, nadučitelj v Mirnu pri Gorici; 507. ,,Preferancarji“ v Skolju Loki; 508. Dr. Pregl Makso, zdravnik v Vuzenici; 509. Preschern vit. Henrik, zaseb. 'V Gradcu; 510. Prijatelji pok. Štefka Pogačnika St. L; 5G. Isti št. II.; 512. Profesorji slovenski ljubljan. realke, zast. prof. A. Tavčar; 513. Prva češka deln. zavarovalnica na življenje v Trstu; 514. Prvi slovenski zdravniški shod v Ljubljani. 515. Dr. Rakež Jos., okrožni zdravnik Šmarju pri Jelšah; 516. „Rdeča marela“ v Pulju št. L; 517. Ista št. II.; 518. Dr. Reja Izo, zdravnik v Bazovici; 519. Dr. R. R. v Št. Vidu pri Zatlčni; 520. Repič Fr., trgovec \ Ajdovščini; 521. Ga. Repičeva Augusta, trg. sopr. v Ajdovščini; 522. Roblek Fr., veleposest, v Žalcu; 523. Ga. Roblekova Mar., sopr. veleposest, v Žalcu; 524. Rodoljub ne- imenovan iz Selške doline; 525. Rodoljub Podbrcški; 526. Rodoljubi v Kobaridu, zastop Mir. Premrov; 527. Rodoljubi v Rojanu (12 rodoljubov v konzum. dr. v Rojanu); 528. Rodoljubi vipavski; 529. Rodoljubno osobje pisarne dr. Krisperja in dr. Tominška v Ljubljani; 530. Rodoljubno osobje neke odvetn. pisarne v Ljubljani; 531. Rohr-man Viktor, industrijec itd. v Ljubljani; 532. Dr. Rosina Fr., odv. v Mariboru; 533. Rozman Iv., poštni oficial v Sarajevu; 534. f Rudež Jos., graščak v Št. Jerneju ; 535. Rusjanov kamen, zastop. Celestin Sirk, trgovec v Trstu; 536. Dr. Rybaf Otokar, državni poslanec v Trstu. 537. Sabadin Iva, učiteljica, Sv. Ivan pri Trstu; 538. Sajovic Janko, trg. v Kranju; 539. Samec Ivan, trg. v Ljubljani; 540. Samci v restavraciji Nar. doma v Mariboru, zastop. Ant. Hohnjec, c. kr. učitelj v kaznilnici; 541 Sedej Jos., pos. v Spod. Šiški; 542. Seidl F., vi. svetnik v Novem mestu; 543. Seidlova Mimica v Novem mestu ; 544. Seidlova Pavlina, sopr. prof. v Gorici; 545. Senekovič Andrej, vi. svetnik, prvomestnik družbe Sv C. in M. v Ljubljani; 546. Dr. Sernec Gvidon, odv. v Ormožu; 547. f Dr. Sernec Janko, zdravnik v Celju št. -1.; 548. Isti št. II.; 549. Dr. Sernec Jos., odv. Itd. v Celju; 550. Skale Otm., višji živinozdravnik v Novem mestu; 551. Skupina gostov .Nar. D)ina“ v Vrdeli pri Trstu; 552. Simčič Vincenc, posestnik v Ločah pri Beljaku; 553. Slane Fr., veleposestnik v Litiji; 554. Dr. Slane K., odv. v Novem mestu; 555 „Sloga“ godbeni orkester v Kranju; 556. Slovenski abiturijenti v Novem mestu, zast. Jos. Rus; 557. Slovenske narodne abiturijentke v Gor ci; 558. Slovenski gimnazijci v Celju; 559. Slovenski notarji in notarski kandidati št. L; 560. Isti št. II ; 561. Isti št. lil.; 562. Splošno slov. žensko društvo v Ljubljani; 563. Skupina rodoljubov v Kobaridu; 564. Skupina rodoljubov v Skednju, zastop. Iv. Godina; ,565. Stefan L, Zagreb; 566. Spomin na f prof. dr. Jos. Cerka (zložili kolegi in prija-* telji); 567. Spomin na f Jos. viteza Gorupa pl. Slavinskega, darovala obitelj Gorupova št. L—XXV.; 568. Starkež Marija, kuharica v Ljubljani; 569. f Strelec Ivan, nadučitelj pri Sv. Andražu v Slov. Goricah; 570. Supan Ig., učitelj v Brežicah; 571. Svetec Luka, notar v Litiji; 572. Svetoivanski rodoljubi-diletanti; 673. Svetolucijsjd Ciril-Metodarji; 574. Svoboda Makso v Rojanu; 575. Sturm K., deželni agronom v Ljubljani; 576. Dr. St. A. v Ljubljani. 577. Šaleško učit. društvo; 578. Šantel Ant., šol. svetnik v Gorici; 579. Šarabon A., trg. v Ljubljani; 580 Dr. Šavnik Janko, odvetnik v Trstu; 581. Dr. Šegula L, odv. v Novem mestu; 582. Šentakova Ema na Vranskem; 583. Šepič Iv., pos. v Konjicah; 584. Šerko Fr., trg. v Cerknici; 585. Škerlj Ivan, c. kr. višji sod. svetnik v Novem mestu; 586. Širca Josip, župan v Žalcu; 537. Schiffrer Albin, mestni uradnik, Novo mesto; 588. Šlajpah Franja v Veliki Loki; 589. Dr. Schmirmaul Mat., zdravnik v Rajhenburgu; 590. »chrey Al, višji poštar na Jesenicah; 591.Schrey Emanuel v Rojanu; 592. Schwentner L., trg. v Ljubljani; 593. Štekar Štipko, trgovec v Ajdovščini; 594. -j* Štiftar St. B, profesor v Kalugi (Rusija). 595. Tarokisti rodbin Močnik-Orožen v Kamniku; 596. Telo; vadno društvo „Sokol" v Ribnici; 597. Dr. Toplakova Anka, v Ljubljani; 598. Tinčetovi otroci v Idriji; 5 9. Trabesingerjev kamen v Celovcu; 600. f Trček Janko, volilo (601—610) 611. Dr. Tičar Jos., zdravnik v Kranjski gori; 612. Trgovska in obrtna zadruga v Gorici; 613. Tridentinski Slovenci, zast. ga. Berta Medičeva; 614. Trnkoczy pl. Ub., lekarnar v Ljubljani; 615. Trnovec Vladko, trgovec v Trstu; 616. Dr. Trnovec Stanko, c. kr. polic, komisar v Trstu povodom smrti očeta dvornega svetnika M. A. Trnovca; 617. Trojica slovenska dunajske okolice; 618. Truden Ant., velčtržec v Trstu; 619. Dr. Turner Pavel, veleposestnik v Mariboru; 62 . Turnšek Anton, trg. v Na-zarjih; 621. Turnšek Anton ml., trgovec v Rečici; 622. Turnšek Viktor, strojni inž. v Ljubljani; 623. Tvrdka Fran Kollmann v Ljubljani; 624. Tržaški kvartet, zast. Mahkota; 625. Tržaško podp. in bralno društvo; 626. .Tržaški slovenski srednješolci, zast. Franc Peric, trg. ak.; 627. Tržaške Slovenke; 628. Tržaške Sokolice, zast. Joška Saksida; 629. Tržičan. 630. Učenke dekliške šole v Trstu na Acquedotto; 631. Učiteljstvo meščanske šole v Krškem; 632. Uradniški krjg v Aidovščini; 633. Uradniki železnični in poštni v Št. Petru na Krasu; 634. Isti št. II.; 635. Isti št: III.; 636. Isti št. IV., zastop Alojzij Kovačič; 637. Isti št. V.; 638. Uradniki ..Kmetske posojilnice" v Ljubljani; 639. Isti št. II.; 640. Uradnice poštne v Ljubljani, zast. gdč. Karla Modičeva; 641. Urbančič Ant., pos. na Čatežu pri Veliki Loki. 642. Valenčič Ivan, tovarnar v Trnovem pri Ilirski Bistrici; 643. V. J. v Ljubljani; 644. V. I. v Višnji gori; 645. Vavken Janko t> tajnik južnoštajerske hraniln. v Celju; 646. f Velkavrh Ivan, c. in kr. nadporočnik v Ljubljani; 647. Velkavrh Josip j, c. in kr. major v Gradcu; 648. Venec blagopok. gdč. Nataliji Jakilovi v Mirnu pri Gorici; 649. Visokošolci slovenski v Pragi; 650. Višnikar Albina, vdova viš. sod. svetnika v Ljubljani; 651. Vojska Vladimir v Gradcu; 652. Dr. Vošnjak Bogunnl v Gorici; 653. Vošnjak Mih., pos. in inženir v Gorici št. L; 654. Isti št II.; 655. Isti št. III. itd. do št. X.); 662. Voušekova Pavla, soproga dvor. svetnika v Mariboru; 663. Dr. Vrečer Karol v Gradcu. 664. Wassitscheva Regina, Celje. 665. Zaplotniki slovenski v Opatiji in Voloski; 666. Združena slovanska mladina v Trstu, zast. Čok Drejček, drž. učitelj; 667. + Zelenik Josip, pos. pri Sv. Urbanu; 668. Zlatorog kamen, zast. gdč. Irma Klinčeva, hčerka krojača v Ljubljani; 669. Isti št. II.; 670. Zurc Anton, trg. v Črnomlju; 671. Zupančič Fr, c. kr. geometer v Kranju; 672. Zivenkel Ant., veletržec, Št. Peter, Štajersko. 673. Železniški uradniki goriških postaj; 674. Dr. Žerjav Gr., odv. konc. v Gorici; 675. Žiberna A. v Trstu; 676. Žigon Jos., veleposestnik v Žalcu; 677. prof. Žilih Ida, v Gorici; 678. Jakobina dr. Žitekova v Novem mestu; 679. Dr. Žižek Fr., zdravnik v Gradcu; 680. Železniški uradniki juž kolodvora v Ljubljani, zast. viš. revid. Fr. Potočnik št. L; 681. Isti št. II.; 682. Županstvo Kanal (Goriško); 683. Županstvo mestno v Kranju; 684. Županstvo mestno v Idriji; 6i5 Županstvo Miren pri Gorici; 686. Isto v Sežani; 722. Županstvo Solkan pri Gorici. M C5 Komur bije srce za ohranitev Slovenstva, naj po svoji moči deluje na korist Družbi sv. Cirila in Metoda! Pojasnuje naj znancem njen namen in njene dosedanje uspehe! Pridobiva naj jej denarne doneske In razširja njeno blago 1 Mirno in dostojno naj :: zavrača družbene obrekovalcel :: 3 O m Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: A. Vodstvo. po volltvi na XXVIII. veliki skupščini v Domžalah, dne 8. kimavca 1913. 1. Prvomestnik: Andrej Senekovič, vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, izvoljen leta 1913. 2. Dr. Jos. Abram, odvetnik v Trstu, 1913. 1. 3. Fran Čarnagoj, nadučitelj na Barju pri Ljubljani, 1911. 1. 4. Dr. Ernest Derearii, zdravnik v Gorici, 1911. I. 5. Blagajnik: Aleksander Hudovernik, notar, posestnik i. dr., 1912.1. 6. Ivan Kejžar, višji revident južne železnice v Leobnu, 1913. 1. 7. Dr. Karol Koderman, odvetnik v Mariboru, 1913. I. 8. Matija Prosekar, posestnik v Kotmari vasi, 1911. 1. 9. Namestni prvomestnik: Častni član Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, notar v Litiji, posestnik i. dr., 1911. 1. 10. Tajnik: Dr. Janko Šlebinger, realčni profesor, 1912. I. 11. Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, župan itd., 1913.1. 12. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, 1912.1. Ožji odbor: Načelnik Senekovič Svetec, Hudovernik, dr. Šlebinger, dr. Tavčar, Vrhovnik. B, Nadzorništvo. 1. Dr. Ant. Božič, odvetnik v Celju. 2. Mate Kante, okr. šolski nadzornik v Sežani. 3. Dr. Fran Ilešič, profesor v Ljubljani. 4. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in drž. poslanec v Ljubljani. 5. Matija Rode, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani. C. Razsodništvo. F Dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru. 2. Mat. Marinček, c. kr. notar v Tržiču. 3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu. 4. Dr. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubjjani. 5. Dr. Karol Triller, odvetnik in dež. odbornik v Ljubljani. Č. Svetovalci. 1. Oroslav Dolenc, hišni posestnik v Ljubljani. 2. f Dr. Fran Munda, hišni posestnik v Ljubljani. 3. Makso Pleteršnik, gimnazijski prof. v p. v Ljubljani. 4. Henrik Schreiner, učit. ravnatelj v Mariboru. D. Pisarna. V .Narodnem domu* v Ljubljani v 1. nadstropju: uradne ure ob delavnikih od 3.-6. popoldne. Vodja: Andrej Senekovič. Uradniki: Knjigovodja: Emanuel Josin. Registrator: Fran Škulj. Pisarica: Franja Benedikova. E. Potovalni učitelj. Ante Beg, Ljubljana, Rožna dolina 216 p. Vič pri Ljubljani. Družbe sv. Cirila in Metoda XXIX. velika skupščina, ki bi se morala vršiti dne 8. kimavca 1914 v Gorici, a je bila radi vojne preložena na nedoločen čas, se je tudi za 1. 1915 preložila na nedoločen čas. Denarno stanje Družbe sv. Cirila in Metoda je razvidno iz bilance, razvoj njenih podružnic in šolskih zavodov iz statističnih razpregledov. Družbeni zavodi. i. Statistični pregled družbenih otroških vrtcev v šolskem letu 1914/15. Tek. štev. Ime vrtca Številc v začetku leta otrok koncem leta Opomba dečkov deklic dečkov deklic A. Družbena: 1. Celje 9 20 14 22 2. Gaberje pri Celju 20 30 25 41 3. Hrastnik 1 18 17 22 21 4 Hrastnik 11 • . . . 19 17 22 21 5. Jesenice 17 19 16 16 b. Krmin 13 14 11 12 1. Maribor 26 17 24 16 8. Ormož 9 11 10 11 y. Pevma pri Gorici 14 18 19 18 10. Rocol pri Trstu 25 31 26 34 u. Rojan 58 56 56 51 12. Sava pri Jesenicah 1. . . . 23 28 22 22 13. Sava pri Jesenicah U . . . 28 30 27 28 14. Sv. Jakob v Trstu 54 56 44 42 15. Sv. Ivan poleg Trsta .... 51 57 51 56 Ib. Škedenj 141 117 128 103 17. Tržič 30 31 30 31 18. Verdela 37 46 34 63 10. Blanča pri Gorici*) .... — — — — 20. Sv. Mar. Mag. zgornja, Trst. 71 83 76 85 21. Kolonja 17 15 21 19 B. Podpirana: '22. 23 Podgora 1 30 35 *•) Podgora 11 20 22 — Skupaj . . . 730 767 678 719 1497 1397 *) V šolskem letu 1914./I5. ni bilo otroškega vrtca na Blančl, ker je šolske prostore vojaštvo zasedlo. Vrtnarica je bila pridetjena otr. vrtcu »Slov. Straže". ‘ Radi vojnih dogodkov ni bilo mogoče dobiti podatkov. ■ ‘ 'V.,- •;r> ' — 146 — II. Statistični pregled družbenih šol v šolskem letu 1914/15. 1 . • Število razredov in oddel- Število šolarjev ju 1 Ime in zrurčnj šole v začetku šolskega leta koncem šolskega leta cd S3 E o r kov det. dek. det. dek. O 1- Mešana trirazrednica na Blanči v Oor ci 3 r. 55 59 *) •) Šola ima pravico javnosti 2. Mešana dvorazrednica v Krininu .... 2 r. 46 44 35 32 dtto 3. Slov. II. razr. ljudske šole šol sester v Mariboru II. r. 1 odd. — :5 — 56 dtto 4. Mešana dvorazrednica na Muti 2 r. 50 45 47 42 dtto. Sklep šol. 1. je o Veliki noči 5. Sedemrazredna deška ljudska šola pti Sv. Jakobu v Trstu . . 7 r. s 17. odd. 893 — 657 **) Ima pravico javnosti. Sem so vštete tudi paralelke iz Acijuedotta 6. Sedemrazredna dekl. Ijud. šola pri Sv. Jakobu v Trstu . . . 7 r. v 12. odd. — 633 — 612 Ima pravico javnosti 7. Osemrazredna dekliška šola na Acquc-dottu v Trstu. . . 8 r. v 9. o dd. — 531 — 519 dtto 8. Mešana štirirazrednica v Št. Rupertu poleg Velikovca .... 4 r. 73 110 64 94 Šola nima pravice javnosti Skupaj . . . 50 odd. 1117 25 1177 94 803 21 1325 28 *) Radi nastale vojne ni bilo mogoče dobiti podatkov. **) 26'20*/o radi vojnih dogodkov izstopilo, ker je mnogo rodbin odšlo iz Trsta. V Učno osobje v začetku šolskega leta lfc)l-4/lQlo. 1. Otroški vrtec v Celju. Otvorjen dne 20 grudna 1886. Voditeljica: Bivša prednica šol. sestra, s. Mr. Angelina Križaničeva. Vrtnarica: Sestra Angela Selišekova. Pomočnici: Terezija Vebrova in Ela Globočnikova. 2. Otroški vrtec v Gaberju pri Celju. Otvorjen dne 16. kimavca 1907. Voditelj: Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju. Vrtnarica: Milka Šentjurčeva. 3. Otroški vrtec na Blanči v Gorici.*) Otvorjen dne 24. kimavca 1911. Voditelj: Rudolf Žnidarčič, šolski voditelj. Vrtnarica: Kristina Kljunova. 4. Otroški vrtec v Hrastniku I. Otvorjen dne 2. prosinca 1907. Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku. Vrtnarica: Minka Richterjeva, 5. Otroški vrtec v Hrastniku II. Otvorjen dne 5. vinotoka 1907. Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku. Vrtnarica: Klara Balohova. 6. Otroški vrtec na Jesenicah. Otvorjen dne 15. kimavca 1903. Voditeljica in vrtnarica: Margareta Podkrajšekova. *) Radi vojne ni bilo v tem šolskem letu vrtca. Vrtnarica je bila prideljena otroškemu vrtcu .Slov. Straže". 7. Otroški vrtec v Kolonji. Otvorjen dne 5. maja 1914. Voditelj: Andrej Čok, c. kr. učitelj. Vrtnarica: Štefanija Bunčeva. 8. Otroški vrtec v Krtninu. Otvorjen dne 20. kimavcca 1909. Voditelj: Josip Ribičič, šolski voditelj. Vrtnarica: Marija Resova. 9. Otroški vrtec v Mariboru. Otvorjen dne 1. vinotoka 1894. Voditeljica: S. Mr. Stanislava Vohova. Vrtnarica: S. Mr. Mehtllda Černegova. Pomočnica: S. Mr. Irma Cvetkova. 10. Otroški vrtcec v Ormožu. Otvorjen dne 1. rožnika 1909. Voditelj: Josip Rajšp, nadučitelj okoliške ljudske šole v Ormožu. Vrtnarica: Pavla Pernatova. M. Otroški vrtec v Pevmi pri Gorici. Otvorjen dne 1. vinotoka 1888. Vrtnarica: Roza Maraževa. 12. Otroški vrtec v Rocolu. Otvorjen dne 1. vinotoka 1900. Voditeljica in vrtnarica: Malvina Plaperjeva. 13. Otroški vrtec v Rojanu. Otvorjen dne 19. kimavca 1889. Voditelj: Josip Pertot, šolski vodja v p., dež. poslanec itd. Vrtnarica: Minka Rekarjeva. 14. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah I. Otvorjen dne 15. vinotoka 1903. Voditeljica in vrtnarica: Agneza Staralova. 15. Otroški .vrte: na Savi pri Jesenicah 11. Otvorjen dne 1. vinotoka 1905. Voditeljica: Agneza Staralova, vrtnarica. Vrtnarica: Marija Poglajenova. 16. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu v Trstu. Otvorjen dne 16. kimavca 1912. Voditelj: Vinko Engelman, drž. vadniški učitelj. Vrtnarica: Vera Ponikvarjeva. 17. Otroški vrtec pri Sv. Ivanu poleg Trsta. Otvorjen dne 1. malega srpana 1898. Voditeljica in vrtnarica: Antonija Germekova. 18. Otroški vrtec v Skednju pri Trstu. Otvorjen dne 1. vinotoka 1899. Voditelj: Ferdo pl. Kleinmayer, mestni učitelj v Skednju. Vrtnarica: Marica Črnigojeva. Pomočnica: Marija Godina. 19. Otroški vrtec v Tržiču. Voditelj: Ferdo Kalinger, nadučitelj v Tržiču. Vrtnarica: Ivanka Kastelčeva. 20. Otroški vrtec Sv. Marije Magdalene zgornje pri Trstu. Otvorjen dne 14. vinotoka 1912. Voditelj. Vinko Engelman, drž. vadniški učitelj. Vrtnarica: Milka Kovačičeva. 21. Otroški vrtec na Vrdeli poleg Trsta. Otvorjen dne 15. kimavca 1909. Voditeljica in vrtnarica: Antonija Čargova, omož. Ipavičeva. 22. Mešana dvorazrednica v Krminu s pravico javnosti. Otvorjena dne 29. kimavca 1908. Voditelj-učitelj: Josip Ribičič (11. r.), mob. 20. V. 1915. Učiteljica: Ljudmila Erjavčeva (I. r.) Katehet: Josip Peteani, dekan. 23. Slovenski drugi razred dekliške ljudske šole s pravico javnosti na zavodu šolskih sester v Mariboru. Otvorjen dne 15. kimavca 1905. Voditeljica: S Mar Stanislava Voliova. Učiteljica: S. Akvilina Jermanova. Učiteljica ž. r. del: S. Šibila Zorkova. Katehet: Ivan Bogovič, korni vikar v Mariboru. 24. Dvorazredna mešana ljudska šola na Muti s pravico javnosti. Otvorjena kot enorazrcdna dekliška šola dne 23. malega travna 1900, kot dvorazredna mešana šoia dne 9. malega travna 1908. Učitelj-voditelj: Anton Hren, (II. r.), mob. 28. VII. 1914, nadomešča ga suplentka Marija Pretnarjeva. Učiteljica: Ana Hrenova, roj. Enohova, (I. r.) Katehet: Adolf Orli, kapelan na Muti. 25. Sedemrazredna ljudska šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu z 10 vzporednicami. Otvorjena 15. vinotoka 1888. Voditelj: Ivan Vrščaj. drž. meščanski učitelj. Emil Adamič, c. kr. državni vadniškl učitelj, mob. 28. VII. 1914. Andrej Čok, ... . 28. VII. 1915. Ivan Dimnik, „ . , . „ 16. 1. 1915. Vinko Engelman, , , „ „ 28. VII. 1915. Ivan Oarvas, . . „ 28. VII. 1915. Herman Ipavec, suplcnt, mob. 28. VII. 1915. Egon Jezeršek, definit. učitelj, mob. 28. VII. 1915.V Valentin Kntnik, c. kr. državni vadniški podnčitelj. Fran Kos. c. kr. državni vadniški podnčitelj, izpr. za meščanske.šole. Karol Mahkota, c. kr. državni vadniški učitelj, prideljen nem. šoli. Fran Marinček, c. kr. državni vadniški učitelj, izpr. za meščanske šole, prideljen „Slov. trgovski šoli v Trstu,” mob. 28. VII. 1914. Jakob Meršek, prov. učitelj, inobilizir. 20. V. 1915.* Padel v vojni 11. VII. 1915. Ciril Petiovec. c. kr. državni vadniški učitelj. Pavla Pirker-jeva, suplentka, nadomestuje učitelja K. Mahkota. Matija Škabar, c. kr. državni katehet. Ivan Slavec, suplent, mob. 28. VII. 1914. Anton Šeme, c. kr. državni vadniški učitelj. Anton Vovk, suplent, nadomestuje učitelja Fr. Marinčka. Avgust Wascltte, c. kr. državni vadniški učitelj, mob. od 28. VII. do I. I 1915. Ema Zamejčeva. c. kr. državna učiteljica. Josip Ravnik, pomožni katehet. Josip Kraljič, pomožni katehet. Andrej Nartnik, pomožni katehet. •Julij Rutar, pomožni katehet. Valerija Čučekova, radovoljka. Marija Dolenjčeva, Albina Kovačeva, Albina Lahova, „ Marija Perhavčeva, 26. Sedemrazredna dekliška šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu s 5 vzporednicami. Otvorjena dne 30 kimavca 1895 Voditeljica: Mira Engelmanova, c. kr. vadniška učiteljica. Mara Baranova, definitivna učiteljica. Josiplna Delkinova, Anica Gantarjeva, Amalija Hartmanova, Marija Herenova, Marija Kmetova, . „ Marija Pfeiferjeva, Milena Rohrmanova, c. kr. vadniška podučiteljiea. Erna Rozmanova, c kr. vadniška podučiteljiea. Matija Škabar, c. kr. veroučitelj. 'Josipina Švlgeljeva, suplentinja. Jožica Trdinova, definitivna učiteljica. Julij Rutar, mestni kapelan, pom. katehet. 27. Osemrazredna dekliška ljudska šola v ulici Acquedotto št. 20. v Trstu s pravico javnosti z 1 vzporednico. Otvorjena dne 16. kimavca 1907. Voditeljica: Roža Goli jeva. c. kr. vad. učiteljica. Anica Čokova, suplentka. (Prideljcna na deško šolo do 10.1. 1915, nadomestovala je učit. Waschteta.) Ana Črnagojeva, prov. učiteljica. (Radi bolezni na dopustu od 29. VI. do 1. IX. 1915.) Pavla Hočevarjeva, c. kr. vadniška podučiteljica. Vida Kersnikova, c. kr. vadniška podučiteljica. Od 22. V. 1915 na dopustu radi bolezni. Minka Medičeva, definitivna učiteljica. Teodora Vlnšekova, suplentka. Od 22. V. 1915 na dopustu radi bolezni. Klotilda Waschte - Burgerjeva, definitivna učiteljica. fRadi bolezni na dopustu od 17. I. 1915 dalje.) Anton Čok, mestni kapetan, katehet. Nada Vinšekova, radovoljka. 28. Štirirazredna ljudska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu.*) Otvorjena dne 25 vinotoka 1906. Voditelj in katehet: Fran Treiber, župnik. Učiteljica: Sestra prednica Mr. Cirila Šijančeva. Učiteljica: S. Frančiška Jelenova. Učiteljica: S. Kornelija Zegova. Učiteljica: S. M. Falijana Neuvvirtova. Učiteljica ženskih ročnih del: S. Pankracija Lipovškova. 29. Mešana trirazrednica na Blanči v Gorici, s pravico javnosti. Otvorjena dne 24. kimavca 1911. Voditelj, učitelj: Rudolf Žnidarčič, mob. 15. V. Nadomešča ga suplentka Mila Bežekova. Učitelj'. Anton Turk, mob. 28. VII. 1914. Nadomešča ga suplentka Marija Arriglerjeva. Učiteljica žen r. del: Kristina Kljunov«. Katehet: o. Marko Fišer. Mila Bežekova. suplentka. *) Po pogodbi z dne 18. oktobra 1913 je vzela šolo »Kongregacija šol. sester 3. r. sv. Frančiška Asisl v Mariboru" za več let v najem pod pogojem, da ostane šola slovenska. Družba daje kongregaciji za vzdrževanje šole letno 1500 K. Od družbe podpirana zavoda. / 30. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici I. Otvorjen dne 1. Idmavca 1887. Voditelj: Josip Budal, nadučitelj v Podgori. Vrtnarica: Viktorija Brezigarjeva. 30. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici II. Otvorjen dne 26. listopada 1896. Voditelj: Josip Budal, nadučitelj v Podgori. Vrtnarica: Marija Bunčeva. Izkaz o prejetih zneskih za Ciril-Metodov obrambni sklad od 1. julija 1909. do 31. decembra 1914. 1. Leta Vplačani zneski na račun kamnov Prejete obresti Skupaj K h K h K h 1909 29.143 13 29.143 13 1910 56.767 16 1.048 37 57.815 53 1911 27.229 83 1.834 71 29.064 54 1912 29.161 94 4 602 17 34.364 11 1913 13.114 42 6.357 56 19.471 98 1914 9.437 83 7.714 93 17.152 76 165 454 31 21.557 74 187012 05 Pri obrambnem skladu vplačani zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Denarni promet družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v 1. polletju 1915. 1. * Proračun za leto 1915 (glej koledar 1915, stran 99) izkazuje dohodkov 145.000 K, torej za 1. polovico 191.5 . 72.500 K — v Dohodkov je imela družba v tem času . . . . . 49 092 „ 65 „ torej proti proračunu manj za..................... 33.592 K 05 v Računski zaključek koncem junija 1915 1. pa kaže po knjigah i. s. doliodkov............................................. 49.092 K 65 v stroškov.......................................... . 83.397 . 29 , torej primanjkljaja................................'. 34.304 K 64 v ki se je pokril iz glavnice in zapuščinskih skladov, ki so se za ta znesek zmanjšali. Slovenci! Leta 1915. bi bila slavila „Družba sv. Cirila in Metoda“ svojo 301etnico. Lani sino na tem mestu izrekli prepričanje, da se proslavi to znamenito obdobje po srečno prebitem svetovnem viharju najdo-stojneje in se naša družba povzpne v novem blesku. Ko razpošiljamo svoj 30. vestnik, se nam te nade še niso izpolnile. Svetovni vihar divja naprej in huje kot pred enim letom. Zajel je vase tudi del naših slovenskih pokrajin. Prizadeta je tudi naša „Družba sv. Cirila in Metoda“ in njeni zavodi. Naši otročiči otroškega vrtca in dvorazredne šole v Krminu kakor tudi otroškega vrtca v Pevmi so razkropljeni liki piščeta, ki jim je ropar ugrabil kokljo. O zadnjem zavodu je »Edinost" poročala dne 10. mal. srpana 1915 pod naslovom »Napad na predmostje pri Gorici": „Po dve-urnem obstreljevanju je most še vedno stal. Pač pa je Ciril-Metodov vrtec onkraj mosta popolna razvalina. Ena sama granata je razbila streho in vse do pritličja. Ostal je le del hiše, od drugega štrli le golo tramovje in porušeno zidovje v večerno nebo. Sredi edino še ostale stene je videti razpelo z oljkovo vejico, ob strani ura in štiri nazorne slike za otroke: pomlad, poletje, jesen in zima." V nevarnosti je bila in je še naša nova šola v Gorici. Družba je to poslopje takoj v začetku vojne prostovoljno prepustila v vojne namene ter dobila gostoljubno streho pri bratskem društvu »Šolski dom", tako da ni pouk dosti trpel med letom. Tudi družbino šolsko poslopje v Št. Ruprtu pri Velikovcu je deloma prepuščeno v vojne namene. Telovadnica je spremenjena v bolniščnico, kjer tri šolske sestre požrtvovalno strežejo; v pritličnih šolskih prostorih pa so nastanjeni vojaki. Šolski pouk se vrši v prvem nadstropju, šolske sestre pa so se morale zadovoljiti le z drugim nadstropjem. V šolskem letu 1914/15, torej ob času vojne, je „Družba sv. Cirila in Metoda otvorila vse svoje šole in otroške vrtce, to pa na nekaterih zavodih z velikimi ovirami in z izdatno večjimi stroški. Izmed 22 moških učnih moči je bilo v vojno poklicanih 18, za katere je bilo treba poiskati namestnike. Stroški za šolstvo so se izdatno pomnožili, dočim so se dohodki zelo, zelo zmanjšali. Družba sv. Cirila in Metoda, ki ima pred očmi blagor za obstoj in veličavo Avstrije in ž njo na vedno spojenih slovenskili pokrajin, prenaša udano vse gmotne žrtve ter jih bode prenašala, dokler jej bode sploh mogoče. Vojna je globoko vsekala v vse družbeno delovanje. Lani smo klicali rojakom: „Na delo za prospeh naše države! Kadar bo častno in zmagoslavno dovršena borba, potem se vrnemo zopet v stari tir — potem pride zopet na vrsto delo za našo ogroženo mladino in njeno rešiteljico „Družbo sv. Cirila in Metoda11. Ta oklic nam je narekovala naša patrijotična dolžnost, dasiravno smo pri tem s strahom zrli v bodočnost za gmotni obstoj družbe. Naše vrle podružnice in sploh Družbi naklonjeni krogi so naš klic v polni meri izpolnili z vsestranskimi žrtvami za vojno, a Družba pa je morala ostati skoraj praznih rok. S težavo in veliko štedljivostjo je vendar družba zdržala prvo leto; toda sedaj so njene gmotne moči malone izčrpane. Letos ponavljamo lanski klic s pristavkom: Slovenci, poleg obilih dolžnosti, ki Vam jih nalaga patrijotična dolžnost vsled vojne, ne zabite Družbe sv. Cirila in Metoda, naše edine obrambne Šolske družbe! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, meseca kimavca 1915. Knjige, izšle v zaiožbi Družbe sv. Girila in Metoda ali podarjene jej v razprodajo. Simon Gregorčič, Poezije M. — cena 1 K. Pesmi Valentina Vodnika - cena 60 v. Fr. Hubad, Junaki, II. snopič, c. 60 v, vez. 70 v. Fr. Hubad, Franc Jožef I., cena 30 v. J. Mercina, Igre in pesini za otroška zabavišča in ljudske šole, cena vez. 1 K 20 v. J. Leban, Andrej baron Čehovin, cena 20 v. E. Gangl, Materine sanje, cena 30 v. I. Vesel, Psalmi, cena 1 K. J. Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, cena 1 K. V. Kurnik, Kraj Rastislav in sv. Ciril, cena 30 v. Lujiza Pesjakova, Smrt pravičnega, cena 20 v. Pogled na prvo četrtstoletje Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, cena 1 K. Družba sv. Cirila in Metoda. Poučna zastonjska knjižica. Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za 1904—1909, 1911—1915, znižana cena po 60 v. Vse gori naštete knjige se dobivajo v Družbeni pisarni ali po pošli proti povrnjeni poštnini pod naslovom: Družba sv. C. in M v Ljubljani, Narodni dom. X- * •# V zalogi „Slovenskega Branika" (Vič pri Ljubljani) so izšle: J. Žirovnik, Narodne pesmi z napevi. IV. zvezek, cena 75 v. L. Brunčko, Vse za šolo! Cena 20 v. Založništvo blaga, ki se prodaja v prid Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, imajo sledeče tvrdke: Ivan Bonač v Ljubljani: Svinčniki Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Českobudejovicky papiroy^ prumysl akcijski spol. Č. Budejovice: Papir za pisma in pisarne. Golob in Komp,, tvornica kemičnih izdelkov v Ljubljani: Čistilo za kovine in tla ter vazelina za čevlje v korist Družbi sv. Cirila in Metoda. Kolinska tovarna za kavne primesi v Ljubljani v korist Družbi sv. Cirila in Metoda. Tvrdka Fr. Kollmann v Ljubljani: Cilindri za svetilke v korist Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Fran Kovač in Ignacij Novak v Ljubljani: Prva slov. zaloga čaja in ruma na debelo v Ljubljani v korist Družbi sv. Cirila in Metoda. Andrej Oset, p. Guštanj na Koroškem: Tolstovrška slatina. Ivan Perdan v Ljubljani: Vžigalice Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. J. Pilnaček, tovarnar v Kraljevem Gradcu na Češkem, toaletno milo, stearinske in glicerinske sveče. Viktor Rohrman v Ljubljani: Pivo delniške pivovarne v Budjejovicah. Makso Zalokar v Ljubljani (Krakovski nasip): d rože v korist Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. A. E. Škaberne v Ljubljani: Ciril-Metodovo platno. Vilko Welxl v Mariboru (Gosposka ulica 33): Tekoči klej in črnilo v korist Družbi sv. Cirila in Metoda; glavno zalogo družbenega kleja in črnila za Ljubljano ima Ivan Bonač. Pravkar našteto blago najtopleje priporočamo vsem rojakom, katerim je mar prospeb Družbe sv. Cirila in Metoda. Kakor so se domalega povsod po Slovenskem udomačile družbene vžigalice, tako naj se prikupi in vsepovsod razširi med nami tudi ostalo blago, ki se prodaja v korist Družbi sv. Cirila in Metoda. Dolžnost vsakega slovenskega narodnjaka bodi, da sam kupuje družbeno blago in da ga priporoča svojim znancem. Naznanjamo, da so na razpolago razglednice, ki jih je nekaj založila in nekaj v dar dobila Družba sv. Cirila in Metoda: Polakove, Nabergojev e, Krila nove, Babičeve, Tabor v Žalcu, po jako znižanih cenah. Družbenega narodnega kolka je šest vrst: Narod sebi! Št. IIj, Kotnikov, Marija Vilharjeva, Narodna šola in dekle s cvetkami. Iskreno ga priporočamo, kakor tudi družbene računske listke. Razglednice, kolek, sprejemnice in računski listki se naročajo v Družbeni pisarni pod naslovom: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani (Narodni dom). Vodstvo. VSEBINA. Koledar. Petindvajsetletnica C. M. podružnic 1916. Poštne določbe. Lestvice. Razkaznica za obresti. Narodnemu delu. Stran Pesnik Simon Gregorčič in naša bramba......................25 Vojaška narodna............................................33 Tridesetletnica Družbe sv. Cirila in Metoda ....... 34 Mila kakor pesem .....................................................38 Vojne in druge smrtne žrtve v vrstali D. C. M. (s slikami) . 39 Šolstvo ,,Družbe sv. Cirila in Metoda" v vojnem času ... 50 Od severa naših pokrajin...................................56 Stoletnica dveli zaslužnili mož za slovensko šolstvo na Koroškem 66 Posveta ...............................................................69 Pri politično zrelih narodih...............................70 Kdo imej prvenstvo v narodni obrambi?......................73 Slovenskim materam!.................................................76 Vestnik Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Inserati. NAZNANILA S v ^Koledarju" Družbe sv. Cirila in Metoda naj blagovole cenj. mnogobrojni ilani družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom In za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen Družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročbah sklicujejo izrečno na inserat v Družbenem „Koledarju''; sklicevanje na inserat uveri p. n. uvrstitelje o uspehu inseriranja. Slovenci In Slovenke I Kupujte pri narodnih slovenskih trgovcih, zlasti prt tistih, ki so Slani Drutbe sv. Cirila ln Metodo, -----------------------------------------------Je._________ »Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" v korist »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" priporoča založnik: Ivan Perdan v Ljubljani. Največja slovenska hranilnica! _Q co § > cd H—* >c/) fD O _J =3 m = 2 -i g S. CD >C0 CD o o o o o o eo co o co ■a" "d* tatf ► -d* s E © O S o j»s a > C* ed C o a, ‘a4 ~4~> CM © u. «D © ‘5 > jd *© ed CM > © to« o ed E © © C/5 CM ja © C O J* o CM cd c U— ed > cd "gl a Gl cd -a .IS a •O © © « N © a a CD "O — > CD C CD >ISI CD “O a o © a >© © a #a *© a, > a E #© "a* a > © >© i— a > a M 03 J C CD 03 >o CD E o "a co o c co co JsC co c 03 > _o 03 (O O 03 > CO nnnnnnn Z nmnnnn □□□□□□□ ______________□□□□□: KOLES stoje na višku : moderne tehnike: ES-KA IN ADLER KOLESA prve domače tvrdke A. GOREČ špecialne trgovine s kolesi in deli Ijubljana, jKarije Čerezije cesta št. 14 („Novi svet11, nasproti Koiizeja) Y < 2L 5C P N CT “I" P si $ V potrebi ur, zlatnine, srebr- | g nine in kina srebrnih predmetov priporočamo samo narodno, najbogatejšo, pravo domačo tvrdko F. ČUDEN $ Ljubljana, Prešernova ulica 1. ^ tjj gj Edino zastopstvo „Umon-Alpina" ur § za celo Kranjsko in Primorsko. ^ Nikjer naj se ne pogreša veliki cenik s ^ d. koledarjem, ki je tudi po pošti zastonj 1 S K ^77777/71777/7077/77777^ IVAN KNEZ LJUBLJANA MARIJE TEREZIJE C. 3 TRGOVINA Z ŽITOM IN : DEŽELNIMI PRIDELKI : PRIPOROČA SVOJE NAJBOLJŠE MLEVSKE IZDELKE IZ LASTNEGA VALJČNEGA MLINA, SOSEBNO FINO PŠENIČNO MOKO. VELIKA ZALOGA LANENEGA SEMENA IN ISTRSKEGA BRINJA. TOVARNA ZIDNE, STREŠNE IN ZAREZANE OPEKE (STRANGFALZZIEGEL) PRIZNANO NAJBOLJ TRPEŽNE KAKOVOSTI. DomaCa tvrdka. Najnižje cene! Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica. Največja zaloga :: izgotovljene obleke za :: % gospode, gospe in dečke. $ ^ Velika izbira po poljubnem kroju ^ P izvršene obleke Q S K Bi iz najrazličnejšega blaga, za vsak letni čas. S N g <| Najcenejši nakup dobro in trpežno izgotovljenih R * oblek za lovce, turiste in potovalce, različno pri- £ krojenih vrhnih in zimskih sukenj Itd. za gospode; za gospe plaščev in plaščekov. tudi s krznino -obloženih in obrobljenih. V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter sprejemava naročila na izvršitev oblek po izbranem blagu. \ Nujna naročila v najkrajšem času. Točna postrežba! ZZZZZ7^Z^^A\ZZ7Z^S7AVA\.------ c r-H X) s 'J > 03 (S) ra n CD CZ t_ CD > CD CZ CD CZ CD "O O co o Q_ to CD > CD 03 CD O > "D tO (o CD Z3 O to O Cl CD O CD > H—■ to (D to O CZL CD _iC >o CD E js: CZ CD ►ISJ _o ca c o CZ •, t_ bi) CD bjo > #o •3 CD o > E OJ CJ o j5 JZ *o* o o cx CL o O > •*—< CL C/J v«« 13 O CD ‘c G. C/J O O TI a. t_ CD CZ o -a n c .5, TO ~\_' ^•S c XI 3 TO 3 JT37 "T Xa > 3 > v D ^|> t/j ^ 73 • ^ S £ -d c/j O C go-ss.« d. co • o-2 d.2, c ^ > >C/J >00 C CD 3 3 > ZT • C *- V-iH 7Z1 OJ _C OJ > <-> OJ _ .Sjg- > o ~ w o ■*-* OJ oj >N oj 2 >N > Ju >N - t; i jv c"a3 — f >.0 .. TO u. >u >o N TO c TO £> a> -57 «=-a-3 c cd c cd £<3 > c 'd * o 'S 0.3 cž"§ >■£ V OJ is C <*> ----- .2, S S S o >s = ^ g ‘Jc s. 5 to OJ d£ -s ^ s> OJ ~ C/J E ° >5 cx c« * bJO cj O u ‘0-5 OJ c cO cD O ^ d i| c « OJ o > N c a £ o c 3 * ~y L i "E £ >^5 — < U- < < "ra N ■ ■ p p p p frančiškanska ulica št. 8. Poštnohran. račun št. 76.307. Telefon št. 118. »Učiteljska tiskarna" je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. V zalogi so vse šolske in druge tiskovine. Enobarvni kakor tudi večbarvni tisk. Cene zmerne! Cene zmerne! g LnttdDgjraffDBaio s Gg. skladateljem vljudno naznanjamo, da je »Učiteljska tiskarna" preskrbljena z novimi notami, torej izvršuje tudi muzikalije s prav ličnim in razločnim tiskom. ::: Delo točno, solidno in elegantno. ::: pik % m mm II Mm Š8SSk Jp pa Pil ^vt»BfirawKsr Zaloga stekla, porcelana in - svetiljk ' Fran Kollmann Ljubljana, Mestni trg priporoča bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov. Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup valjčke za =^~ r— : svetiljke : v korist Družbi sv. Cirila in Metoda. Cenovniki so na razpolago. f*®®« Sw~w® 1*1« v £jubljani, Stritarjeva ulica 2. Delniška glavnica: Rezervni zaklad: K 8,000.000. K 1,000.000. Posreduje najkulantneje nakup in prodajo vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, prioritet, srečk in novcev; prevzema: zavarovanje proti kurzni izgubi pri izžrebanju; denarne in hranilne vloge na tekoči račun ali na vložno knjižico. Vloženi denar se obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Od vlog na knjižice plačuje banka 2% rentnine sama. Zamenjava in eskomptuje izžrebane obliga-gacije, srečke in kupone. Prodaja in kupuje devize in valute. Daje predujme na vrednostne listine pod kulantnimi pogoji. Eskomptuje in vnov-čuje menice. Preskrbuje vinkulacijo in devinkulacijo, zlasti vojaških ženitninskih kavcij ler raznih ustanov. Vsa potrebna pojasnila, kateri papirji so za to najbolj umestni, kako se doseže čim višje obrestovanje, kdaj je izmenjava posameznih papirjev koristna, daje drage volje in izvede vse tozadevne transakcije najtočneje. Borzna naročila za dunajske in inozemske borze izvede točno in ceno. , Nakaznice in čeki na tu- in inozemska mesta. Promese k vsem žrebanjem. Poslovnica c. kr. razredne loterije. Podružnice: v Splitu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Dobro blago po znano ^___________________________________ B LialiUana. Stari trg 18 PETER STERK 5pecijalna trgovina | najmodernejših bluz, jutranjih oblek I I" kakovosti, moško, | žensko in otroško perilo. Dalje moških klobukov, čepic, slamnikov, čepic za dame in otroke itd. Vsakovrstne peči in štedilniki, železne blagajne, motorji ter razni poljed. stroji so vedno v zalogi pri veletrgovini,z železnino in stroji Fr. Stupica v Mar. Terezije cesta 1. Ljubljani Istotam se dobivajo vse stavbne potrebščine, portland in roman cement ter orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, mizarje, strugarje i. t. d. m I omPi 11 Vidic l K v Ljubljani opekarna in zaloga peči nudijo vsako poljubno množino H kakor tudi : stavbne izdelke. : I g~TIJYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY Y VTllKVTirit ItTTr Šelenburgova ulica št. 1 (nasproti Kazine) ±mimimiimiiixiYiYYiYYYYYYrmYT Umetniške razglednice izbrane reprodukcije prvih svetovnih umetnikov — nad 2000 najlepših vzorcev — se dobe IHT na drobno in debelo v prvi in edini špecijalni trgovini razglednic in pisemskega papirja MARIJA TIČAR, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 28 (nasproti hotela Tratnik). :x xxxxxxxxxxxxx'xxxxx: rt rt w rt tr Jadranska banka rt rt M M rt rt podružnica v Ljubljani rt rt rt k Šelenburgova ulica štev. 7 rt M rt M (nasproti glavne pošte). n rt rt Centrala v Trstu. Podružnice na Dunaju, rt rt v Dubrovniku, Kotoru, Metkovicu, Opatiji, W rt K -■ Splitu, Šibeniku, Zadru. ===== rt H w Delniška glavnica K 8,000.000. H rt rt Živahna zveza z Ameriko. rt rt H Nakazila v Ameriko in akreditivi. w M M rt Kupuje in prodaja: M rt W vrednostne papirje, rente, obliga- rt w w cije, zastavna pisma, prijoritete, rt H m « delnice, srečke i. t. d. M rt rt Sprejema nove vloge, s katerimi se rt rt H zamore vedno razpolagati, brez ozira rt H M M na določbe moratorija in jih obre- rt w stuje po čistih w « w 4%%. rt w rt *t X*XXXXXXXXXXXXXXX5n »MMMtfftlMt« J. LOZATt v Ljubljani Mestni trg štev. 7 --------- priporoča---------------------------- vse vrste volnenega perila, belih in barvastih srajc, ovratnikov, zapestnic, kravat, nogavic, žepnih robcev, dokolenic, telovadnih oblek itd. — Najnižje cene! ■ Ljubljanska plinarna. Slavnemu občinstvu v Ljubljani in v okolici priporočamo svoj angleški plinov koks kot kurivo, ki je prosto dima, saj in smradu ter pripravno za kurjavo v stanovanjih, kakor tudi za industrijske in prav posebno za kovaške namene. Cenjeno občinstvo tudi vabimo, da si v našem skladišču ogleda naše plinove peči in aparate za kuhanje s plinom. LJUBLJANSKA PLINARNA. yJnton £eben, nožar Stari trg štev. IS priporoCa svojo zalogo jeklenega blaga. :: Brusarnica In popravljalnica. :: — BCloKtrlčni obrat. BS == Bogato zalogo ščlpalcev, očal, daljnogledov, toplomerov, barometrov 1.1. d. priporoča FR. P. ZAJEG .....= o p li l-c in n ra r ===== LJUBLJANA, Stari trg štev. 9. Velika zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila se izvršujejo v moji moderno opremljeni delavnici po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno! Postrežba točna In solidna! V sedanjem času najzdravllnejša in najcenejša pijača je: Novi Silva vrelec pošta Guštanj, Koroško. Razpošilja se po povzetju. Nova „SILVA“ slatina močno mozira in ostane čista in dobra! Zahtevajte jo povsod! Cena: 25 3/s I steklenic 5 K, 25 IVa 1 steklenic 9 K, 50 1 /21 steklenic 11 K s steklenicami in zabojem vred, ki sc nazaj vzamejo v račun. Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin K. Meršol Ljubljana, Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izbera vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnili robcev, ovratnikov, zavratnlc, volne, bombaža, sukanca itd. Predtjpkanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Zmerno cene.--------— Trpeftno blago. £ DAT IfAlUft trgovska, spedicijska in ^DiVLIVnltl komisijska delniška družba. = Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33. — Centrala: Trst. Telefon štev. 100. Mednarodna špedicija, špedicije In zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča in kleti. Prosta skladišča redni užltnini podvrženega blaga. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga* ----------------------- v suhih posebnih skladiščih. ----------------- •» Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke". Zmerne cene. Postrežba točna. ,ghesc% SANATORIUM - EMONA ZA-NOTRANJE-IN-KIRURGICNE • BOLEZMI ISIs a •PORODNIŠNICA. ] LdUBLDANA-KOMENSKEGA-ULICA 4 \w| SEF-zDRAVNK:pRtmRu DR FR.DERGANC \| Posojilnica v JVIaribora Sprejema hranilne vloge na knjižice ter naložbe v tekočem računu. Posojuje na zemljišča, menice in zastave. Eskomptuje menice in otvarja kredite v tekočem računu. Položnice avstrijske in ogrske poštne hranilnice so brezplačno na razpolago. Rezervni zaklad K 37l.256'08. Lastno premoženje zadruge K 570.73712. ------------- Štiriintrideseto upravno leto.---------------------------- V lastni hiši, v Narodnem doma. 1(9) □ (9 OOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOO S) K:--------------------------------------------- harodno tiskarno — - ■ • v Ljubljani ——— □ © rs> priporočamo za izvrševanje vseh tiskarskih del, kakor kupčijskih tiskovin, časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, sporede, vizitnice, kuverte itd. Točna postrežba po zmernih cenah. ■-■■■■■■ -■■■■ ■■■■ Telefon št. 185. Telfefon št. 185. □ □ □ □ □ □ :: Marodna knjigarna :: v Ljubljani, Prešernova ulica 7 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šolskih In pisarniških potrebščin. — Bogata izbira trgovskih knjig vseh vrst, trgovskega papirja In zavitkov od najpreprostejše do najfinejše vrste. — Sprejema za tlsek trgovska pisma, račune in zavitke. Pri šolskih knjigah in zvezkih dobe gospodje trgovci izdaten popust. — Razglednice za :: vse prilike v najnovejših Izdajah vedno v zalogi. :: Pismena naročila se izvršijo obratno, D Cene nizke. Blago solidno. Q @____ooo*XJOoooooooQoooooooooooooooooo______<5) Q Celju Nar. dom. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8.—12. ure dopoldne in jih obrestuje po od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol'leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vransko in Gornji grad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima J namena iskati dobička, zato razdeli znatne vsote v občekoristne in do- brodelne na'mene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6000 K, hranilnico ustnovivšim okrajem izplačala okalo 45.000 K| za skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se : pretrgajo obrestovanje : Izposojuje pa na zemljiško varnost po G odstotkov, občinam in korporacijam navedenih 5 okrajev po 5i/2/% obresti. . VjL- -9K -S* Svoji, 1< svojim I ^ sctr Najcenejši, najugodnejši pogoji na kontinentu, -g* „KRONA“ Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi. Vrhovno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu. FnilMA delniška družba 2a zavarovanje na življenje, pnilSIA katera kolekuje zavarovalne ClSlli/i; |istine z narodnim kolekom, rniVA katera kolekuje svoje do-LL/llmf p|se z narodnim kolekom, FHIVA katera sprejema zavarovanje . v prid »Družbe sv. Cirila in Metoda" In izplafuje njej dotICne zavarovane svote ob njih dospelosti. Vabimo vljudno vse zavedne Slovenke in Slovence, naj se pridno oglašajo za ta zavarovanja! Zavaruje najceneje in najugodneje :: :: na vse načine. :: :: Pojasnila dajejo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih. Svoji le svojim »J- |Ttmi 'i1' n u HHH |l| I JI M11U'! 111 ||j SANATORIUM EMONA LJUBLJANA, Komenskega ulica št. 4. Šef-zdravnik: primarij dr. Fr. Derganc. • V .. " v 'f'). .v;-' -V • i '11 ;