Dopisi. Iz Ptujskega okraja. (Članek o slov. posojilnicah) v predzadnjemnSlov. Gosp." se nam je prav dopadel. Slovenci pomagajmo Slovencem, potem bodemo dobro izbajali. To resnico mi v našem okraju kaj živo čutimo. Nek< daj ni bilo v našem okraju posojilnice, pa so odrli par ptujskib nemškutarjev oderuhov zlasti uboge Haložane, do belib kosti, na tisoče kmetov spravili so na boben. Kdor jim je bil le enkrat kaj malega dolžen, temu se je zgodilo, kakor mubi. ki zabrede v pajkovo mrežo ; naj se zvija, kakor se hoče, vedno buje se zamota v nitke, dokler vsa preprežena ne omaga! Odkar se je posojilnica v Ptuju osnovala, obrnilo se je mnogo na bolje ; mnogo jih je rešila pogina, druge otela sitnob, druge sopet ubranila tožb in stroškov. — Zatoraj pa Slovenci, ki imarno denar za vlaganje, nosimo svoj denar v narodne naše posojilnice, da bodo lebko še boJje in vedno bolje podpirale slovenskega kmeta. Posebno čč. gg. dubovni lebko z ozirom na omenjeni članek pojasnjujejo Jjudstvu pomen in važnostter uredbo in sestavo posojilnic, ki so osnovane na pravem slovanskem načelu, da se njih namreč mnogo združi, da si pomagajo z združenimi močmi. Slovenske posojilnice imajo lepo bodočnost in bodo se kaj bitro najlepše razcvele in razširile, ako se držimo gesla: »Svoji k svojim!" Iz Zavodnja. (Naša šola.) Uro od Šoštanja že ob koroški meji se razširja mala župnija sv. Petra v Zavodnjem. Svoje ime je dobila gotovo od temnib zavodov, ki so svoje dni to zemljo pokrivali. Dandanes so zavodi, žali- bog! skoraj že za vsem zgiuili, ohranilo se je pa še pošteno staro slovensko ime. Ker je župnija nekoliko bolj v strani, deloma že zelo v gorah, zato se tndi novošegne razvade tukaj še niso tako udomačile, kakor v drugib. krajiL Ljudje še živijo deloma po starih šegah in tudi svojega premoženja ne zapravljajo po nepotrebnem. Kar je drugod že malokje videti, to se najde še tukaj, da se ljudje oblačijo z obleko, katera se pod domačo strebo naredi. Tudi novodobne potratnosti in zapravljivosti še tukaj ni preveč in je tudi v celi župniji le malo krčem, v katere ljudje le ob posebnib svečanostih in shodeh v večjem številu zaliajajo. Kmetije so navadno velike in zelo razširjene, nekateri posestniki imajo celo pravico do lova na svojem zemljišču. Pridela se dosti žita, zlasti ovsa, največ dobička pa daje goveja živina in drobnica, katere se tukaj dosti redi in se po gorskib pašnikib tudi kaj dobro obnese. Tudi se sadjarstvom so se začeli nekateri že bolj pečati, kakor je bila dosibdob navada. Ker so ljudje skrbni in varčni, so tudi še dovolj premožni in ni se še tukaj udomačilo tisto strašno uboitvo, katero po nekaterib. krajib. tako hudo tare ljudi. Zato se pa tudi prebivalci ne ustavljajo, kadar je treba kaj storiti za pošteni napredek, za kinč in olepšanje domače župnije in pa za čast božjo. Tako so pred nekaterimi leti kupili hram ter si ustanovili novo šolo, katere popred še tukaj ni bilo. Dal Bog, da bi bila nova šola vse čase vir lepih in za življenje koristnih naukov, vir ljubezni do Boga, do bližnjega, do cesarja, do mile domače zemlje in do naroda slovenskega; dal Bog, da bi iz otrok, ki pohajajo v šolo, izrastli dobri kristjani, značajni in požrtvovalni možje in žene, ki bodo pripravljeni zastaviti vse svoje duševne iu telesne moči za blagor in čast svoje domovine, za večao in časno srečo svojega naroda. Dal Bog, da bi v tej šoli vladal vse dni dub slavnega Slomšeka, in da bi imeli otroci dovolj priložnosti se tega duha navzeti že v nežnib letih svoje mladosti. Potem bode šola v resnici dobra, dobra v tem sinislu, kakor to želi nepozabljivi naš pokojni Slomšek, in bode tudi donašala stoterne obresti ter bo pravi studeuec večne iu časne sreče prebivalcev. Z Murskega polja. (Nenavadna gostija.) [Konec.] G-ostije ali bolje reženo veselice so se vdeležili ti-le gg.: Franc baron Mac Newin O'Kely, c. kr. okr. glavar v Ljutomeru, Ivan Kukovec, deželni poslanec, prvomestnik okrajaega odbora, Franc Sršen, slovenski veliki trgovec, A. Jurca, veletržec iz Ptuja. J. Kryl, profesor, J. Horvat, nadučitelj in dosti več gosposkib. narodnjakov in narodnjakinj iz Ljutomera. Pri tako lepi zabavi so se potapljale ure v večnost, mize pa polnile z jedjo in pijačo. Bolj pri živahni vo]ji se je na- pilo na Njih veličanstvo cesarja Franc Jožefa in Njih prevzvišeno noprogo Elizabeto in na prevzvišenega cesarjeviča Rudolfa in Njih družico Štefanijo in celo Habsburško bišo. Zatem se je napilo blagorodnemu baronu, kateri se mnogo trudijo za napredek našega slovenskega kmeta in ako bodo zmirom tako ljnbeznivi sodnik in pomočnik našega naroda slovenskega, pridobijo si veliko čast pri slovenskem ljudstvu. Zatem so se vršile razue napitnice in navzmes je bil prezaslnženi gosp. Ivan Kukovec uvrstjen za častnega srenjčana zgornjega Krapja in po napitnicab se je nabralo za dijaško kuhinjo na Ptuju 3 fl. 50 kr. In tako se je ura pomeknila na polnoči in prijatelji so se razšli. Drugi danse je pa zopet ree običajno vršila in gospodu Šubicu so se priredile mize svatovsko, da si je tudi iz tega življenja povzel sliko. Kei' 30 pa g. baron že prejšnjo noč pmenili, da se morajo iz bližine sklicati za g. Subica lepi premirani konji, se je to drugi dau storilo, kolikor se je hitro dalo in nekoliko so Krapjenčani nadoniestili z lepimi, da je bilo zadostniše število. Starejše kobile imele so jf-zdece na sebi v narodni obleki in jezdec kanjir čiez ramo, kakor so to našega Slovenca običaji, mlada žrebeta pa zraven sebe stoječega gonjača in tako je bila slika povzeta. in iz takega življenja bode g. Subic svoje delo o priliki rabil in nadaljeval. Gosp. Šubicu še se je potem dobro postreglo v krogu kmetov in kmetic iri v dar je dobil en lepo okinčani ,,bosman", ter ga je veselega srca sprejel in se je nekako miločutuo poslovil od tako živih Slovencev, kakor je tudi ou. Ako kedo želi kaj več o gostijah poizvedeti naj bere v ,,slov. Večernicah" 36. zvezek, stran 56. Iz Slov. goric. (Judeževi groši) Sem od sv. Ane, od kraja, ki je vedno še ua dobremglasu glede narodnosti, smo ovohali nekaj, da bi narn lebko sapo odvzelo. Ugibali smo sem in tje ter konečno vendar-le pravo zadeli. Naš velezaslužni učitelj ia ud prekoristnega ,,šulvereina" je namreč vzel one groše, katere je bil svoje dni Judaž v obupu od sebe vrgel. Nje pobirajo zdaj veledušni dobrotniki, da jib potem darujejo nemškemu ,,šulvercinu"; a ta jih konečno trese tistim učiteljem, ki se oglašajo za nje. In roed te se je sedaj oglasil g. Č. Zavoljo tega je tedaj toliko suaradu po sicer dišečih ,,Slov. goricah". Bojimo se skorej po pravici — kužne bolezni, uje pa bi nas seveda zdravniki ne znali ozdraviti, pač pa bi nemškutarji to storili s kakšno šulvereinsko šolo. Vprašujemo se, zakaj je mož segel po sadu, ki se ga sranmje Slovenec, iie pa. da bi mu bila sila teb. grošev! Žganje ni angeljska pijača, toda tudi učiteljska ni. Za-njo bi, če je veliko, še ti groši segli. Ali ta gospod se vč, da je ne mara, za to pa jih je že prvo večer nesel, kam? — to pokrijem s plaščem krščanske ljubezni. Sloveu- ski pregovor pravi: Ako mlad ni nor, postane gotovo v starosti celi norec. Nekaj tega vidimo pri g. Č. Sedaj, ko mu je glava osivela iu padla slana na brke, gre raož med tiste, za katere velja beseda narodne pestni, ki pravi: ,,Erjav, kakor Judaž bodi, Naj te pes za plotom je, Med Slovence naj ne hodi, Ki je prav Slovenee ne!>f K. Iz Središča. (Opazke.) To so vam, gosp. urednik, čudni ljudje. Kedar ni strahu, tedaj pa si narede ga kar sami. Tako vaš prijatelj, g K— v Or_c5keiu okraju. Moje opazke, ki seni vam jih bil poslal o g. Rakuševi šolski spomenici, niso mu dale mirii, del jib je v saje ter ji_ ondi celih 5, oziroma 3 tedne pustil. ,,Ko si" je potlej, kakor meni, iz njih naredil prav črnega ,,dedu", zanesel ga je v proso vašega narodnega soseda v Ljiibljani ia je ondi mahal po njem, da je postalo celo mene groza, če prav sem stal precej od njega: To namreč veste, g. urednik, da uiso vec moje opazke, katere visž na g. K—jevem ,,dedu". Se manj pa so potlej moje misli o učiteljstvu, posebno še o narodnem, kakor jih sluti g. K— v mojili prsili. Take prav gotovo nisOj saj poznam kruh, kakor si ga služi človek v šoli, že iz maliih nog in tedaj znatn dobro, da ni nmasten". Nikakor pa jaz tedaj ne vzamem v svoja grešna usta le-one grde besede in mi jo g. K— torej zastonj riva va-nje. Ako pa vaš prijatelj hoče, da imam učitelje še tudi, če so nemškutarski, ,,za največje dobrotnike otrok", tedaj pač ni. da ,,še govorim z njim dalje". Vendar pa še eno, gosp. urednik! ,,Če se bode g. R vredno zdelo' ter bi si rad prepovedal, da ga še kdo kedaj sumnjiči tako grdo, kakor dela to g. K— na koncu svojega ,,odgovora", prosim vas lepo, dajte mu prostora v vašem listu. *) *) Gosp. K. nain bode vaelej drag, vendar pa no maramo prepira. Ured.