Leto VIII. štev. 13.
Poštnina plačana v gotovini.
V Krškem, v nedeljo 17. februarja 1924.
Posamezna Štev. 1 Dfri.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le dvakrat ne teden.) Uredništvo in upravnlštvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček. rač. št. 11.959.
NAPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Stane mese2no 20 Din, začasno 10 D. za inozemstvo 30 Din, začasno 15 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati*)
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: vsaka beseda 50 p, najmanj 5D.
Dopise franklrajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poltn. proste.
Ciril BOhm, Celje:
O organizaciji stanovanjskih najemnikov.
Nisem seveda nasprotnik organizacijske ideje, to pa ugotavljam radi tega, da me ne bo v naslednjih vrstah morda kdo napačno razumel.
Po vojni se je organizacijska ideja jako hitro raznesla in tudi splošno uveljavila. Organizacije so rasle kakor gobe po dežju. Ustanavljali so jih stari in mladi, zatiralci in zatiranci, poštenjaki in tudi lopovi.
Med temi organizacijami je pa večji del takih, ki hodijo med ljudstvo z zagrnjenim obrazom, pod pretvezo — nadstrankarstva. Kdor je imel s takimi organizacijami že kdaj opravka, ve, da so te organizacije le kakor kalna voda za razne politične avanturiste oziroma njihove stranke.
Pod tako pretvezo živi v naši državi tudi .Organizacija stanovanjskih najemnikov*-'. Ne ugovarjam upravičenim zahtevam, ki jih ima v svojih pravilih, v svesti sem si pa, da jih ona kot nadstrankarska organizacija, ki hoče združiti izkoriščevalce in izkoriščance, ne bo nikdar in nikoli spravila tega vprašanja s sveta.
Stanovanjsko vprašanje, ki tlači ves svet, ni vprašanje samo zase, ono je le majhen delec socialnega vprašanja sploh. Socialno vprašanje kot celota vsebuje nešteto takih vprašanj, ki niso nič manj in nič bolj važna. Ali naj tudi za ta vprašanja ustanovimo posebne organizacije? Če je upravičeno eno vprašanje posebne organizacije, zakaj bi ne bilo tudi drugo? Delavsko vprašanje, žensko vprašanje itd. smatram za ravno tako važno, čemu se tukaj, vi nadstrankarji, ne organizirate v enotno organizacijo, da se ta vprašanja odpravijo? Ne barvajte ljudi, bodite rajši dosledni I Raziskujte dejstva, pa boste videli, na kako napačni poti ste!
Poleg nadstrankarske organizacije stanovanjskih najemnikov imamo v naši državi še nešteto političnih organizacij. Vse te, brez izjeme, imajo v programu rešitev socialnega vprašanja (n. pr. baš stanovanjsko vprašanje). Med temi strankarskimi organizacijami oziroma strankami, na kratko, imamo tudi vladne stranke, ki nam rešujejo socialno vprašanje kar na debelo. Toda stanovanjskega vprašanja nam do danes niso še rešile, marveč so ga pritirale v še ostudnejši štadij. Če pogledamo v preteklost, vidimo, da so imele že vse stranke priliko udejstvovati se na tem vprašanju. Vse stranke z malo izjemo so imele priliko direktno vplivati na razne koalicijske in tudi homogene vlade. Kaj se je zgodilo ? Nič in zopet nič 1
V nadstrankarski organizaciji stanovanjskih najemnikov imamo danes združene razne ljudi, pristaše vseh strank od radikalov do neodvisnih.
Čemu, radikalci, rajši ne zahtevate oziroma ne prisilite vlado neposredno po vaših krajevnih političnih organizacijah (če jih sploh imate),
čemu vi, klerikalci, ne pritisnete na vaše poslance, na vaše župane po raznih občinah, da se nekoliko bolj pobrigajo za to vprašanje,
čemu vi, demokrati, niste prejšnja leta prisilili vaših poslancev, ki so bili v koalicijski vladi z raznimi drugimi strankami, da bi bili odpravili stanovanjsko vprašanje z zemeljskega površja ?
Čemu ste čakali, čemu ste pristaši vseh teh strank? Ali ne bi bila ta pot najposrednejša, najlažja in najuspešnejša?
Žal, da moram ponovno konstatirati, da meščanske stranke nimajo interesa na odpravi tega vprašanja. Njihov interes je le zaščita in napredek izkoriščanja. Zategadelj ne bodimo naivni in ne pustimo se še nadalje slepiti od raznih nadstrankarskih organizacij, ki so, kakor že povedano, kalna voda, v kateri ribarijo politični avanturisti ter njihovi podrepniki. Z odprtim obrazom stopimo vsi, ki se nam godi krivica, na plan za svoje pravice!
Toliko glede organizacije same.
Pomisleke pa imam tudi pri iskanju vzrokov današnje stanovanjske mizerije.
sem na zadnjem občnem zboru celjske
nike tudis*anov.a”isk‘h najemnikov razne govor-
C?'JSLA v,8J^l,8tleiieKa Pfavca- Toda skoraj vsi so iskali vzrokov v zraku namesto na zemlji.
Eden je obsojal vlado, drugi slabo socialno zakonodajo, tretji državo itd.
Čemu vse to? Ali že nismo dovolj jasno povedali in dokazali, da je vsega tega kriv današnji družabni red, katerega naravni gospodarski zakoni so zasebna lastnina, svobodna konkurenca in svobodno izkoriščanje bližnjega?
čemu kričite na državo ? Ali ni ona gnili produkt meščanske družbe, ali ni baš ona tista, ki služi s svojimi mejami izkoriščevalcem za čim uspeš, nejše izkoriščanje ljudskih mas?
Čemu obsojate vlado ? Ali ni ona izvoljena od ljudskih odposlancev in direktno ali indirektno od njih podpirana?
Čemu potem grajanje? Vlado imate tako, kakršno ste si kot večina po svojih odposlancih želeli.
Kričite na slabo socialno zakonodajo ? Jabolko ne pade daleč od drevesa, tako tudi socialna zakonodaja ne bo nikdar boljša od vlade, ki jo postavlja. Pretresajmo dejstva pa začnimo misliti!
Ali ni socialna zakonodaja le napitnina s strani meščanske družbe? Ali se ne poslužuje meščanska družba socialne zakonodaje le kot uspavalnega sredstva za uspavanje ljudskih mas ? Ali verujete, da so dale meščanske vlade socialno zakonodajo na dnevni red iz ljubezni do svojih izkoriščancev ? Kako ste neumni, če to res verujete! Boje se prezgodnjega pogina, boje se socialne revolucije, zato nam dajejo morfija v obliki hinavsko zamišljene socialne zakonodaje.
Proti takim hinavcem si je treba na poseben način osvojiti pravico. Osvojimo si jo brez resolucij in brez apelov, s pametjo in močjo duha.
Nisem se čudil na zborovanju celjske najemniške organizacije zastopnikom meščanskih strank
—	jagnjetom poleg volkov — ko so naivno kritizirali in predlagali operacijo namesto ugonobitve. Čudil sem se pa govornikom iz družbe okoli »Socialista*, da se niso javno izrazili o vzroku današnjih krivičnih razmer. Ali se morda niso hoteli zameriti kapitalističnim prijateljem, ki so bili tudi na občnem zboru ? Ali so se morda bali, da bi potem tudi organizacija stanovanjskih najemnikov izgleda-la preveč razredno, preveč revolucionarno? Če je to vzrok njihovega molka, potem naj se vsaj v imenu socializma nikar ne štulijo .reševat* socialna vprašanja.
Še enkrat ponavljam: ne nadstrankarske organizacije, ampak razredne, take, ki ne poznajo boja s papirnatimi protestnimi resolucijami, ampak tudi ne nobenega pardona, organizacije, katerih cilj je socializem na komunalnih temeljih, le te nas bodo rešile. Zato proč z vsem, kar je kalnega, ven iz megle v jasno luč!
Kuluk.
Kuluk je turška beseda, kakor vse tiste ljube besede, ki smo jih spoznali iz uradne srbščine, ker nam jih Dunaj ni vtepel v glavo. Ker je beseda turška je tudi zadeva turška — mi je ne poznamo še. Tistim belgrajskim porodicam, ki se izdajajo za »srbski narod", čeprav so pravzaprav samo turški paše. tistim se bomo morali zahvaliti, da so nas seznanili s to turško besedo in zadevo.
Pa to velja samo za nas, ki nismo videli srednjeevropske revolucije sredi minuleaa stoletja. Če bi naši dedi in babice še živeli, bi ne gledali tako čudno kakor mi, ampt<k bi se čudili samo turški besedi, zadevo samo bi pa poznali in — pozdravljali Takole bi govorili naši dedi:
Kuluk? Zakaj pravite temu kuluk? Zakaj te zadeve ne imenujete s pošteno domačo besedo, ki jo vsi poznamo. Saj to vendar ni prav nič drugega ko tlaka 1 Tlaka pa mora biti! Kdo bi drugače zidal gradove in cerkve in samostane, kdo bi delal in popravljal ceste, kdo bi obdeloval zemljo za gospodo? Potrebno in pametno je, da pride zopet na dan tlaka. Ljudje so se preobjedli in sploh ne marajo več delati. Ko so zidali šenklavško cerkev pri Ljubljani, so imeli po 2 krajcarja na dan, pa so delali od zore do mraka. Zdaj delajo 8 ur za 50 Din. to je 100 goldinarjev, pa hočejo še več. Saj to ni več krščansko, tl mladi ljudje mislijo, da so se res v gradu rodili na pernicah in da so gospodom enaki Ves božji red hočejo prekucniti, val ho-
čejo biti gospodje in kar naprej govorijo o nebi enakosti, ki je ne bo, ker je ne more biti, saj je vendar ljubi Bog ustvaril ene za gospode, druge pa za hlapce. Ker so se tako preobjedli, jih je Bog kaznoval s svetovno vojno —- pa ti antikristi ali socialisti ali kako se jim že pravi ti niso spoznali prsta božjega, šibe. ki jih je hotela poboljšati, ampak so začeli še hujše prekucije. ie od Boga postavljene cesarje in kralje so začeli odstavljati Pa vse to je Bog dopustil samo zato, da ae človeštvo skesa in da popravi grde napake prekucuštva ne samo sedanjega po vojni ampak tudi prejšnjega, iz 1.1848. In tako smo hvala Bogu dobili tudi tlako nazaj, bi je bila takrat po krivici odpravljena. Zdaj bo kmalu boljše, zdaj se bo tudi zidati lahko začelo. ker bodo ljudje rajši delali za 2 krajcarja nego pa tlako zastonj. Zdaj lahko v miru umrjemo. ker smo še dočakali pravice in ne bo se nam treba v grobu obračati"
Tako bi govorili naši dedi in babice, in prav škoda je. da ne morejo govoriti Živa beseda bi več zalegla nego te mrtve črke.
Našim čitateljem ni treba šele povedati da ao se naši dedi motili, ko so postavljali ves svoj svetovni nazor na bajko o boljšem testu, iz katerega je gospoda narejena, in o slabi ilovici, ki je aluiila za ustvaritev .navadnih* ljudi Ta bajka je veljala
v	preteklem stoletju, danes pa ne velja več nikjer. Vsi ljudje veljajo za enake in vsi imajo tudi enake pravice, če si jih hočejo vzeti Semtertja se še najde kje kak .krščanski" filozof, ki razlaga, da ao možje iz boljšega testa, žene pa iz pokvarjene ilovice. Ker je Jugoslavija zelo .krščanska* država, se drži še vedno takih krščanskih filozofov, zato pri nas žene še nimajo svojih pravic, posebno ne volilne pravice. Po tem takem spadajo pri nas možje med gosnodo žene pa med .navadne" ljudi la ker dela zakone vselej le gospoda in ker jih dela tako. da so zanjo prav, zato je ta moška gospoda napravila tlako za ženske — tako bi človek mislil, saj je veljala tlaka še vselej le za ljudi iz slabe ilovice.
To bi bilo logično. Pa našim čitateljem zopet ni treba šele povedati, da ta moderna moška gospoda ničesar ne dela logično. Ne zaveda ae svojih pravic, zato tlake ni zvalila na rame »navadnih" ilovnatih ljudi, ampak na avoje lastne. Res imenitna in požrtvovalna gospoda!
Toda vsa imenitnost in požrtvovalnost je takoj minila, ko so belgrajski nadmožje potom svojih u-radnih valptov začeli pritiskati na občine, naj postavijo svoje tlačane v vrsto, da se začne moderna turška tlaka ali kuluk. Zdaj naenkrat tega ne marajo. Zdaj bi radi da bi kdo drugi šel ceste delal Ni še minilo leto dni odkar so skoro soglasno volili kulukarje in jim izročili državno upravo v pobožne roke, zdaj so pa že spremenili svoje navdušenje za »zmago krščanske ideje” in delajo revolucijo proti tej ideji
Jara gospoda! Lahko je biti požrtvovalen, dokler človek ne ve. kaj žrtvuje. Lahko vam je bilo klicati: .Živijo zmaga krščanske ideje!", dokler niste vedeli, da vam nese ta ideja črnega mačka v beli vreči! Tudi Markov protokol ste lahko hvalili dokler ste mislili da beseda ni konj. Ko ste im dali radikalcem besedo in konja obenem in ao vam radikalci na konju sedeč vrnili besedo v obliki ku-luka, takrat vam je zmanjkalo ne le vae požrtvovalnosti ampak tudi vse doslednosti: Kdor je volil kulukarje. naj dela kuluk in naj gleda, da bo prihodnjič volil bolj pametno, nikar pa naj ne zvra-ča krivde na tiate, ki so bili že pri volitvah proti kulaku
Edini način za odvrnitev turške tlake ali ku-luka je — trezno premišljevanje. Proč a tistim svetovnim naziranjem, ki govori o boljšem in slabejšem testu. Vsi ljudje so enaki
Žene niso odgovorne, ker niso volile, pač pa so odgovorni vsi tisti moški, ki so izvolili 21 kleri-kalnih kulukarjev in se po volitvah veselili da bo zdaj vse dobro, ko so dobili voljo naroda sveti možje v roke. Ti sveti možje so pa lagali, ko so govorili o svetih nebeških idealih. Kaiti sami zase so si zagotovilipred vsem belega bruha na tem svetu, čeprav so ljudstvu govorili, da se ne živi od kruha ampak od .božje besede" in ga odvračali od poštenega materialističnega računanja. L j ud*
stvo, ki jih je ubogalo« si je samo krivo. Lenoba je greh. če volilci ne bi bili leni. bi si lahko izraču-nali, da je klerikalizem neumnost. Izračunali bi si, kakšne davke plačujejo in koliko denarja se zbere iz njih v državnih blagajnah ter kako grdo ravnajo s tem denarjem razni sveti in nesveti pastirji. Našli bi, da se neverjetne vsote takorekoč skozi okno mečejo in da so tam pod oknom skriti razni sorodniki, prijatelji in nastavljenci teh pastirjev, ki te svo* te lovijo in v žepe bašejo. Našli bi, da bi se s tem denarjem lahko vse ceste ne le popravile, ampak tudi razširile in pomnožile, ter da bi še ostalo denarja za nove železnice in stavbe, bi so tako potrebne. Našli bi. da bi na ta način lahko dobili zaslužka vsi brezposelni, ne pa da bi bilo treba od rednega dela odganjati na srednjeveško tlako zaposlene. dočim nezaposleni stradajo in demoralizirajo sebe in vso družbo. Našli bi. da bi bilo brez posebnih težav mogoče ustvariti blagostanje iz sedanjega pekla — seveda pod enim pogojem: ljudstvo se mora zavedati, da je polnopravno in da tvori gospodarja te države, če hoče. Treba je po načelu javnosti urediti davčne razmere tako, da bo plačal davke tisti, ki more. in sicer progresivno več, čim več ima, in enako je treba po načelu javnosti urediti državne izdatke, da bodo porabljeni za potrebne zadeve ne pa za profit pastirjev.
Kdor to razume, ta nam bo pritrdil, če pravimo. da si je ljudstvo kuluk samo nakopalo. Več zavednosti, pa bo kuluk sam po sebi izginil Zato,
vi	zavedni, nosite luč spoznanja bolj pridno med ljudstvo, da bo zmaga bližja in kuluk enkrat za vselej odpravljen.
Poročilo o XV. strankinem zboru.
2. februarja popoldne.
(Nadaljevanje.)
Sodr. Umek: Mnogo slučajev nam je dokazalo, da ne more biti ničesar brez ustave, brez pravilnika. Poslancem ne bi bilo prav nič pomagalo, če ne bi bili prisegli in bi šli domov. Oni so morali ostati, da vsaj pri nadaljnjem določanju ene ali druge na-redbe kaj spremenijo, Ravno tako je v naši stranki. kjer moramo kot socialisti tudi vršiti svoje dolžnosti po programu in pravilniku, če hočemo sood-ločevati. Dokazati je najprvo, to in to ni prav, potem se uklonemo. Svojevoljno ne more nihče nič spreminjati, kar je kak kongres sprejel ker kongres, to je naša ustava. Kdor ne veruje, kdor 0 čem dvomi v naši stranki naj se nas še bolj oklene, naj vrši svoje dolžnosti in naj vtakne prst v tisto rano, da se bo sam prepričal o pravilnosti,
Sodr, Majdič: Slišali smo dvoje mnenj o pisavi lista — Obe vrsti je treba po njih vsebini odobriti Temu bi dal prav. onemu bi dal prav. toda s. Bernot ima popolnoma prav. če pravi, da moramo pot, ki smo jo začeli, nadaljevati, če ne maramo zopet tja, kjer smo bili Treba je pa vseeno poskrbeti, da bo prinašal list poleg informacij za strankine pristaše tudi poročila iz sveta, za čitate-telje, ki stranki ne posvečajo izrečne pažnje. Tukajšnjih par »Socialistovih* pristašev nam je vedno zatrjevalo, da nimajo s Tonetom Kristanom nikakih vezi. Dopis iz Črne nam je razkril, da je bil Tone Kristan z Golouhom v Črni, torej je bilo potrebno, da je priobčil »Naprej" tisti napad, sicer ne bi bili informirani in bi marsikdo verjel trditvam Korunov-cev. Tako je bilo tudi potrebno, da je list poročal o raznih resolucijah — sem sploh za to, da ostane tudi nadalje dosedanja taktika, samo vsebina lista naj se omeji v toliko da bo prinašal list vsaj polovico vesti iz sveta. Članek: ..Ljenin — Jezus — masa'1 so nekateri kritizirali, da ni za današnje čase
—	jaz pa pravim, da je današnja doba tako gnila, da zahteva odkrite izjave povsod — tudi tu. Jaz za svojo osebo sem bil s člankom zelo zadovoljen. O takih člankih ne more nihče reči da niso vzgojni, če niso za danes, so pa za bodočo dobo. Toda mi moramo korakati vedno naprej. Pisati moramo za deset let naprej, če hočemo res biti stranka napredka. Kdor pravi, da smo prezgodaj začeli, se moti Ljudstvo samo od sebe ne bo postalo zrelo niti čez deset let. Mi moramo enkrat začeti Glede „Vor-wartsa" moram pripomniti da ga stranka gotovo ni ustanovila za kak luksus, temveč iz potrebe, če je pri njem izguba, moramo pač poskrbeti za to. da razširimo list — opustiti ga pa ne smemo, zaradi informacije inostranske javnosti, ludi inostranstvu moramo pojasniti naš položaj — da nismo sekta, temveč stranka, ki nadaljuje ostro in odločno začeto pot. Kako nam morejo sploh očitati, da smo sekta? Mi smo šli za idejo in se nismo nič apremenili — to je vse. Zaradi financ „Vorwkrtsa" — mnogokrat smo že bili v denarnih zadregah, pa smo jih premagali, tako bomo našli tudi tu izhod.
S. Kisovec: Glede zidanmoške konference in pogajanj z Mariborčani, moram pripomniti, da so bili ravno Svetki in Uratniki tisti ki so jih skuhali in ostro nastopali v teh komisijah ne za organizacije, temveč za mandate, za to, kateri koritarji naj dobijo korita. Tako gnusna je bila njihova politika, da se nam je gabila. To delo je bilo proti sklepom celjskega kongresa zvito na dipiomatičen način. Med nami taki ljudje diplomati niso mogli ostati Za skledo leče nas bodo diplomati prodali če jim bomo prepustili vse delo brez kontrole. Naši stranki
gre za organizacije, ne pe za mandate. — »Naprej* ni mogel pisati drugače, kakor je, ker bi bil sicer kršil sklepe celjskega kongresa. Resnice se nikdar ne smemo izogibati
S. Marjek: Sem član organizacije, ki je bila še pred kratkim močna — zdaj, žal, pa je skoro ni več. ker ljudstvo ne more dorazumeti. da se s sodelavcem v tovarni razumeta, zunaj pa sta politična nasprotnika. Posledica tega je bila tudi ta, da sem povabil na občni zbor organizacije 164 somišljenikov — prišlo jih je pa samo 9. čeprav vem, da so drugi tudi »Naprejevci". — Če bi ljudstvo več či-talo, bi razumelo položaj kakor jaz. Tako pa čita n, pr. »Naprej*, pa čuti iz njega samo razcepljenost
—	pravega položaja ne pozna — in zato moramo vedno računati na demagoške fraze in lepe besede nasprotnikov. Na občni zbor smo povabili govorni-" ka nasprotne struje samo zato, da bodo člani slišali obe plati zvona in se potem končno odločili za eno ali drugo, ker tako, kakor je. ne more ostati, če hoče delavski pokret okrevati. S. Pastorek skoro, da ni bil Uratniku kos. Uratnik je pač na vse mogoče načine izzival, in tako glede čekovnega računa in naših dolgov, Sam si še danes nisem na jasnem, kako je s tistim denarjem na ček. računu. S. Pastorek je trdil da nismo dobili še ničesar. U-ratnik je pa trdil da smo dobili že vse, ter da je s. Bernot sam podpisal ček za čez 2.000 Din. Da je to res, sem se bil prepričaL Tako sem s težavo vzdržal do danes še organizacijo. Zdaj bomo pripravili še izredni občni zbor in prosim že danes s. Bernota, da pride takrat sigurno, četudi so stroški za govornika iz Krškega precej veliki Dopis »iz Dravelj" v »Socialista* ne vem, če je kdo izmed naših članov poslal — dvomim, čeprav so nekateri veliki »cincarji". —• Stvar s čekovnim računom je pa treba še natanko pojasniti, ker ne smemo pustiti posamezne člane v dvomih,
S. Bernot: (dobi besedo pred drugimi govorniki da pojasni zadevo ček. računa s. Marj eku, ki se mora odpeljati] Da s. Pastorek ni bil točno informiran. ne moremo zameriti S. Pastorek ima polne roke dela in tudi skrbi zato. je lahko mogoče, da ene ali druge stvari včasih tako natanko ne pogleda, da bi si zapomnil ves nje pravi potek, Pa tudi ta očitek Uratnika smo že pojasnili. Zmote se vedno lahko gode. Napačno je pa, če kdo ne zna ločiti laži od zmote. — V »Napreju* št. 9, z dne 31. L smo napisali (Čita članek: »Kdo laže?"]
S. Marjek: (medklic]: Če bi bil ta članek izšel pred tremi tedni, bi bili Uratniku lahko zavezali usta.
S. Bernot: Gotovo. Res je to in zdaj vidimo, da bomo morali govoriti še bolj jasno, še bolj ostro da nas bo delavstvo lahko razumelo. O čekovnem računu smo mnogo pisati, pa kakor smo danes slišali še premalo. Glede dplgov, mislimo, da bo bilanca dovolj odgovorila.
(Sodruge opozarjamo še enkrat na odločilno dejstvo, da se je podal tekom debate s s. Marje-ku praktičen dokaz o tem, da v naših zadevah še premalo polemiziramo. Sodr. Marjek je povedal, da se Člani njegove organizacije odtegujejo delu. ker so premalo poučeni o vsem in zato obupani Sodr. Čopič je nekako trdil, da člani njegove organizacije preveč vedo in zato — spijo, namesto da bi ravno v tem slučaja tem več delali. Že zadnjič smo povedati, da ne pojdemo za onimi ljudmi, ki spe zato ker se samim sebi zde preučeni. Take mi ne imenujemo samo nevedne, temveč tudi lene. S tem u-pamo, da je debata o tem, ali naj v naših listih z vso odločnostjo polemiziramo proti lažisocializmu prav tako kakor proti buržoaziji, enkrat za vselej končana. Upamo, da je sedaj tudi vsakomur jasno, da ni naš in da ne spada med nas. kdor pazno ne čita našega tiska!]
Razno-
Današnji številki prilagamo položnice. Vse
naročnike prosimo naj čimprej poravnajo naročnino za februar. Zamudniki naj store to tudi za januar.
Esperantisti, ki želijo esperantske slovnice, naj si jo pri upravi .Napreja* nar« čijo. Ker ne vemo, koliko jih bo prodanih, se ne moremo odločiti ali naj bo slovnica večja ali manjša, ali naj ima več ali manj praktičnih zgledov, ali naj bo priložen tudi slovarček, ali če naj bo slovar v posebni knjižici Če bo 1000 naročnikov, bo slovnica lahko večja in bo veljala 10 Din, če bo večina želela imeti slovar v posebni knjigi bo lahko veljala slovnica 5 in slovarček 5 Din. Če bo pa naročnikov manj bomo izdali najprej samo slovnico, slovarček pa šele potem, ko bo slovnica plačana. Zavežemo se pa, da bo najpozneje do konca leta prejel slovnico in slovar vsak, kdor pošlje do konca marca 10 Din, čeprav bosta slovnica in slovar v trgovini precej dražja. Število naročnikov bomo objavljali sproti v .Napreju*. Razširjajte esperantsko misel povsod, zbirajte pa najprej požrtvovalne, ki so pripravljeni svojo slovnico plačati že prej. nego jo vidijo, in ki bodo s tem o-mogočili, da jo sploh dobimo. Brez slovnice ne bomo veliko napredovali, čeprav vemo, da nam je internacionalnega jezika nujno treba Ideja nič ne pomaga, če je praktično ne izvršujemo.
Čudimo se tl. »Naprej" čitaš redno in ga hvališ ter se veseliš, da napreduje socializem dejanja — toda sam pa še vedno nisi organiziran. Ati res čakaš, da te kdo za ušesa privleče v organizacijo?
še bolj se pa čudimo tistim, ki so organizirani, pa ne čitajo strankinega tiska ati vsaj naročeni niso nanj. Ali še zdaj ne razumeš, da je protisocialistično, če komodno veruješ vse zaupniku? Sam moraš soditi in spoznavati, kaj je prav in kaj ne! Socializma ne bo brez sodelovanja!
Kdor ve, kaj je prav, pa ne dela tako, je kakor pobeljen grob. Kdor pa dela prav, ne da bi vedel zakaj, je kakor žival iz črede, ki hodi za pastirjem in ne ve, ali jo vede na pašo ali v klavnico.
Analfabet ne more biti socialist. Analfabet pa ni samo tisti, ki ne zna Citati, ampak tudi tisti, ki nima časa in veselja za čitanje, s kratka vsak, kdor ne čita.
Čudni polemičarji. Zadnje številke .Socialista* napadajo mrliča Toneta Kristana na vse mogoče načine. Da bi bili ti napadi odkritosrčni, pa vendar ne moremo verjeti, ker kako pridejo potem pri .Socialistu* politično organizirani strokovničarji Čeh, Hojnik in Krajcer s Tonetom Kristanom v odbor njegove nove »Kmečko-delavske posojilnice" v Mariboru? Kaj pa Uratnik, ki nam je še pred kratkim očital kot greh, da smo Kristana razkrinkati, češ, da smo ga razkrinkati — prezgodaj ? Ati pa Golouh, ki so ga Korunovci spraviti v sinekuro pri Kristanovi Zvezi gospodarskih zadrug, da hodi z g. ministrom n. r. okrog naših organizacij štefnat in jih skuša razbijati!? In .Socialist* se predrzne po vsem tem trditi, da nam ponuja roko v spravo! Iz tega ne bo nič, dokler ne spravite iz svoje hiše ne samo mrliča, ki ne more nikomur več škodovati temveč tudi take napol žive ljudi ki se opotekajo v mrličevih sledovih. Dokler tega ne izvršite, izgleda, da vsi skupaj le v svojo lastno skledo pljujete.
Očetje in sinovi V Ljubljani se je vršila kakor znano tudi velika svetosavska proslava, ki so jo priredili razni velepatrioti in nacionalistični krogi. Neki naš delavec nam sedaj pripoveduje zanimivost, da je videl med deklamatorji na tej proslavi dečka velikega revolucionarja drja. Milana Koruna, Kaj si naši delavci o takih rečeh mislijo, menda lahko vsak ugane, kajti oče tega deklamatorja dobro ve. da bi otrok ne smel tam nastopiti in vendar je nastopil
—	menda zato. da pokaže, kako je od očeta neodvisen. Revolucionarnost drja. Koruna je s tem do-godljajem ponovno dokazana in je popolnoma v skladu z njegovo razdiralno politiko v vrstah nezavednega delavstva.
Zadnji opomin bodo dali uradniški zbori po vsej državi beograjski vladi, ker bodo potem znova pokorno sklonili vratove in nastopiti novo sezono trpljenja.
Zdaj, ko je javil minister socialne politike v ministrski seji da je invalidski zakon srečno končan, je pa zbolel g. vladni predsednik. Invalidi motite k bogu. da se mu hitro vrne zdravje, molite pa tudi zato. da potem ne dobi vaš zakon kakšne influence, ker je preslabega organizma.
Radi pomanjkanja premoga je uprava zagrebške klinike prisiljena zapreti jo za čas ostrejše zime. Dosedanji dobavljač premoga ima 'terjati od države nekaj milijonov in je zato dostavljanje ustaviL Crez 300 težkih bolnikov je v tej kliniki a državna ka-marila se ne zgane, da bi jih rešila.
Vsakodnevna lopovščina buržujskega sistema. V uradnem glasilu državnoželezntškega ravnateljstva je izšel ukaz, ki odpravlja na bivši južni železnici obratnozaupniški sistem. To utemeljuje sita gospoda z »izenačenjem delavskega osobja bivše južne železnice z osobjem na državni železnici". Zadeva z obratnimi zaupniki na južni železnici je sicer tudi dosedaj obstajala le bolj v domišljiji nego v resnici, vendar je sedanje formalno potrdilo tega faktičnega stanja s strani poveljujoče birokracije značilen primer za to, kaj si sme kapitalizem vse dovoliti proti pridobitvam delavskega razreda iz revolucionarne dobe tam, kjer se proletariat briga bolj za božjo mast in vodene resolucije nego pa za dejanski boj za svoje pravice potom pravilne organizacije. Mi se le čudimo, da m držav-noželezniško ravnateljstvo še vse bolj temeljito »izenačilo* južnih železničarjev na temelju metod, ki se jih vladna gospoda poslužuje napram brezpravnim sužnjem. Kežim se poslužuje proti svojim žrtvam n. pr. tudi palice in vislic — zakaj ni potem državnoželezniško ravnateljstvo odredilo, da se bodo v bodoče južni in vsi drugi železničarji za zvesto izvrševanje službe kar preprosto batinah, obešali oz. po novi naredbi streljali kakor kačaki v Macedoniji, namesto da jim je vzelo samo pravico do volitve zaupnikov? Vi železničarji, organizirajte se še nadalje pod komando najvišjih železničarskih bogov v nacionalistično Zvezo narodnih železničarjev, radi najnovejšega atentata na vaše želodce in na vaše dostojanstvo svobodnih ljudi pa pošiljajte še nadalje kakor doslej protestne resolucije in uda-nostne brzojavke v Beograd!
Hrvatski republikanci prazujujejo letos lOOOlet-nico, odkar so nastopili prvi hrvatski — kralji. Republikanci in slavijo — kralje ... Še zanimivejše je to. da se vladni beograjski državotvorni centralisti slinijo okrog hrvatskih »federalistov**, naj bi ob tej priliki pozabili na medsebojne plemenske in centra-listično-avtonomistične spore ter manifestirali za enotnost države.
Seipelova vlada je odiočila predati oskrbništvo dunajskega vseučilišča, enega izmed najstarejših evropskih vseučilišč, avstrijskemu bankirju Sigmundu
Boselu — drugemu Stinnesu. ki Je bil pred vojno krojaški moster. Baje je vladi zmanjkalo novcev za pokritje primanjkljaja na gospodarstvu vseučilišča. Ce bodo vseučiliščniki imeli od tega kaj več ali kaj manj, bodo že sami povedali. Mi pribijamo samo eno, da katoliška jezuitarija zmeraj ugane nekaj, kar se še nikjer ni obneslo.
V Porenju in Palaciji je prišlo do grozovitih bojev med prebivalstvom in separatisti. V Pirma-sensu je prebivalstvo naskočilo mestno hišo, v kateri je bil oddelek separatistov. Ker v poslopje ni moglo vdreti, so ga zažgali. Separatisti so prosili za milost, pa so jih vseeno prisilili, da so zgoreli. O sličnih grozodejstvih poročajo še iz drugih mest
Ratifikacija italijansko-jugoslovanske pogodbe se v parlamentu res ni izvršila. Odgodena je »za par dni“, da si dobe radikalci večino za sprejem. V Rimu so strašno nervozni nad tem odlašanjem, ker imajo kraljev dekret o jugoslovansko • italijanskem prijateljstvu že pripravljen. Mussolini je začel v strahu, da se mu njegova akcija ponesreči, zlepa. Obljublja, da bo dal naši državi 100 milijonov lir posojila. Mussolini je izboren diplomat, ki pozna psihologijo naše diplomacije. Kadar hočeš to za kaj pridobiti, daj ji kaj na pump.
V Nemški Avstriji se je pričel nad podjetni* štvom in delavstvom besen boj zaradi osemurnega delavnika. Alpine Montangesellschaft, ki je preila v Stinnesove roke, je začela prva rovariti proti njemu, razumljivo, v svoji domovini Nemčiji je Stinnes osemurnik zavoljo krize v tamošnjih razrednih organizacijah malodane odpravil, pa si domišljuje, da se mu bodo enaki eksperimenti posrečili tudi drugje. Montangesellschaft je začela na zelo prefrigan način, da omehča delavstvo. V mnogih svojih rudarskih revirjih, tako v slovitem Erzbergu, je začela delavstvo kar na cesto metati in špekulira pri tem nekako takole i delavstvo bo ostalo brez kruha in iz gladu se bo podvrglo vsakemu našemu diktatu. Če pa propadejo enkrat rudarji, potem jim bodo sledile vse druge stroke. Gospodje so pa pozabili na zelo neprijeten faktor proti njihovim špekulacijam: na zelo razvito zavednost v avstrijskih razrednih organizacijah Prav lahko mogoče, da si že v kratkem času raztreščijo lobanje na tem železnem zidu in da bo potem g. Stinnes imel težko stališče ne samo v Avstriji. temveč tudi drugod in celo v Nemčiji Nepotrebno je na široko razkladati, da podpira avstrijska klerikalna vlada velekapitalistična stremljenja. Kjer se ta pripravljajo na kako lopovščino, je pop vedno zraven, da jim jo blagoslovi. Saj zaradi tega je prišlo do razdora v nemškem klerikalnem centrumu, ker so bili katoliški škofje prvi, ki so se postavili na Stinnesovo stran, največ zato, ker je imel centrum med svojimi voditelji sam podobne Stinnese, n. pr. znanega Thyssena. Kakor smo v zadnjem Ljudskem glasu poročali, so jim nemški katoliški delavci odpovedali pokorščino in si ustanovili posebno stranko. Isto se utegne zgoditi v Avstriji, kar ne bo brez posledic tudi na naše klerikalno gibanje.
V premogovnikih okoli Pe£uha [na Madjar-skem] je pretekli teden izbruhnila stavka, ker je bilo rudniško ravnateljstvo pripravljeno povišati plače samo za 25%. dočim so se življenske potrebščine podražile za več nego 100%* Ker pa so pre-mogokopi še vedno pod kontrolo oborožene sile kakor v vojnem času, je bila stavka v kratkem času zlomljena.	^
Ljeninov naslednik v predsedstvu sovjeta ruskih komisarjev Rykov je izjavil inostranskim novinarjem, da bo nadaljeval mirotvorno politiko pokojnega svojega prijatelja in političnega učitelja, čeprav bo Rusija še vedno imela pod orožjem rdečo armado.
Anatole France, slavni francoski socialistični pisatelj in pacifist, je praznoval 16. L m. svojo osemdesetletnico. Ravnokar je ozdravil od težke bolezni.
Na Turinškem so se te dni izvršile deželno-zborske volitve. Socialisti so dobili 15 mandatov, komunisti 12. buržujski blok 22. nemški fašisti 6. Delavci so torej izgubili absolutno večino, to se pravi: komunisti so močno napredovali, socialisti pa
Iz stranke.
Imaš le tudi „Socialistični koledar" za 1.1924?
Požuri se! Opozori na to tudi tvoje znance, prijatelje in sodelavce. Lepo in trpežno v platno vezan stane samo 12 Din. Naroča se pri »Napreju* v Krškem.
59 članskih knjižic »Sloge* je bilo že izdanih, torej je že 59 članov vplačalo polni delež (50 Din).
Žen je med njimi 3*/,%. samo dve namreč. Žene res veliko premalo družabno mislijo in čutijo. Čakajo najbrž, da začnemo razpošiijati privatna pisma in pri tem pod nos kaditi: »Brez tebe »Sloga" ne more živeti, pristopi in odreši proletariat P Morebiti bi na taka pisma tudi žene pristopale — vendar prepuščamo ta način Kristanovi »Produkciji*. mi bomo pa še nadalje zbirali člane in članice potom javnega tiska. Kdor ne čita, ni socialist. Kdor čita in ne razume, ni socialist. Kdor čita in razume, pa ne izvrši, ni socialist, razen če res nima denarja. Toda izkazalo se bo, da imajo člani, ki so že pristopili, manj ugodne razmere, nego tisti, ki s pristopom odlašajo. Izkazalo se bo, ker čim pozneje boš dobil člansko knjižico, tem višjo člansko številko boš imel. To je naš način družabne, to je socialne agitacije. Ko bomo objavili pregled progr, davka za januar 1924, bo v tabeli tudi pregled elanov »Sloge" in vsota hranilnih vlog. To bo zelo nazorno pokazalo, kje so živahne organizacije in kje je delavstvo že toliko napredovalo, da več zaupa svojim lastnim organizacijam nego kapitalističnim bankirjem in — gostilničarjem.
Organizacija v Mežici se je oprostila, da bo za januar pozneje obračunala, ker je izpremenila svoj način zbiranja prispevkov (odslej bo moral vsak sam prinesti, zaupniki ne bodo več pobirali po hišah). To izpremembo pozdravljamo, ker je bil dozdaj morebiti kdo samo zato zraven, da se je odkrižal zaupnika, vendar naj odbor ne čaka predolgo ; za januar je treba plačati v januarju ali pa še prej, ne pa šele v februarju. Napravite red, čeprav bi jih polovica odpadla, 50 rednih članov je mnogo več vredno nego 100 nerednih. Kar obračunajte in kdor vam pozneje prinese, vpišite njegov prispevek v februar. Izgubil bo stare pravice, zato pa bo nadalje bolj spoštoval svojo organizacijo in dolžnosti do nje.
Sodruge, ki so bili na našem strankinem kongresu navzoči, zlasti pa overovatelje zapisnika in govornike prosimo, naj pazno zasledujejo poročilo, ki ga objavljamo v »Napreju*. Vsako eventualno netočnost oz. dopolnitev naj nam takoj naznanijo, da jo bodisi objavimo v listu, bodisi dopolnimo v zapisniku.
Ponikva ob j. 1 Shod S§J in KDZ se bo vršil v nedeljo 24. tm. dopoldan pri Martinu Zdolšku na Ponikvi ob j. ž. Več na lepakih- K obilni udeležbi vabi odbor.
Zedinjenje proletariata.
Čim dalje bolj izprevideva proletariat, da se bo treba zediniti, drugače se bo zadušil v blatu. Toda — vsak čaka, da se zedinijo najprej drugi, potem bo tudi on pristopil. To vse zaradi duševne lenobe, ker ne mara sam misliti, soditi, spoznati.
Proletariat pa mora sam spoznati in sam z lastnim delom najti pot iz blata v družbo, ki bo zaslužila Ime družbe, ker bo socialistična, to je družabna. Čreda ne pomeni družbe. Dokaz temu imamo v stari socialistični stranki, ki jo je vodil Tone Kristan. Brez pravilnika, posebno pa še brez izvrševanja sklepov, brez direktnega strankinega davka in samo z indirektnim, ki ga je Kristan pobiral potom podražitve v Konsumu, brez reda v organizacijah in centrali — seveda je bila taka stranka le čreda v pastirjevih rokah.
Pri razdoru je zavedno delavstvo to uvidelo in odstranilo napake: pravilnik Imamo. Kdor je za socializem, naj ta pravilnik izvršuje pa bomo brez truda in pogajanja zedinjeni. Komur pa pravilnik ni všeč, naj javno pove, kaj želi drugače.
Okrog .Socialista' se sučejo večinoma ljudje, ki so ta pravilnik pomagali sestavljati, ki ga pa zdaj ne marajo izvrševati. Dolžnosti nalagajo le ovčicam, pastirji naj bodo svobodni f Seveda je to stara Kristanova politika. Toda vsi ti pastirji med seboj niso edini, ker čim več pastirjev, tem manj mleka in sme-tane. Vsak hoče biti le sam pastir. Zato vse njih »zedinjenje* nič ne pomaga. Kristan ustanavlja sam novo stranko in Korunovci se ga boje, ker poznajo svoje »člane*, da pojdejo rajšT za večjim koritom, nego da bi ostali pri manjšem. Zato čitamo v .Socialistu1 št. 6 z 11. febr. tale članek:
NOVA STRANKA
V	zadnji številki .Konzumenta", glasila Konzumnega društva za Slovenijo, smo čitali med drugim tudi predlog, ki pledira za ustanovitev nove »Delavsko-kmetske stranke". Ta nova stranka naj bi se ustanovila zato, ker je sedanji delavski po-kret tako zelo razcepljen.
Zaenkrat nimamo namena miskavati, kdo se s to mislijo bavi in kakšne postranska dlje najbri
zasleduje, hočemo le pogledati, kakšno razvojno možnost bi taka nova stranka imela.
V	Sloveniji-bbslojajo štiri struje, ki imajo razredni bof v programu, to so: 1. Oficielna SSJ, ki je združena s celotno SSJ. 2. SSJ [skupina .Naprej"]. 3. Skupina »Delavskih novic". 4. Neodvisni [komunisti].
Možnost zedinjenja jQ podana le pri prvih treh strujah, dočim komunisti ne morejo priti v poštev. Komunistična stranka obstoja pred vsem iz od Moskve plačanega aparata in mora seveda delati tako. kakor ta plačevalec ukazuje. Zato je z njo možno ujedinjenje le preko njene internacionale.
Skupina okoli .Delavskih Novic" je te vezi prosta in z njo zedinjenje ni nemogoče. Mi smo že sedaj to dejstvo upoštevali in smo uredili svojo taktiko napram njej tako. da se gotovo ne more pritoževati nad nami Vendar bo pa šele njeno delo. če bo pošteno, zabrisalo sledove nezaupanja, ki obstojajo še iz prejšnjih, žalostnejših časov.
Ostale bi torej še dve skupini, naša in pa .Naprejeva". Ta skupina nam je najbližja in mi smo ji že mnogokrat ponudili roko sprave. Naš trad do-sedaj še ni bil kronan z uspehom, vendar ne vemo, na kaj zida članlnr v »Konzumentu*, če misli, da bo prej priključil to skupino neki Čisto novi stranki, kakor pa mi v skapno stranko kjer se je še pred nedavnim nahajala.
Mi se zavedamo, da bo treba še mnogo sa-mozatajevanja in mnogo dokazov našega poštenega dela. če bomo hoteli razpršiti nezaupanje, ki preprečuje konsolidacijo delavskega pokreta. Prepričani smo pa trdno, da je to edina pot, ki vodi k o-zdravljenju. Zato se čudimo naivnemu pričakovanju člankarja. ki misli, da bo opravil vse to delo s par donečimi besedami.
Konec koncev je pa treba vprašati, kakšni internacionali bi pa ta nova stranka pripadala. Mi si vendar ne moremo misliti, da misli ustanoviti član-kar stranko, ki bi se ne naslanjala na delavstvo ostale države in ki bi ne bila v oklopu internacionale. Ali tu je malo izbire. Pot v London pelje preko SSJ in pot v Moskvo preko NDSJ, druge poti ni.
Menda ne pričakuje člankar, da bomo pustili mi celotno stranko in internacionalo samo zato, da poskusimo, če bi se s samim novim imenom stranke vendarle ne premostil globok prepad nezaupanja, ki je okopan med posameznimi skupinami
SSJ, za katero stoje strokovne organizacije GRS J, predstavlja v delavskem pofcretu Jugoslavije kljub razcepljenosti še vedno dosti jako silo. Ker je pa povrh še predstavnica Londonske internacionale, kar postaja zlasti zadnje čase važen faktor, zato je ta stranka v našem položaju ediaa, ki je. seveda z vztrajnim delom, edina zmožna konsolidirati delavski pokret.
Zato bi ustanovitev nove stranke k večjemu škodovala konsolidaciji, ker bi zanesla v delavski pokret zablodo, ki bi vsaj za nekaj časa preprečila delo za konsolidacijo.
Iz tega razloga odklanjamo vsak tak eksperiment.
Ljudje, ki delajo s Kristanom skupno gospodarsko in strokovno politiko, pišejo, proti njemu v politiki. .Skupino okoli »Napreja* pa vabijo k sebi dasi so jo hoteli z umazanim gospodarskim bojem ubiti in {e niti priznati niso hoteli, še o ,Napreju* so rekli, »ni ga več“!
Enako vabijo tudi skupino okoli »Delavskih novic*, ki leži zaprašena v ljubljanskem arhivu, čeprav poskuša zdaj ustanoviti g. arhivar Fabjančič novo čredo pod imenom »Poljedelska Delavska zveza*. S to se hočejo torej Korunovci zvezati, čeprav je prav tako malo živa, kakor Kristanova stranka. Dva mrtvo rojena otroka. Vsi taki poskusi imajo pred volitvami samo namen pomagati kapitalu, da bodo delavski glasovi še bolj razcepljeni. In .Socialistova' gonja za zedinjenjem in njene ponudbe za »spravo" tudi nimajo prav nobenega drugega namena. Upravni svetniki bodo obdržali svoje delnice, če zmaga kapital, delavci bodo pa ostali brez pravic, če ne bodo poznali in spoštovali svojega pravilnika, ki združuje tudi neprijatelje, če izpolnjujejo dolžnosti do skupnosti. Da je to res, nam dokazuje članek, ki ga je priobčil »Socialist* v isti številki. Glasi se:
NAŠE GIBANJE.
Naše socialistično gibanje v naši državi, oso-bito v Sloveniji, je takorekoč šele v povojih. Oni velikanski naval po prevratu v naše gibanje, se je razblinil v malenkostno šibko drevo. A vsi oni, ki so se trenutno opojili s socialističnim naziranjem, ki je šlo za tem, da zadovoljijo svojim egoističnim težnjam, so. kakor hitro so uvideli, da se socializem ne da izrabljati kakor kakšen Elzafluid za razne bolečine in težnje posameznika, začeli razlagati in prikrojevati socializem po svojih nazorih. Ako je pa razlaga pravilna, in ako je to res socializem, katerega naravna posledica je bodoča človeška družba, v kateri se bo moralo dejansko izvrševati sedanje geslo .eden za vse, vsi za enega,* je pa drugo vprašanje, na katerega nam mnogo teh današnjih u-čiteljev ne da odgovora, ali če bi ga hoteli dati odkritosrčno, bi morali izginiti iz socialističnih vrst. kakor so morsli izginiti farizejski barantavci iz ju« dovskega templja.
grdo nazadovali, deloma nemsium tasistom v uvmv. Ista slika kakor pred kratkim na Saškem. Vsega tega je kriva bedasta oportunistična politika neka-terih glavnih nemških^ socialističnih voditeljev, ki vodi sploh ves nemški socializem nazaj, namesto naprej, kakor je danes pri vseh drugih socialističnih strankah sveta.
Z monarhističnim režimom na Grškem je
končana. V parlamentu je vladni predsednik prebral izjavo, da je najboljše ozdravljenje države v tem, če se odstavi dinastija in ustanovi republika. Na Grškem se bo to vprašanje definitivno rešilo s plebiscitom, ki bo v kratkem razpisan.
Trbovlje. Povodom smrti svoje matere, blago-pokojne gospe Karoline Berger, je daroval njen sin gospod Matija Berger, trgovec v Trstu, za občinske reveže znesek Din 2500'—. Hvala!
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 27 — Lekarna Evg. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 252. Hrvatska.
Sodrugi, zbirajte za Ti-skovni sklad!
D« je pa mogoče. da se danes v 2)0. stoletju vrši la razkrojevaini proces v socialističnem gibanju pri nas na tako okruten način, ie največ krivo to. ds naše delavstvo ie nima v tem alobokejšega razumevanja in da mu ni mogoče o tej temi jasnejše razmotrivati in so soodločevatl In ravno to izrab« ljajo ti laži-socialistični učitelji, da v svoji visoko teoretični razlagi socializma istega vbrizgavajo svojim pacijentom v njihove še za to nezrele možgane.
Načelo čiščenja in demokracije jim služi samo za masko, pod katero se skriva njih najgrši osebni egoizem in častihlepnost In to je tista rak-rana. katera danes razjeda vse naše socialistično gibanje, katera daje na eni strani povod delavskim množicam, da izgubljajo vero v socializem, da drugi strani pa se daje možnost meščanskim strankam, da izrabljajo to duševno stanje delavskih množic v to, da mu vcepljujejo svoje meščansko mišljenje.
Ampak, kakor je socializem zgodovinski pojav v razvoju človeške družbe, ki ga ne more noben sila ustaviti, tako se bo moral tudi ta razkro-jevalai proces v aašem socialističnem gibanju končati. pa če je to komu prav ali ne. In socialna misel bo vzplamtela iz prs vseh nemaničev v tako silni moči. da ne bo aamo zmagala nad sedanjo krivično človeško dražbo, temveč bo izločila iz sebe tudi vse one piškavce. ki se danes repenčijo s čistim socializmom — kakor petelia na gnoju.
Podlei ne pove, koga misli, pač pa računa, da bodo njegovi nezavedni čitatelji mislili na vse, samo Korunovci jim bodo čisti, ki tako piSejo. Naši zavedni čitatelji pa vedo, da je to napad na naS pravilnik in nič drugega. Zato je ponujanje roke
v spravo in sočasno takole umazano napadanje živ dokaz, da se boje samo močnih organizacij, ki se zbirajo okoli pravilnika. Ta pravilnik bo omogočil, da se pridni nemaniči otresejo ienih akcionarjev in njih hlapcev, ki se kot piikavci brez organizacij res repenčijo kakor petelin na gnoju.
Dopisi.
ABC SOCIALIZMA
(Nekoliko zakasnelo priobčujemo radi njegove principielne važnosti naslednji odgovor našega so-druga železničarja na istoimensko polemiko v .Socialistu*. Op. ur.]
Pri .Socialistu’ si gotovo še niso na jasnem glede centralizma in samouprave, to vsaj posnemam po članku z gornjim naslovom v .Socialistu’ 1. letošnje številke, kjer mi podtikajo, da se dejansko borim proti centralizmu, pri tej stvari pa da ga zagovarjam. Tukaj moj stvarni odgovor:
Že v prehodu v socialistično družbo in potem v njej bo treba gotovo omejiti nekaj produkcije in to radi tedanje razvite tehnike, spretnosti in umnosti delavstva, ker v socialistični družbi, kakor sem že napisal ne bo smela biti aadprodukrija. temveč samo kolikor bo za potrebo. Tega pa gotovo ne bodo mogli le samoupravni gospodarski svati urediti, temveč centralni gospodarski sveti v sporazumu s samoupravnimi gospodarskimi sveti.
Vi si jemljete današnjo Rusijo za vzgled, kakor pravite, toda za nas socialiste Rusija ni vzgled, temveč le šola kako da ne smemo delati oziroma socializem uvajati in izvrševati
Nadalje navajate razne neimenovane angleške teoretike, pa tudi Otona Bauerja, ki pravi v svoji knjigi .Pot k socializmu”, da se morajo vsa podjetja sčasoma in stopnjema prevzeti (socializirati] in akcionarjem odplačevati, kakor na primer lastnikom plavžev. To pa še ni socialistična družba, ampak komaj začetek prehoda v njo. kar je že pisatelj dobro označil s tem. da je rekel temu: pot k socializmu. S tem ste že sami priznali, kaj bo imela socialistična država oz. družba, ki potem ne bo več delila koncesij e. pr. za tovarne ia da samoupravnim svetom ostane le uprava.
Priznavate, da so temelja! kamni socialistične dražbe javni računi in da bo po tem mogoče progresivno obdavčenje. V prvem članku ste se iz tega fte norčevali Jas pa mislim, da j« to prvi pogoj za prehod v socialistično družbo is sedanjega kapitalističnega reda, ker v socialistični družbi sploh ne bo smisla za tajne račune, saj bo vaa last skupna, nobene zasebne lastnine ne bo in tudi dajatve (davki) bodo so- in enakomerno po telesni in duševni zmožnosti razdeljeni na posameznike za skupno upravljanje, vzdrževanje ia vodstvo socialističae države oz. dražbe. — Železničar, ki se ni nič naučiL
NEKAJ O KONGRESU SSJ.
(Dopis iz Hrastnika.]
Na kratko hočem povedati vtise, ki sem jih dobil prvi dan na našem letošnjem trboveljskem kongresu. (Drugi dan me je služba zadržala, da nisem mogel prisostvovati,] Po referatu s. tajnika o strankini bilanci in o strankinem tisku se je razvila živahna debata, v kateri je dobil besedo tudi s. Čopič kot gost. Kritiziral je pisavo »Napreja", .Naprej" mu je postal predolgočasen in nič vzgojnega ni v njem. Navedel je v dokaz peto letošnjo številko in jaz sem se domislil, da ga je njen uvodnik najbrž zadel v živo. Govori namreč o nekakšni gugalnici na kateri ne bi smel sedeti tudi on s svojo organizacijo vred. ki pravzaprav spi spanje pravičnega, kakor smo zvedeli pozneje.
še več delegatov je govorilo k tej točki, vsak je v »Napreju* nekaj pogrešal S. Eisinger je zahteval, da aaj bodo »Naprejevi" uvodniki malo bolj socialistični Kaj se to pravi? Mogoče pa vendar ne tega: .Naprej" bi naj pisal istotako kakor Kristan, Golouh ali Korun, saj pravijo, da so le ti pravi socialisti. Drugače si ne morem razlagati zahteve s. E. ker nam vsem ostalim je malokaj bolj socialistično, to se pravi odkrito nego pisava .Na-preja*. Pa tudi s. Eisinger bi moral bolj delati za organizacijo, to je bolj socialistično nego vsaka beseda.
Videli smo, kako nekateri sodrugi vse premalo čitajo strankin tisk. Niso se še vanj uživell ali ga pa zadostno ne razumejo, zato so nekateri naglašall da bi zadostovalo, če bi izhajal »Naprej* samo enkrat tedensko, »samo da bi prinašal kaj več novic iz sveta, ki jih njihove žene tako pogrešajo." Jaz pa mislim, da socialistične žene prav nič ne zabavljajo nad »Naprejem", pač pa se hudujejo nad »roparskimi vitezi".
Konstatirati moram, da niti en delegat ni skušal razrešili uganko, kaj naj ukrenemo, da bo strankin tisk zopet redno izhajal in tako zadostil vsem nalogam, ki so mu začrtane. (Zmota! Drugi dan bi moral biti zraven, da bi slišal kako so se zavzeli sa dnevnik, ko je bilo to na sporedu. Op. ur.] Vse premalo se zavedamo, kako krvavo potrebujemo slovenskega dnevnika in nemškega tednika, da bi informirala javnosi o naših interesih, nas pa o nakanah buržoazije ter njenih rdeče politih izrodkov. Vsa ta sodrga ima cel gozd časopisov, katere gmotno podpira, ker se zaveda, kolikega pomena je da-aes, če ima kdo v rokah tisk. Mi delavci se pa tega še ne zavedamo, ker če bi se zavedali, bi naš tisk gmotno in moralno podprli v toliki meri. da bi mu namah omogočili zopet redno izhajanje.
Tebi prijatelj »Naprej", pa kličem: Le naprej po začrtani poti. ne oziraj se ne na levo ne na desno. resi. kar je gnilega, čeprav bolL samo da bo uspevalo tisto, kar je zdravega. ML ki hodimo že dolga leta s teboj, vemo, da imaš tudi ti zgodovino.
V	času po prevratu si bil skrajno revolucionaren, prav v Lemeževem smislu; takrat si zadovoljeval tudi razne Žorge. Postal si malomeščanski, ko ti je gospodaril minister Kristsn, takrat so bile s teboj zadovoljne stare ženice. Toda otresel si se tega malomeščanstva, nastopil si pot resnice in javnosti, vzel si bič in izbičal iz stranke — kakor Jezus iz templja — tiste farizeje, ki so kupčevali s socializmom v svoje osebne koristi. Zato si moral nastopiti križev pot, ki ga hodiš še danes, in tudi za teboj vpijejo hlapci kapitalizma, kakor svoječasno za Jezusom: »Križaj ga. bogovom se roga!" Prijatelj, končno bo tudi tvoje delo rodilo sad, ki ga boš vesel ti in s teboj tudi ml
Ivan Prodner, [železničar v Hrastniku].
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
.Konsument" z 31. jan. piše pod tem naslovom;
Zadrugar Anton Kristan je odpotoval po nalogu Zveze gospodarskih zadrug 14. januarja t 1. v Beograd ia se vrnil 18. januarja domov v Ljubljana
.Slovenec" od 19. januarja je prinesel to-le notico:
»Belgrad 18. januarja: Danes se je pripeljal v Belgrad bivši minister Anton Kristan in ni bil sprejet od kralja."
.Slov. Narod" od 20. januarja (izhaja 19. jan.] je objavil tole:
»V avdijenci pri kralju. Iz Beograda nam poročajo z dne 17. tm.: Tu se je mudil bivši minister Anton Kristan. Danes popoldne ob 16. je kralj Aleksander sprejel Kristana v privatni avdijend."
.Naprej" od 20. januarja pa je natisnil tole:
.Zakaj se hoče Tone Kristan zopet prilizniti delavstvu? Zato, ker je pri vladni gospodi v nemilost padel »Slovenec" poroča 19. tm.: Danes se je pripeljal v Beograd bivši minister Anton Kristan in ai bil sprejet od kralja — Gotovo ni šel v Beograd samo zato, da si poišče za svojo .Produkcijo" aajvišjega protektorja."
Kaj pravijo zadragarji: Kateri teh tistov se je najbolj zlagal in kateri je imel najbolj hudobni namen ?
Došle odgovore na to urgenco bomo objavili v eni prihodajih številk.
«
Na to so nam namesto .Konsumentu" poslali neki sodrugi zadragarji sledeči dopis:
Ker prav nič ne verjamemo, da bi Anton Kristan prejel odgovor aa svoj poziv v .Konsumentu", ga objavimo v .Napreju” in ga priporočamo gospodu ravnatelju Dražilu v ponatis v ..Konsumentu”. ker bo nekoliko bolj poučen kakor pa njegov, ki je bil le smeh v joku.
Torej! Bil je, bil Kristan pri kralju v avdienci. Najbrž ga pa ai lakaj takoj spoznal ko se je prijavil in zato je videl .Slovenec*, kako ponižno stoji velezaslužni socialist pred samim kraljevim lakajem in mu ponuja cigaro lastne produkcije. Aristokratski lakaj pa ne gre na vsak tingel tangel in je proletarski dar odklonil .Slovenčev' poročevalec je to videl ia si je mislil: »Izdihnil sl Tone, in se*
daj bom jaz zaprosil za avdienco." Šel je in poročal.
Klerikalcu sledi demokrat za petami ker vsi trije eo s Kristanom eno in isto. Gospod .Narod* so pa prebrisanejši in so rekli Tonetu: »Eh. kaj nimaš boljše legitimacije, recimo kakšno patriotično sliko ?“ Ej. to so se Tonetu zablisnile oči. takšnega sijaja niti sam Golouh ni mogel od njega kdaj ujeti, kaj še Dražil ali pa celo kakšna Urbančeva.
Skratka, Tone je potegnil iz žepa sliko, ki predstavlja divni Bled. lepo senčico in v tej senčici o blažena radost, je družba: Njegovo Veličanstvo kralj in kraljica in kralj in kraljica jugoslovenskega proletariata Anton Kristan, minister na razpoloženju, sedanji urednik .Konsumenta* s cartano soprogo.
— Lakaj je omedlel in oni g. minister n. r., so se valili po mehkih blazinah po stopnicah v prvo nadstropje. Tam so dosegli kar so si želeli: beli teror se ukine, vojaščina se sploh odpravi in denarja bo kakor črepinj.
Da je bilo tako, smo vedeli ker ima tudi pri nas nekdo tisto fotografijo in vedeli smo, da .Naprej* nima poročevalca, ki bi se držal Kristanovega avtomobila, čeprav bi imel do tega zakonito pravico, kajti ta avtomobil z Zadružno banko vred se je socializiral iz proletarskih želodcev. Vzradoščeni smo nad dejstvom, da je bil Tone sprejet v avdienci. kajti to nam je jamstvo, da Tone. Dražil itf ves štab ne bodo več varuhi proletarskih želodcev in še manj Konsumnega društva,
Kadar si zaželite spet buržujskega smeha, dajte spet kaj v .Konsumenta*.
Koroška Bela. Za župana na Koroški Beli je bil izvoljen sodrug Martin Noč. Klerikalci so z gotovostjo računali, da jim vladanje v občini nikakor ne more izpodleteti, kar je bilo jasno izraženo v nervoznosti, ki se jih je polaščala. ko so doznali rezultat. Oni so pač kalkulirali, ker jim manjka samo en glas do nadpolovične večine, bo morda ta glas oddala zanje ena od nasprotnih grup — naprimer napredni blok; v slučaju pa, da nobena posamezna skupina ne doseže nadpolovične večine, ni izključena možnosl da bi bil imenovan gerent. ki bi bil seveda zopet klerikalec, torej zmaga na vsak način. Pa človek obrača, Bog pa obrne — tako pravi neki pregovor, in tokrat so obrnili ter na glavo postavili klerikalne račune odborniki napr. bloka, štirje po številu, ker so pač bolj zaupali socialistom nego klerikalcem, volili so vsi štirje socialističnega župana. Ker je tako padla ena izmed starih klerikalnih trdnjav, je bila nevarnost in razburjenost precej razuailjiva in tudi jeza je precej močno kuhala iz svete te razburjenosti gospodje je niso mogli prikriti Tako na primer: ko je eden naših sodrugov, ki je bil izvoljen za občinskega svetovalca — povedal g. komisarju v svrho vpisa svoje ime in priimek, je klerikalni g. Ž. hitro in v prav zasmehljivem tonu pristavil besedico .posestnik", češ, takle nemanič, pa občinski svetovalec! No, g. posestnik Ž.. nekaj na uho: Pomlad se bliža in žnjo seveda tudi toplota, pazite na maslo! Tudi g. župnik se je zaletel v sodr. Jerama ter mu očital da smo se zvezali s kapitalistično stranko, menda zato, ker je napr. blok volil z nami Če bi bil volil klerikalce, bi bilo seveda vse v redu — tako pa je preprečil, da ni prišlo do tega, kar bi bili klerikalci radi. namreč gerenta. Na ta način bi morda še najlažje spravili pod streho svoje
načrte — pa je že smola, kaj se hoče — ti pr i
socialisti! Toda gospodje, ne razburjajte se. dovolj priložnosti boste imeli delati v korist občine in občanov. če ste iskreno s tem namenom prišli v občinski odbor; če ste pa imeli načrte, kateri so s koristmi občine skregani, je pa seveda jeza na socialiste in sploh na večino razumljiva ter od vaše strani upravičena. Za danes bodi dovolj, saj se še vidimo.
— Videl
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
Tiskarna bratov Rumpret v Krškem. 1200
Posestvo
okoli 15 oralov, s lepim sadonosnikom far lepim losom •• proda. Pojasnila dajo STURM J. v SESTERZAH, poita Ptujska gora.
Gozdar z dolgoletno prakso na večjem posestvu, Izvrstno spričevalo, neomadeževan, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen, 57 let star, Išče namestitve kot upravitelj, gozdni ali lovski paznik, občinski tajnik itd. Ponudbe na upravo tega lista.
MOKROTA
škoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno močen, fl-ni in poceni
dežnik
katerega pa edino dobite v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros cene. Istotam ae prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo, čevlji, klobuki, nogavice in vse dru-go^blago. — Naročite ceniki