Kmctijski ¦e!i i mestca febmanu. Doma na dvorišču in pri živini. Nadaljujemo zimska hišna dela, kokor popravljanje gospodarskih strojev in raz nega poljskega orodja. Catimo semensko žito in druga semena za pomladnnsko sttev. Odbirajmo krompir za sajenje. Najboljši za seme je srednje debel krompir z dobro razvitimi očesi, katerega je rezoti kakih 14 dni pred sajenjem, da se rezna plodkev posuši ter napravi skorja iz krompirjevega mesa, enaka plulovini, ki varuje krotnpir  pred gnitjem. — Neveste si priprovljajo bale, smukajo  gosje in drugo perje za mehke Hazine ter predejo lan in konopljo. Želeti bi bilo, da bi naše kmečke gospodinje pridelovale čim več vlakna, s čerrtur bi povzročile padanje visokih cen raznovrstnega manjvrednega tovamiškega bla  ga, S tem bi ohranile ne le stoletne tradicije, temveč bi prihranile tudi precejšnje svote denarja, ki ga sicer izdajo za obleko. — Na dvorišču skrbimo za pitno vodo, ki naj bo perutnini na razpolngo ob hudem mrazu. Gnojlšče uredimo tako, da gnojnica ne odteka v cestni jarek, ampak v gnojnično jamo. Najboljše gnojišče je tisto, ki se nahaja pod streho, da dež in sneg ne izpirata gnoja. Gnoj, ki je izpostavljen izpiranju vsled padavin, izgubi često polovico in še več na svoji ATednosti. Vozno živino ne krmimo preslobo ter jo vpregajmo tudi ob dnevih, ko nimemo posebnega dela. S tem pripomoremo k temu, da nam pri poznefšem pomladanskem delu ne omaga prehitro. Svinjsko meso, ki ga hočerno shraniti za poletje, prekadimo v dimu in spravimo v bačve, da se he pokvari ob nastopu hjplega vremena. Če konec februarja sever brije, rodne letine nam up zasije. In Svečnica če lepa je in jasna, čebelicam obeta mnogo hasna. V vinogradu. Dovršujmo gnojenje in namakanje koIja. Pripravljajmo ključeke od ameriške trie in jih polagajmo v pesek ne na pretoplem in ne na premrzlem prostoru. Ključeki naj bodo 40—45 cm dolgi in naj izhajajo od trt, ki «o za dotična tla najjx>lj prikladne. Prov dobro se je dosedaj obnesla kot podlaga Rupestris Gothe štev. 9 in rirpestris Teleki št. 125. Nabavimo cepiče od selekcijoniranih domačih trt za suho cepljenje. Ako je vreme ugod- no, začnimo z rezjo vinske trte, ki je eno najvažnejših opravil v vinogradu. Od rezi so odvisni uspehi v vinoreji v veliki merL Pri rezi velja načelo, da naiežemo toliko rod nega lesa, kolikor ga trs brez šlcode za njegovo rast more prenesti. Natančneje o rezi spregovorimo v posebnem spisu. Rožje predelajmo v kompost, katerega uporabimo za gnojenje vinogrado. V sadonosniku. Snažimo in obrezujmo starejše sadno drevje. Strgajmo raz debel staro odmrlo skorjo in mahovino ter sežgimo vse te odpadke, da pokončamo razne mrčesi. Debelejše veje in deblo namažemo z razredčenim drevesnim karbolinejem. Apneni belež v tem oziru nima ladostnega učinka. V novejšem času so začeli v to svrho rabiti tudi žvepleno apno, ki razredčeno z vodo, baje prav dobro učinkuje. Zajčje oglodavine na sadnem drevju namažimo s cepilnim voskom, dokler so še sveže, drugače ne moremo popraviti nastale škode, odnosno preprečiti, da se nam drevo ne posuši. Ako vreme dopušča, sadimo irtlado drevje v sadoncsnike, pri čemur je paziti, da ne pridejo na prostore, kjer so poprej stala stara drevesa. Za pritlične nasade rigolajmo svet ter ga obenem pognoJimo. Drevesne kolobarje okrog mladega drevja prekopJjimo in pognojimo s hlevskim gnojem. Za pomladansko sajenje pripravimo kompost v to namenjene kupe ter ga polivajmo z gnojnico, ki je izvrstno gnojilo za sadonosnike. Pomislimo, da je treba sadno drevje gnojiti prav tako, kakcr druge kulture. Z gnojnico lahko gnojimo ab vsakem vremenu. Pri tem nas ne zadržuje niti siveg, niti ledena burja. — V drevesnici pripravimo zemljo za prihodnji letnik, ako tega nismo storili že v jeseni. Začnimo s cepljenjem v razkol, z dolago v žleb in na sedlo. Z najboljšim uspehom cepimo v tem mescu češnje. Obrežimo ribez in kosmuljo. Režimo cepiče od odraslih in rodovitnih dreves, kajti ne samo od podlage, ampak tudi od cepičev je odvisna rodovitnost in rast sadnega drevja. Cepimo sorte, ki smo jih za dotični okraj spoznali kot najprikladnejše z ozirom na zemljo, lego in podnebje. Sadimo in cepimo le 2—3 vrste, ako hočemo imeti uspehe v sadjereji. Divjake, ki so bili v prcteklem letu očeslani (okulirani), prikrajšamo na 1 dm dolge čepe nad žlahtnim očes cem. Na polju in pašnikih. Trebimo odvodne jar-ke, da more voda odtekati. Izvažajmo grioj, katerega moremo takoj raztrositi. Ako ni snega, je ozimino prevaljati z zobčastimi valjarji, da se raztrga prstena skorja in omogoči pristop do koreninic. Neenako zemeljsko površino po pašnikih in travnikib je poravnati, krtovine in mravljišča pa razmetati ali raztrositi. Žive meje je obrezati. Na vrtu. Prekopavajmo vrtno zemljo, če tla niso zmrxla ali premokra. Koncem mesca februarja zrabljana tla na soinčnih mestih obsejemo ob ugodnem vremenu z mrkvo, gTahom, bobom, obsejemo ob ugodnem vremenu z mrkvo, Za gnojake pripravimo gnoj, okna in slamnata pokrivala. Za gnojake je spcsoben le konjski gnoj. Za zgodnje kulture vsejejmo v gnojake salato, kuhinjsko mrkev, celer, kolerabo in radič. Popravimo plotovc in žične cgraje. Pota nasipavajmo s kamenjem in peskoro. V lonce na oknih sadimo begcnije, petunije, marjetice, verbene, palme in druge. V rastlinjaku razmnožujmo s potaknjneci fuksije, pelargonije itd. Obrežimo vrtnice, ki so prezimile na prostem. V kleti. Pretakajmo najboljša mlada virta z visokimi od~totki alkohola ter zapolnjujmo sode z enakovrednim pretočenim vinom. Sodovo veho je zadelati s pilko, ki ne pripušča zraka do vina. Vsega gTajanja vredna navada, ki se v mnogib kleteh opaža, je taf da obdajajo pilke z omoti \z cunj ali rogoza, češ, da bolje zapirajo. Pri tem ne pomislijo, da baš ti omoti utegnejo biti prava naselišča raznih glivic, ki vinu vse prej škodujejo, nego koristajo; Razen tega niso ti omoti nič kaj apetitni in za vinskega kurpca vabljivi. Proč torej s cunjicami od pilk v sodih. Zato pa naj bodo pilke lepo okrogle in tako izdelane, da sodove odprtine bermetično zaprejo. Obroče mažimo '/. lakom za loščenje železa, da jih rja ne poškoduje. Sodov  les moremo namazati s firnisovim oljem, vendar takšni sodi za daljše pohranjevanje vina niso najboljši, ker pre>- puščajo premalo zraka do vina, toda kot transportni (pre- vozni) sodi so prav dobri. V čebelnjaku. Pogledajmo, ali imajo čebele dovolj hrane in pazimo tudi, da se v panje ne naseli miš ali kaka druga mrčes. Ako so izletišča^osobito po ^imi, zelo mala, utegne čebelam primanjkovati poirebnega zraka. V takšnem slučaju čebele prihajajo v gručah do izletišč ter se vsled tega vznemirjajo. Če odpremo v takšnem panju izletišče, moremo čebele na mah pomiriti. Iz tega razloga ni umestno, čebelni prostor na zimc preveč zožiti, ampak je pustiti 1—2 satnika, na katerih ni čebel. Na ta način čebelam ne bode primanjkovalo zraka.  Februarja zemlja še miruje;  po gozdovih pridno kmet drvari,  mati sinu pa nevesto snuje,  Prede niti po navadi stari . . .  Vekoslav Štampar, Ptuj. —m—waamaaaiisa—tm—mnmmm^^ni«v^stmmmm—MKua—t——<—wti—»» Ustnnuvni obini ibor »Glavne zveze jugoslovanskih vinogradnikov« se vrši dne 16. febniaija 1924 ob 10. mi predpoldne v dvorani trgovske in obrtniške komore v Zagrebu, Trg 29. listopada, I., z naslednjim dnevnim redom: 1. Volitev izvrš^valnega odbora »Glavne zveze.< 2. Razgovor o vinski krizi in kako ji odpomoči. 3. Vprašanje »Vimskega zakona« za celo državc. 4. Pobijanje gojitve direktno rodečih amerikanskih trt. 5. Osnovitev društvenega glasila. 6. Slučajnosti. To občni zbor naj bi bil obenem manifestacija vzajenvnosti vseh vinogradnikov iz cele Jugoslavije, ki naj pokaže vsej javnosti, da smo tudi tukaj in imamo pravico do obstanka. Zetegadelj se vsi p. n. vinogradniki iz vseh vinorodnih pokrajin naše države nujno pozivajo, da se tega občnega zbora v čim večjem številu udeleže; vsa obstoječa. vinarska društva in druge gospodarske organizacije iz vinorodnih krajev pa se naprošajo, da pošljejo na posvetovanja svoje zastopnike. Udeležniki občnega zbora imajo pravico do polovičnih kart na vseh železnicah in parobrodih države SHS. Maribor, dne 8. januarja 1924. Za privremeni odbor: Predsednik: Puklavec 1. r. Glavni tajnik: Skalicky 1. v.