Poštnina plačana v gotovini.
iSoi 4.	*	V	LJUBLJANI,	APRIL	1929.	*	godina	XI.
BELKA MARKOVIČ:
Sokolskoj Omladini.
°^°^vo potiče iz Čehoslovačke i njegova kolevka je u srcu češke zemlje, u zlatnome Pragu. Ono je osnovano početkom druge polovine XIX. veka a ШШ	\	na	stajala	su	dva	slavna i bezsmrtna imena
ШШШШШШШШШШг* u Sokolstvu: neumrla braća dr. Miroslav Tyrš i Jindrih Fiigner.
Sokolstvo na prvom mestu ima cilj, da podigne zdraviju, snažniju i nacijonalno vaspitanu omladinu. 1 zato je dužnost nas, sokolske omladine, koji smo dobrovoljno došli i postali članovi velike i snažne sokolske zajednice, da predano i marljivo radimo na snaženju našega tela. Mi ćemo uspeti samo onda, ako naš rad u vežbaonici bude protkan velikom i nepokolebivom voljom nas samih. Mi ćemo vre* menom i istrajnim radom postići zdravo, snažno i lepo telo.
Istorija čovečanstva jasno nam svedoči, da se je i kod starih naroda, koji su živeli pre više vćkova gledalo na fizičko vaspitanje tela. Tako su stari Grci priređivali tako zvane Olimpijade, i na njima se takmičili u skakanju, trčanju, hrvanju, petoboju itd. Ali ne zabo* ravimo, da је' gimnastika samo jedno sredstvo, kojom Sokolstvo hoće da postigne cilj. Mi se snažimo i jačamo zato, jer znamo, da zavisi budućnost naroda od njegovog podmlatka, od njegove omladine. I blago onom narodu, koji ima zdravu i snažnu omladinu, jer je time i on sam zdrav i jak; takav narod može vedrim osmehom gledati u
svoju budućnost. A snažno telo naše treba da je spojeno i s jakim duhom, da možemo raditi i uzavršavati se svestrano.
Napred sam spomenula, da Sokolstvo ima jedan veći nacijonalni značaj: ono budi, širi i utvrđuje kod omladine nacijonalnu svest. Naš narod nema još potpuno, duhovno jedinstvo. Na nama omladini ostala je plemenita dužnost, da to duhovno jedinstvo učvrstimo. Na nama je ostala dužnost, da u narodu probudimo uspavana plemenita osećanja i oživimo zamrle snage njegove!
Braćo i sestre! Radite predano i strpljivo na snaženju svoga tela, imajte uvek na umu staru izreku: »U zdravom telu, zdrav duh.« Naša je dužnost, da budemo vredni, iskreni, pošteni; da od nas omladine postanu valjani građani, koji će tačno i savesno ispunjevati sve svoje dužnosti prema Kralju, Otadžbini i zatim prema celom čovečanstvu.
KRSTA IVANOVIČ:
Sokolova misao.
Danas je u meni planula misao,
Ah slatka mis’o otmena i lepa;
Sada sam dozn’o životu smisao.
Diže se sa me koprena slepa,
Danas je u meni planula misao...
Otvorih oči i bacih pogled Na slatka nedra mile Domovine.
Rastrgoh lance ledene ko led I tamo ih bacih u nedogled ljidski,
Otvorih oči i bacih pogled ...
Sad moje misli medeno kruže Kroz slatka srca moje mile braće.
Sada osecam što osećo nisam,
Osecam jednakost moga milog roda,
Sad moje misli medeno kruže ...
Ja osetih sada da sam pravi Soko,
Čije je srce samo čaša meda.
Moja se ljubav uzdiže visoko Dokle se nikad uzdizala nije,
Ja osetih sada da sam pravi Soko...
U mom se srcu razbuktao žar I niko ga nigda ugasiti neće;
Sveta je ljubav u tom milom žaru Isplela mreže nedogledne sreće,
U mom se srcu razbuktao žar.
ш
—e:
Šta nam priča istorija o letenju?
romatranje prirode je bila ona neodoljiva sila, koja je od pamtiveka vodila čovečanstvo stvara* nju i traženju i u području letenja. Istina je, da iz tih prvih doba nemamo pisane istorije i da nam manjkaju iscrpni izveštaji, ali iskopine i priče, koje su se ipak očuvale, jasno nam govore, da je čovek, oduševljen promatranjem prirode — ptičjega leta — želeo leteti i da je svojom dosetljivošću stvarao neprestano nove mogućnosti i nove strojeve, koji će ga voditi u zračno more.
Sasvim kratak pogled u prošlost nam kazuje nebrojeno priča o ljudima, koji su leteli, pa spomenimo uzgred Wielanda, Ikarusa i Dedela, kojima su pesnici stvorili krila, da ih ponesu u zračne visine,
:j ■	:
dalje čarobnjaka Simona, koji bi po tim izveštajima izvršio već g. 67. p. Kr. rod. prvi let, dalje pokušaje nekog benediktinskog monaha iz 11. st., prelet matematičara Battite Danteja, koji bi oko g. 1460. рге* leteo Tranzimensko jezero i konačno pokušaje velikog genija Leo* nardo da Vincija, koji je kao prvi teoretičar pravilno upotrebljavao krila i propeler pri letalu i osim toga izračunao silu, koja bi bila po* trebna za letenje. Svi njegovi napori, kao i napori ostalih, su ostali dugo bez uspeha većinom radi toga, što su se ljudi previše naslanjali na promatranje i pokušavali s nepotpunim tehničkim sredstvima sle* diti najvišu stvarateljicu — prirodu.
Faktičan razvoj letenja prestavljaju danas tri razdoblja, koje moramo uzimati u obzir, ako hoćemo da razumemo istoriju letenja.
Prvo razdoblje se sastoji u pokušajima napustiti zemlju. Ovamo spadaju pokušaji Nemca Lilienthala, koji je u godinama 1890.—1896. kao prvi čovek uspeo napustiti tvrdu zemlju na klizaču, koji se sastojao iz krila, koja su izumitelja nosila iz više tačke u nižu.
Svaki pokušaj mu je dao novih misli, tako da je izvršio preko hiljadu uspelih klizećih letova, dok ga nije zadesila zla sudbina, da je smrtno skrhao vrat. Svojim pionerskim radom stvorio je podlogu za daljnji tehnički napredak i s pravom ga nazivamo ocem svega letenja. Naj* veći junak onih dana bio je onaj, koji je uspeo s aparatom, koji je teži od zraka, dignuti se i leteti.
Prema američkim izveštajima i istraživanjima prvi bi leteo u pravom smislu reči Langley, koji je kao vanredno obdaren teoretičar uspeo u letovima do 1 km dužine, pa tobože krio uspehe, usled čega je dugo trajalo pogrešno naziranje i bila prva zasluga za čovečji let pripisana drugim osobama.
Slede braća VVrigth, koji bi po tom izvoru bili Langleyevi učenici,
o	čemu se, usprkos iscrpnih opisa o počecima i razvoju rada u letenju, ništa ne spominje.
Lilienthal i ostali su svoje prve letove izvršili na taj način, da su viseći na krilima s prenošenjem težine svoga tela kormilali i održavali ravnotežu. Iz tih klizećih aparata su se polagano razvili aeroplani s pogonskom silom, kako je to kao prvi uspešno pokušao Wrigth, koji je spojio klizeći aparat po uzoru Lilienthala s Daimlerovim benzin* motorom.
Istovremeno su u Francuskoj i Nemačkoj vršili pokušaje Voisin, Ellenhammer, Farman, Delagrange, Paulhan itd. Od sada je više go*
dina ostala na čelu svim pokušajima i uspesima Francuska, koja je znala brzo stvoriti mali benzinsmotor, s kojim joj je bio uspeh osi= guran.
Problem dizanja sa zemlje bio je time rešen. Sledilo je drugo razdoblje — težnja za rekordima. Čim je naime više ljudi znalo leteti, pokušali su jedni druge nadmašiti u spretnosti, izdržljivosti itd. i nastupilo je takmičenje, na temelju kojega je čovečanstvo beležilo rekorde u ustrajnosti, preletanju dugih pruga, u brzini, letu s najmanjom brzinom, u visini i otešea* vanjuletala. Svim tim sjajnim uspesima su se pridružili još drski letovi Pegouda i Fokkera, koji su ustanovitelji visoke škole letenja i koji su stvorili temelj akrobatskom letenju.
Što se više tehnika upotpunjavala, time se više spoznavalo, da ne postiže najviše uspehe uvek najsmeliji i najsposobniji pilot, nego da često mora deliti prvenstvo s najustrajnijim drugovima. Fabrikanti letala su počeli uzimati u svoje fabrike samo najsolidnije pilote i na taj su način izvršili razdeobu rada među konstruktore letala i među pilote, koji od sada više nisu sami sebi gradili letala, nego su se slu* žili aeroplanima, koje su fabrikanti na trg postavljali.
Broj rekorada se neprestano dizao i menjao, s time je počelo prevladavati naziranje, da treba svu pažnju posvetiti letalu i njegovoj sigurnosti. Prešli smo na treće razdoblje; težnji za renta* bilnim i sigurnim letalom. Letalo je postalo prometno sred* stvo upravo u tom smislu, kao što su do sada bili železnica, auto i parobrod.
Šta će doneti budućnost, možemo samo slutiti, ali jedno je r,U gumo, da će aeroplan potisnuti baš radi svoje velike vrednosti kao gospodarski činitelj javnoga života sva ostala prometna sredstva za više daljine in da će otvoriti svetskom gospodarstvu nove puteve i nove vidike.
/. BUČER:
O šundu.
zadnjem času so se pojavili po trafikah drobni zvezki šunda s kričečimi in čudno donečimi naslovi. Katere zvezke mislim, to menda vsakdo ve. To so na časopisnem papirju tiskani krvavi romani, ki izhajajo v zvezkih po dinarju. Že naslovi so vsako* mur, ki lepo štivo količkaj pozna, prav zoperni: »Rigo Muratti«, »Gui* seppe Mussolino«, »Osvetnik«, »Grof Karlo Moor«, »Katarina II.« se dobe skoro v vsaki trafiki.
Tak šund se je izdajal pri nas že pred svetovno vojno; pričelo se je pred dobrimi 23 leti. S tem strupom nas je zalagal Dunaj, ki je
pričel širiti pri nas najprej neke »Beračeve skrivnosti«. Potem je sle* dila: »Grofica beračica«, »Strah na Sokolskem gradu«, »Živa poko* pana« in »Črni Jurij«. S tem je pravi šund začasno prenehal. Krajec
Široka jama pri Glažuti pod Veliko goro pri Kočevju. (K članku: Podzemski svet.)
je pričel v Novem mestu izdajati zvezke romana »Prokleta« in neke dogodivščine detektiva Giovanija Gaspardija. Šund smo znova dobili 1. 1927. V Koprivnici je sicer izhajal v zvezkih Karel May v založbi
V. Vošickega, toda ta pisatelj vzbuja le domišljijo, ne pa človeških slabosti. Kmalu nato so se tudi pojavili neki zvezki Sherlocka Hol* mesa in Bufalo Billa, ki so imeli vsebino kičevskih filmov. Ti zvezki so se razširjali pri nas in s tem se je odprla pot današnjim šundroma;
Žlebičaste stene v Mačkovi jami nad Podpečjo v Dobrepoljah.
(K članku: Podzemski svet.)
nom, ki so pisani v prav slabem jeziku. S svinčnikom v roki sem pre* čital prvo stran v prvem zvezku Karla Moora in sem našel vsega sku--paj 16 hudih jezikoslovnih napak, in to takoj v začetku. Delo je tudi stilistično slabo.
Ti romani vzbujajo s svojo vsebino in s svojim opisovanjem naj* nižje instinkte, dražijo njegove čute tako, da otopiš za vse lepo in dobro. Človek, ki se je zastrupil s tem štivom, ne more več čitati niti navadnih časniških vesti. Vse mu je premalo zanimivo, premalo napeto. Življenje si predstavlja kot velik cirkus, kjer se vse povprek kolje, se uničujejo srca, arena je polna vitezov in grbcev s krvavimi bodali, njihovi žepi pa so polni stekleničic strupov. Pa to ni plehek dovtip, temveč živa resnica. Poznam ljudi, ki so že popolnoma prepojeni s tem štivom in menda ne bi mogli živeti brez teh zvezkov. Seveda mora pri tem propasti ves kulturni živelj, kajti našel sem že mnogo dijakov, ki kar požirajo te »Osvetnike« in »Moore«. Če se bo že naraščaj inteli* gence zastrupljal, kam pač pridemo!
Ti romani izhajajo v tako veliki nakladi, da se zdi človeku ne* mogoče, da bi se vse to razpečalo.
Nalašč sem stopil v neko trafiko in sem trafikantinjo vprašal, koliko teh zvezkov dobi na teden. Rekla mi je: »Vsakega romana po 100 zvezkov.« To je mnogo.
»Pa prodaste vse?«
»Skoro vedno. Včasih moram še celo brzojaviti po nje.«
V	številkah se šele vidi, koliko se izda za to kolportersko štivo. Vzemimo, da prodaja ta ženska 5 vrst romanov, torej proda na teden okrog 400 zvezkov, za kar skupi 400 Din! V enem letu znese to vse skupaj 20.800 Din, in to samo veni trafiki. V Ljubljani je pa trafik in trgovinic, ki se bavi j o s tem, kakih 200. In koliko jih je še v vsej Sloveniji! Premislite samo, kako težki milijoni gredo za to štivo! Tu ni treba besed, številke govorijo same. In vse to požre židovski kapital v Zagrebu.
Govoril sem pa s pomočnikom nekega založništva. Rekel mi je, če bi se samo ena trgovina v vsej Sloveniji bavila izključno le s prodajo slovenskih knjig, ne bi tisti trgovec zaslužil niti za suh kruh. Torej mora biti marsikatera lepa slovenska knjiga pozabljena poleg strupa, ki se razliva po doslej še dovolj zdravem slovenskem knji* ževnem trgu.
Mnogo se je že pisalo in govorilo, kako bi se zajezila ta poplava. Toda besede in le besede ne bodo dosti pomagale. Tu je treba krepko prijeti in v prvih vrstah se naj bore proti temu dijaki Sokoli. Ponesimo lepo knjigo med ljudstvo, ki bo kmalu spoznalo, kaj je dobro, kaj je slabo! Slovensko preprosto ljudstvo čuti potrebo, da čita. Kar se mu najbolj ponuja in se mu zdi najceneje, po tem pač seže.
Ni pa vsaka knjiga dobra za preprostega človeka. S čiščenjem moramo začeti pri preprostem človeku, ker se je ta šund med niž» jimi sloji najbolj razpasel in je to štivo v glavnem namenjeno nevzbu* jenemu okusu. Če čita taka dela z naslado dijak, priča to o njegovi duševni manjvrednosti. — Vsakdo bo priznal, da je n. pr. Cankarjeva
»Nina« ali »Pod klancem« umetnina, toda, če jo ponudiš povprečnemu ali preprostemu človeku, jo bo odložil, rekoč: »To je predolgočasno in nerazumljivo. Rigo Muratti je lepši.«
Kaj mu pa naj nudimo? Jaz sem si razdelil slovstvo v pet skupin. Najprej so biseri, kakor je nazval Finžgar dela trajne vrednosti, potem pride dobra literatura, srednja, slaba in najslabša. Preprostemu ljudstvu bomo nudili iz prvih dveh skupin. Pri tem pa je ttreba paziti, da se izognemo slabi literaturi, posebno se moramo varovati del tistih pisunov, ki so izlegli kak klopotec, ga ogledovali od vseh strani in ker njim samim ni ugajal, so pripisali »slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.« Ti ljudje menda mislijo, da tak pripis kritiko oplaši, a se motijo.
Kdor hoče pripomoči pri graditvi jezu, ki bi ustavil poplavo šunda, bo storil največ, če bo priporočal ljudstvu lepo slovensko knjigo. Pri tem se pa moramo ozirati na več reči. Knjiga, ki jo pri* poročamo, mora imeti dobro in zanimivo vsebino, lep jezik in slog ter globoke misli. Posebno so primerna ona dela, v katerih vidi človek samega sebe. Za slovenskega kmeta ni boljšega pisatelja kakor je Jurčič, ker tu ne govori pisatelj z oslajenim in izumetničenim jezikom, marveč pripoveduje z jedrnato, čisto in lepo kmečko besedo. Prav tako so priporočljive Trdinove bajke in povesti, Detelovi in Mencingerjevi spisi, Gregorčičeve pesmi, dalje Kersnik, Tavčar, Finžgar, oba Levstika, Stritar, Meško in Pregelj. S tem pa ni rečeno, da so drugi neprimerni, toda po lahkem pobočju pridemo na strmejše. Pri izbiri se je še treba ozirati na vsestranska zanimanja različnih ljudi.
Sicer bi se dalo o tem in o prejšnjem govoriti še na dolgo in široko, toda naj bo dovolj. Če se nam posreči uvesti knjige vsaj teh pisateljev, smo storili dovolj. Kdor bo prebral desetino teh knjig, ne bo mogel več poseči po šundu, ki bo sam propadel, ker tu ne gre za nobeno idejo, temveč samo za navaden umazan dobiček.
IVO MAJCEN:
Sokolova čvrsta vera.
Ona gromko već govori:
Na Jadranu svi smo Tvoji!
I od Visa slava naša,
Za Lastavo ima spasa!
... Od Vardara do Triglava, Zove trublja, — stara slava! Sve nas budi za robove,
Sve nas diže — u boj zove. Sad na Učki već se zbori: Gle Talijana — tamo doli! Čak iz Istre već ih tera, Sokolova čvrsta vera!...
Studen vetar vani vije,
Mali Mladen sav se svije.
S juga kruti dođe gazda,
Kruću sudbu on mu sazda.
I na dušu mu navali:
Ne da pisnut — šuti mali!
— A1 mu majka odgovara: Ustraj čedo, — to sam znala! Sestra Kranjska snažno zbori: K Soči hoću kad žubori! Dalmacija naša bela,
Snažne ruke, vedra čela;
H A JR UD IN ĆURIĆ:
Ljubljano, zbogom! .
Žalosna srca praštam se s Tobom,
Ljubljano draga! Zbogom, zbogom! .. .
Za Te me vežu radosni dani nasmejani... i lepi snovi idealni novi...
Mnogo me veže s Tobom . . . ah . .. Zbogom, zbogom! . ..
Žalosna srca praštam se s Tobom,
Ljubljano draga! Zbogom, zbogom! ...
BRANKA ŠARIC:
Slet u Bihaću.
г*Је £°dinu dana bila sam sa Sokolom u Bihaću.
I 	Jednoga dana objaviše	nam u Sokolu,	da ćemo
^ u Bihać. Kad sam	došla kući,	upitala sam
//\l	roditelje, da li smijem	ići. Oni su	mi	dozvolili.
^	Uoči polaska ja sam	bila vesela.	Pa	je došlo
vreme polaska. Ja, sestra i brat pozdravilismo se sa roditeljima i otišli smo. Kad smo došli na stanicu našli smo na okupu spremne mnogu braću i sestre. Tu smo malo pričekali dok je voz došao. Kad je voz došao, mi smo unišli i smestili svoje stvari. Po smo izašli na prozor, da se pozdravimo sa onima, koji nisu išli. Tako je voz pošao,
i	mi smo pevali i zbijali šale. Malo posle sve se je utišalo i spavalo. Kad smo došli u Prijedor i Novi, došli su nam još mnogi Sokoli, te smo bili veseliji. U Krupi objaviše nam da počinju tuneli. Mi smo zatvorili prozore, a kad je došao prvi, trajao je 15 minuta, drugi su bili manji. Blizu Bihaća ugledasmo veliki dvorac Ostrožac, koji smo dugo gledali. U Otoki mi smo okitili svoj vagon, jer se je približivao Bihać. Voz je zazvižgao, a malo posle i stao. Mi smo izašli i uvrstali se. Pozdravio nas je na stanici starešina bihaćkog društva, a zahvalio mu se na pozdravu i lepu dočeku starešina naše župe. Grad je malo dalje od stanice. Bihać je malen grad. Mi smo otišli na visoravni Žesir, sa kojega se je vidio ličko selo Zavalje. Tu je bilo vežbalište. Kad smo održali pokusnu vežbu, vratili smo se šetnjom u grad. Otišli smo u Dom Prosvete gde smo ručali. U dva sata otišli smo da razgle* damo Bihać. Najlepše' mi se sviđa: stari most preko Une. Kula koja je sazidana još u vreme kada su Turci vladali Bosnom, a u koju je Austrougarska Monarhija zatvarala za vreme rata Srbe veleizdaj*
nike. Sada isto kula služi za zatvor. A posle toga razgledanja održala se je javna vežba, koja je lepo ispala i koja je bila vrlo dobro pose* ćena. Kad smo se vratili, otišli smo u dom gde smo spavali. U pone* deljak posle podne u 4 sati smo se krenuli sa mnogobrojnom Soko? lima, koji su nas ispratili. Bilo je vrlo veselo, jer smo se igrali i pevali svakakve sokolske pesmi, a najviše: »Oj letni sivi sokole«. Tako smo došli u BanjasLuku. Kada smo pričali kako je bilo lepo, svima je bilo žao što nisu išli.
Žlebovje v Kraškem gozdu.
(K članku: Podzemski svet.)
RUDOLF HORVAT:
Peš na morje.
(Dalje.)
Borovnica—Pekel—Cerknica—Cerkniško jezero—Stari trg.
udi naslednje jutro smo imeli uro budilko. Prejšnji dan žaga, danes petelin. Komaj je prvi svit solnca razmaknil nočne sence, že se je na vso moč razkoračil in začel krepko prepevati visoko gori v svislih. Nič ni pomagalo zmerjanje hlapcev, ki so ležali na nasprotni strani skednja. Petelin si je bil svest svojega dostojanstva in svojih pravic. Neugnano je prepeval svojo budnico. Šele čez dolgo, ko smo mi že vsi zlezli iz svojih pernic, ga je pregnalo hlapčevo poleno. Jezno je odletel in zbežal preko dvo* rišča na vrt, odkoder smo slišali njegovo užaljeno kikirikanje. Nehvaležni ljudje, ki ga motijo v izvrševanju poklica!
Uredili smo zopet svojo »komoro« in se pripravili za odhod. Toda gostoljubna hiša nas ne pusti kar tako dalje. Že se kadi na mizi vroča kava in se nam smeje hlebec izvrstnega črnega kruha. Še je pravih gostoljubnih slovenskih hiš! Pomeljemo ves hlebec, se najiskreneje zahvalimo prijaznemu gostitelju, oprtamo nahrbtnike in hajdi zopet dalje.
Dolina, slična včerajšnji, nas vodi proti Peklu. Skozi več vasic spemo v Predpekel. Že oddaleč slišimo šumenje. Po strmih skalah se spušča navzdol lep slap. Napeta steza nas vodi navzgor do drugega in odtod se dvigamo po lesenih stopnicah in z žično vrvjo zavarovani stezi na Hudičev zob. Dvignemo se do tretjega, četrtega in petega slapa. Žal, da ne moremo v tem letnem času uživati popolne krasote slapov. Kako lepo mora biti tu, kadar je polno vode!
Zapustimo peti slap in že smo na vrhu Pekla. Lep gozd obdaja našo pot dolgo uro skoro tja do vasi K o ž 1 j e k. Ko se bližamo tej vasi, se začne gozd redčiti in vedno bolj se nam kažejo prava kraška tla. Tam v ozadju se že dvigajo temni Javorniki, pod katerimi teče nesrečna, krivična meja.
Komaj zapustimo vas, se nam odpre krasen razgled. Pred nami leži zeleno Cerkniško jezero, ki ga obrobljajo v ozadju Javorniki s Snežnikom, na levi zapira pogled Slivnica, na desni pa se dviga nad golimi kraškimi hribčki naš Nanos. Zopet plakajo naše duše in se stiskajo v onemoglem srdu naše pesti. To je naša nesrečna zasužnjena zemlja. Tam doli leži naša Postojna, leži lepa Vipavska dolina. Tam pod tistim Nanosom plakajo obupno naše matere, ko jim trgajo črni razbojniki iz rok njih deco in jo potujčujejo. Tam doli pod Nanosom »v pesteh koščeno trdih narod stiska bolečina.« »Kako dolgo še?« se-
vprašujemo s pesnikom in z njim odgovarjamo obupano: »oh, odgo* vora nikjer!« ...
Pa kaj bi z bolestjo! Vztrajnega in poži-tvovalnega dela je treba, da okrepimo svojo lastno državo, da bo imela nekoč moč in ugled. Tedaj in le tedaj bodo zasijali tudi našim nesrečnim bratom lepši dnevi.
S takimi mislimi in med takimi pogovori se spuščamo navzdol mimo vasi Bezuljak v Begunje. Povsod okolo nas so že goli kraški hribčki.
Dospemo v Cerknico. Oglasimo se v naznačeni gostilni, kjer pa ne vedo ničesar o našem prihodu, zato smo precej razočarani. Ko
Cerkniško jezero.
pokosimo, najdemo vendar nekega brata. Slaba volja nas priganja dalje.
Brat nam pokaže pot do jezera in nam svetuje, da gremo preko njega in potem pod Javorniki dalje. Mi pa jo rajši mahnemo kar po sredini, ker si hočemo okrajšati pot.
Na levo in desno se razprostira širna ravan, porasla z visoko močvirno travo. Jezero je popolnoma izsušeno. Tu pa tam opazimo okrogle globeli — požiralnike. O tem jezeru piše prof. Fr. Orožen v svoji knjigi »Vojvodina Kranjska« sledeče:
»To krasno presihajoče jezero slovi že od nekdaj kot posebno prirodno čudo kranjsko (slovensko). Že Rimljani so ga občudovali
in ga imenovali Lugeo palus. — Gladina in razsežnost jezera se jako izpreminjata. Spomladi ima jezero malo vode, ki se potem vedno boij zmanjšuje in poleti včasih malone usahne ... Ob jesenskem deževju jezero po dotokih zopet narašča in večkrat preplavlja okolico. Nara* ščanje in padanje jezerske gladine provzročajo podzemski prekopi in votline. Te odprtine so bljuvalniki, ki vodo bljujejo in pozneje zopet požirajo, in požiralniki, ki le požirajo vodo ... Največja je Velika Karlovica, ki ima 12 m dolgo in 4 m visoko odprtino...«
V	veliki vročini stopamo preko travnikov, kjer je pred nekaj meseci valovila zelena voda. Pridemo do široke struge, po kateri se skoraj nevidno vali motna voda. To je jezerski dotok, ki jih ima je* zero več. Gremo nekaj časa ob njem. Ker pa ima prevelik ovinek, skoro tja do roba jezera, jo uberemo kar v črevljih preko. Komaj se izvlečemo na drugi strani iz blata. Hitimo dalje proti vasi na robu jezera — Gorenjem Jezeru. Človek bi mislil, da bo kmalu tam, a rav* nina jako vara. Mnogokrat zlete pred nami iz goste trave povodne ptice. Tam malo dalje nalagajo pridni ljudje pokošeno jezersko travo na vozove. Vročina je vedno enaka, le če se skrije solnce za oblak, zaveje za kratek čas hladilna sapica.
Pot nas privede zopet na kraj struge. Ko gremo ob njej, opazimo zanimiv prizor. Ribiči love v njej zaostale ribe. Po vsej širini struge brodijo v lepi vrsti kar oblečeni polagoma naprej. Vsak drži pred seboj v vodi mrežo, a okolo pasu ima privezano vrečo. Ko začuti, da je mreža že precej težka, jo dvigne, zmeče večje ribe v vrečo, manjše pa vrže nazaj v vodo.
Dolgo časa opazujemo zanimiv prizor. Nato hitimo zopet dalje. Slednjič je vendar konec jezera — dospeli smo v vas. Izberemo si izven vasi pod lepo novo šolo senčen kraj, da se odpočijemo. Dežurni odide v vas s kotličkom po vodo. Šele po dolgem času primaha nazaj, pripovedujoč, s kakšnim naporom jo je dobil. Smo pač na kraških tleh! Blažena naša Gorenjska!
Ko se pošteno odpočijemo, gremo zopet dalje. Kmalu se nam odpre Loška dolina, po kateri teče ponikalnica Obrh. Tik na desni strani stoji pred nami Snežnik, svedok nepravičnosti velikih narodov. Še nekaj vasi, pa smo na končni postaji tega dne — v S t a* r e m trgu. Tu pa smo bratsko sprejeti. V gostilni Benčina nam pripravijo bratje večerjo in prenočišče. Razkažejo nam svoj Sokolski dom in v prijetnem bratskem razgovoru mine večer in naš tretji dan.
(Dalje prihodnjič.)
Glavna skupščina JSS na Sušaku. Od
23. do 25. marca t. 1. se je vršila na Sušaku glavna skupščina JSS z otvoritvijo novega sokolskega doma. Pred skupščino so zborovali vsi savezni odbori in odseki, ki so razpravljali o delu v pretekli dobi in utrdili programe za bodočnost. — Zbor župnih načelnikov je odobril predlog saveznega TO
o	spremembi pravil in poslovnika za pred* njaške izpite, dalje savezni prednjaški tečaj za predelavo prostih in tekmovalnih vaj, določenih za II. vsesokolski zlet, izpremenil je ime saveznega tehničnega odbora v sa* vezno načelništvo in izvolil v literarni od* sek JSS brate:	dr. Murnika, Kvapila,
Lhotskega, Teodoroviča, P. Ćoliča, Voji* noviča in Šulceja. — Prosvetni odbor je sklenil, da naj savezno starešinstvo izda navodilo za proslavo desetletnega obstoja JSS, da namesto jubilejnega almanaha izide koledar za 1. 1930. v večjem obsegu z vse* bino, ki je bila določena za almanah, da naj izdela navodila za pripravo članstva k II. vsesokolskemu zletu in za zleta v Poznanju in Plznu, da društveni prosvetni odbori nastopijo proti analfabetizmu in da župni prosvetni odbori prirejajo prosvetne šole po možnosti v zvezi s prednjaškimi tečaji, da naj se študira vprašanje izdava* nja »Sokolskega Glasnika« kot tednik, ki naj ima mesečno prilogo »Sokolski pro* svetar«. — Važne zaključke je storil tudi Narodnosobrambni odsek. —. Glavno delo je izvršil zaupni sestanek vseh delegatov, ki je razpravljal o vseh vprašanjih ter storil razne sklepe, ki jih je predložil glavni skup* ščini v odobrenje. —
V	nedeljo dopoldne se je izvršila slo* vesna otvoritev novega sokolskega doma na Sušaku. Sokolstvo je v povorki prikorakalo k otvoritvi, ki je 'bila tudi od strani civil* nega občinstva mnogobrojno posečena. Slavnostni govori, ki so vsi poudarjali velik pomen novega doma za narodno delo ob zahodni meji naše države in ob obali Jadranskega morja, so bili sprejeti z veli*
kim navdušenjem, kar je pričalo, da se
i	Sokolstvo i narodno občinstvo zaveda
važnosti dela v obmejnih krajih.   Sokol*
sko društvo na Sušaku je zvečer s svojo svečano akademijo, pri kateri so nastopili vsi društveni oddelki, pokazalo, kako vrši sokolsko delo. Uspeh akademije je bil prav dober ter so vsi nastopajoči želi polno po* hvalo za dobro izvedbo vaj.
Glavna skupščina se je vršila v pon* deljek. Vodil jo je savezni starosta brat Gangl. Skupščina je poslala pozdrave Nj. Vel. kralju, prezidentu Masaryku, sta* rosti slovanskega Sokolstva br. dr. Schei* nerju in vsem sokolskim zvezam. Obširno poročilo o delu ruskih Sokolov v naši državi je podal starosta Pokrajinskega Saveza Ruskega Sokolstva br. V. Artamonov. Po* ročila saveznih činiteljev, ki so bila pred* ložena v brošuri, so bila odobrena. Savezni poškodbeni fond je narastel preko 300.000 Din in je bilo sklenjeno, da se postavi v primernem kraju na Jadranu sokolsko okre* vališče za sokolsko mladino in članstvo. Ustanovljen je bil v preteklem letu sklad za stalno prednjaško šolo v Ljubljani z glavnico 100.000 Din in dr. Oražnov sklad za naraščaj. Glavna pozornost je bila po* svečena pripravam za II. vsesokolski zlet v Beogradu 1930. — III. sabor JSS se bo vršil 1. 1931. v Beogradu, starešinstvo JSS naj pripravi zanj vse gradivo. — Po kon* čanih volitvah v savezno starešinstvo, ka* mor je bilo izvoljenih več novih delavcev, je bila skupščina zaključena.
Največji brodovi na svetu. Vsem nače* luje ameriški L e vi at ha n (prej nemški
V	a t e r 1 a n d), ki meri 59.957 ton. Nato pride ameriški M a j e s t i c (bivši B i s * marck nemški) s 56.551 t, zatem B e r e n* g a r i a (nekdanji nemški Imperator), ki je pripadel Angliji, s 52.2261. Angleška O 1 y m p i c 46.4391 in A q u i t a n i a 45 ti* soč 647 ton. V šesti vrsti stoji francoski najnovejši parnik Ile*de*France s 43 soč 500 tonami, last Splošne prekomorske
družbe. Vendar opomniti je, da tonaža ni vse: naglost, varnost, udobnost so tudi po* membni činitelji.
Divji psi. Ko so se ljudje gnali proti zlatim rudnikom v Južni Afriki, je bilo mnogo psov spotoma ostavljenih. Uboge živali so blodile brez zaščitnikov okrog. Nekaterim pa je uspelo, da so si organi* zirale svoje bedno življenje in niso pogi* nile. Njih potomstvo je podivjalo, novi rod je bil bolje oborožen v boju za ob* stanek. Tako je postal šiba božja za kme* tovalca v Transvaalu, koder plenijo divji psi perutnino in ovce, to pa ponoči, dočim se podnevi drže po votlinah in razvalinah ob zlatih najdiščih. Redarstvo je ukrenilo odločne korake, da se zatre opasna živad.
Boječnost, posledica raznih psiholoških in fizioloških vzrokov, bi se morala zdra* viti pri vsakem primeru posebe. Nekaj splošnih navodil pa sc da vselej z uspehom porabiti: 1. plašljivcu je dopovedati, da so njegova osebnost in njegovi čini malo* pomembni in da sc drugi ljudje kaj malo ali nič ne menijo zanj (kar je res); 2. kadar ga ovira slabost, jačja od njegove želje po delovanju, naj diha počasi, globoko in mirno šteje od 1 do 5, a ne več; ko doseže to številko, bo strašljivec moral delovati z majhnim naporom svoje volje, drugače bi sc smatral za ničvredneža; 3. svetovati mu je zelo redno in higijensko življenje: vsak dan mlačne kopeli ali prhe, neutrudljiv sport v družbi kot kolesarjenje, tenis, golf, sabljanje, ples itd.; 4. ako je plahost trdo* vratna, naj pacient potuje brez prijateljev ali sorodnikov; 5. lahko se mu predpišejo tonični leki (quinquina). železnati preparati ali opoterapski izvlečki.
Meteori in potres. Kadar izpodnebnik
—	obično v obliki aerolita — pade na zemljo, čuti stresljaj površina samo nekaj metrov naokoli. Vse drugače pa jc, ako gre meteor v slabi višini, kakor se jc primerilo lani v Združenih državah nad Georgijo in Južno Karolino. Izpodnebna prikazen jo jc rezala s približno 40 km brzine na sekundo, tresla hiše, trgala okna. rušila oboje. Prebi* valstvo je imelo dojem potresa. Enako se jc v Sibiriji 30. junija 1408 velikanski iz* podnebnik, težak 1Ш1 milijonov kilogra* mov, pogreznil 170 m globoko v zemljo. Iz tega telesa jc švignil (plamen velik kot hiša, obdan z gostim dimom. Strahovit pok je odjeknil, da se je čulo 500 km daleč. Piš, ki jc spremljal to prikazen, je ugonobil vse na svoji poti. odnesel ljudi, živali, hiše in razburkal vodo v jezerih, ribnikih in rekah.
Gibraltar. Danes meri ta ožina 44.502 m mod Spartelom in Trafalgarom, na drugem koncu pa 20.226 m. Turanius Gracilis je sto let pred našim štetjem zaznamoval mnogo manj: 7222 m. Stodvajset let kesneje jo ceni naravoslovec Plinij na 10.834 m, oziroma na najširšem mestu 14.446 m. Spričo hudih uim in motnjav, ki jim je ta kraj izpostavljen, sc je tudi globina znatno povečala. Avienus jc še videl v tem prelivu dva gozdnata otoka, Plinij pa ostrov, porasel z divjo oljko. Mesti Mellaria in Carteva, ležeči ob zalivu, sta se pogreznili v morje, prav tako Belon, ki je stal vzhodno od Tarife.
Štiridesetletnica COS. ■— Dne 24. mar* ca je minulo 40 let, odkar je bila ustanov* ljena v Pragi zveza češkega Sokolstva pod imenom Československa Obec Sokolska. Danes je to največja organizacija v novi republiki, za katere ustanovitev ima tudi največ zaslug. Ogromno je delo, ki ga je izvršila ČOS za dobrobit češkoslovaškega naroda v telesno*vzgojnem, maralnem in nacijonalnem pogledu. — Med najzasluž* nejšimi člani ĆOS pa jc gotovo njen sta* rosta, br. dr. Schciner, ki je od vsega po* četka član starešinstva, v začetku kot taj* nik, pozneje kot starosta.
Karel Pospišil. Znani sokolski sklada* telj br. K. Pospišil jc dne 6. aprila zapustil svoje sokolske vrste in se preselil v več* nost. Br. Pospišil je tako znan v češkem Sokolstvu kakor n.' pr. načelnik br. Vani* ček. Pri vsakem večjem nastopu se je čulo namreč tudi njegovo ime, zakaj skoraj k vsem prostim vajam je zložil godbo br. Po* spišil. Tudi jugoslovenski Sokoli dobro po* znamo br. Pospišila, saj jc on sestavil tudi godbo za proste vaje članov in članic na našem I. vsesokolskem zletu v letu 1922. Br. Pospišil je bil šolski upravitelj ter se jc mnogo pečal z ritmično telovadbo, o čemer je pogosto priobčeval svoje raz* prave. Slava njegovemu spominu!
A m i c i s * M i k 1 a v č i č e v a :	Srce.
Drugo izdanje. Ljubljana 1929. Cena 54 Din.
—	Po vsem svetu znano delo E. de Amicisa je že pred leti preložila v slovenščino uči* teljica Miklavčičeva. Ker ima knjiga šc vedno visoko vrednost, jo jc Učiteljska tiskarna izdala v drugi izdaji lepo ilustri* rano. Delo, ki je v njem zbranih polno najlepših dogodkov, opisujočih srčna čuv* stva, je najboljše čtivo za mladino, ki bo našla svetlih primerov za mnogotere živ* Ijenske prilike. Knjiga bi ne smela manj* kati v nobeni sokolski knjižnici, zakaj ko* ristno bo, da jo čitajo tudi sokolski pred* njaki.
»S o koli č« izhaja 20. dne vsakega meseca in stane letno 20 Din.
Urednik Ivan Bajželj v Ljubljani, Gledališka ulica št. 7/II.
Uprava pri JSS, Ljubljana, Narodni dom. Izdaja in zalaga Jugoslov. Sokolski Savez v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani, predstavnik France Štrukelj. Poedini broj 2 Din.	ček. račun 10.932.