Govor grofa Hohenwarta. Dne 24. oktobra v drž. zboru. *) Nenavadno razburjenje, katero je vzbudila vladna predloga o volilni reformi v vseh politiških krogih, v zbornici in zunaj zbornice, zahteva, da že v prvem branju zavzamemo svoje stališče. Izvršujoč to nalogo, rečem, da smo živeli v trdnem in kakor mislim, opravičenem upanju, da smo zavarovani proti vsakim presenečanjem v tako globoko segajočih vprašanjih, ker srao mi vedno kazali s svojim postopanjem, da vladi zaupamo. To naše upanje nas je varalo, in danes sem prisiljen to nadomestiti, ker poprej nisem imel priložnosti, da v imenu in po nalogu svoje stranke izrazim težke pomisleke, vsled katerih mi vladne predloge, kakor jo danes imamo pred seboj, vsprejeti ne moremo, in da tudi včerajšnja izjava ministerškega predsednika, katera je imela hvalevredni namen razburjenje nekoliko potolažiti, ni mogla premeniti mišljenja našega. *) Ta govor je imel toliko posledice, da je ministerstvo vzelo slovo, ker je izpoznalo, da tudi nklub konservativcev" noče iti ve6 z njim. Mislimo torej, da ustrežemo našim bralcem, ako jim ga podamc po vscm, da-si za sedaj ni več strabu. da še pridc vladina predloga kcdaj do vcljave. Uredništvo. Ko je vlada s svojo predlogo, vsaj po naših mislih, popustila popolnoma načelo zastopstva koristij, na katero je osnovan ves naš volilni red, je novo velevažno in resno vprašanje, popolnoma nepričakovano in nepripravljeno, se spravilo v zbornico in s tera se ne moremo znebiti bojazui, da se s tem drugo veliko vprašanje, s katerim se naše zakonodajavstvo že peča več let, na jako težaven način zopet zamota, in da se, kakor se more reči, vseh strank zaželena rešitev tega vprašanja, kakor mislijo na nekaterih mestih, s tem ne pospeši, temveč le otežkoei. Ali tudi nadalje nismo mi najmanj porairjeni s tem, če bode vlada imela moč, če bode mogla, ustaviti karaen, katerega je po neprevidnosti sprožila in odvrniti posledice, katere same izvirajo iz tega, da se je popustilo načelo, katere bodo novi volilci, kakor smo tukaj včeraj slišali, odločno naglašali in zahtevali. Ali če tudi, gospoda moja, z nekim optimizmom popustimo morda še malo oddaljene pomisleke, pogledati moramo vsaj v najbližjo bodočnost, in tu se nam zdi, da se z volilno reformo na tej podlagi jako poniža politično stališče in pomanjša politični vpliv srednjega stanu in vendar, gospoda moja, ni le pravično, temveč tudi državniško modro, da se meščanski in kmečki stan, katerih interesi so tako tesno združeni z interesi države v sedanjem stanju krepi, ne pa slabi, ali vsaj ohrani. Govori se pač, da se kmečki stan nameravane volilne reforme nima nič bati, ker so spodnji sloji kmečkega probivalstva, ki dobe volilno pravico, povsem konservatini. Toda, gospoda moja, to se trdi, da bi nas pomirili ali resnica pa to nikakor ni. Ti spodnji sloji kmečkega prebivalstva sedaj niso niti konservativni, niti liberalni, niti radikalni, temveč se za politiko nič ne brigajo, so v tem oziru popolnoma ravnodušni. V tem slučaju, ko ti sloji dobe volilno pravico, bode se to vse premenilo in ti bpodnji sloji kmečkega prebivalstva bodo, kakor sploh oni, katerim manjka oinike, lahek plen socijalističnih oznanjevalcev, ki se že sedaj klatijo po deželi, ali bi potem začeli silnejšo in hujšo agitacijo. In še nekaj druzega pride v poštev; mi imamo v kmečkih občinah v mnogih deželah naše države mnogobrojne tovarne, in bi v večih krajih volilo toliko tovarniških delavcev, da bi v mnogih kmečkih volilnih okrajih glasovi stalnega kmečkega prebivalstva več ne odločevali in bi v to zbornico prišli zastopniki kmečkih občin, ki bi vse drugo poprej zastopali, kakor koristi kmetov, katere pravice neprikračene ohraniti je naša prava potreba. Ali, gospoda moja, šo bolj v nevarnosti je pravica meščanskega prebivalstva in tukaj bi ogromno število novih volilcev tako glasno govorilo, da mi ni treba nič pristavljati. Tukaj moram odgovoriti na opazko, katera se je slišala. Misli se namreč, da konservativci nimajo povoda potegovati se za meščanstvo, ki je povsem v liberalnem taboru in katerih zastopniki so prav v zadnjem času odklonill vsako delovanje z nami. Gospoda moja, do sedaj večina mestnega prebivalstva goji liberalna načela, meščanstvo torej pripada našim protivnikom; ali, gospoda moja, to mišljenje mestnega prebivalstva ni nepremenljivo. V teku let smo že videli raarsikako premembo, in zdi se rai, da je upanje dobro utemeljeno, da so ravno take težave, kakor je ta, o kateri danes govorirao, jako pripravne, razširiti v te kroge prepričanje, da meščanstvo svojih koristij ne more bolje varovati, kakor če se pridruži konservativnemu načelu, katero se odločno upira vsakemu skoku v državnem življenju in si prizadeva za napredek po poti zmernega in organičnega razvoja. Toda, gospoda moja, nikdar nismo tajili, da je poleg velicih načelnih vprašanj, ki nas ločijo, neka vrsta za državo in prebivalstvo jednako važnih vprašanj, v katerih se lahko zjedinimo z naširai nasprotniki. Mi torej nikakor ne želimo teh nasprotnikov zameniti z drugimi, ki bi bili še bolj oddaljeni od naših naeel in s katerimi bi tudi v drugih vprašanjih kakega sporazumljenja skoro upati ne mogli. In tako, gospoda moja, vidimo v nevarnosti volilne pravice meščanstva tudi občno nevarnost in ker smo vajeni naše strankarske koristi vselej podrediti občnim državnim koristim, bi se potegnili za liberalne nasprotnike. Vam, gospoda moja, navel sem najbistvene pomisleke, katere imamo proti vladni predlogi. Izvirajo povsem iz ozirov na koristi države in zatorej se moramo nanje v polni meri ozirati, ko se bodemo posvetovali o tej stvari. Ravnali bi pa proti vsem našim načelom, ko bi danes pod pritiskom, ki nas teži, prav kakor bi se poganjali za naklonjenost Ijudskih množic, nastopili z nasprotnim predlogom. Taka velevažna vprašanja morajo se, kakor se je že včeiaj naglašalo, dobro in mirno prevdariti, če se hoče doseči kak dober vspeh. V preteklosti, gospoda moja, smo pokazali, da vselej radi podamo roko, kedar gre za pravični razvoj volilnega prava. Mi bodemo to tudi vselej storili po našem sklepu dne 19. oktobra, katerega smo že razglasili, varujoč naša a\tonomistična načela, ki so včeraj našla tako dobrega zagovornika, Nikdar pa ne bodemo dopustili, da politično težišče preide od tistih razredov, ki kaj imajo, na tiste, ki nič nimajo, da bi se napravilo tako stanje, katero bi moral vsak državnik označiti za nevarno in pred. katerim hočemo varovati domovino, kolikor bo v naših močeh.