Naše—--- NOVINE 17. septembar 1979. Slovenska stran PIŠETA IN UREJUJETA: Lojze Košorok in Pavla Gruden1 WM. Tudi Slovenci ne zaostajamo. Naše slovensko društvo "Planica" v VVollongongu" prireja svoj pomladni ples, in za kar je to društvo, ki še nima svojega doma treba posebno pohvaliti je, da pošilja svoja vabila celo nam jftydnejčanom; saj smo tako daleč /od njih, posebno če človek nima svojega prevoza; in kar me je tokrat izvanredno presentilo -priložili so vabilu celo celoten program etničnega radija. Res odlično skrbe za svoje člane, pa če tudi jih tisti, ki smo oddaljeni ne moremo redno obiskovati. Da, Slovenci v Wollongongu nam res delajo čast. Doma smo prirejali prese v zimski dobi, tukaj pa spomladi. In dobro je to, saj drugače ne bi vedeli, da je spomlad. Slovensko Kar po domače ••• Pravijo, da spomlad vse poživi... Verjetno doma. Tukaj ej resnica povsem drugačna. Na ljudeh ni spoznati spomladi. Vsak hiti za svojimi opravki, nikjer nasmeha, nikjer spomladanskih veselic, a pri nas so celo v mestih ptički ženili... Le v predmestnih vrtovih moreš videti znamenja vigredi. Seveda tudi na nebu, a kaj ko se to na obrazih ne odraža. Tukaj vsi živimo velemestno življenje. Vlaki nas bruhajo na delo. vlaki nas bruhajo domov. Predmestja in mesta pa so mravljišča človeških robotov. Avtomobilov skoraj toliko kot pešcev. Če pa so kje nad mestom ptički, jih ne vidiš. Glave so sklonjene k tlom, a srca v skrbeh. Le dejstvo, da je Avstralija multikuliurna, bo spomlad nekoliko oživelo. Med sydnejskimi nebotičniki bodo zaplapolale mestne zastave, a sonce bo le malokje obsijalo ulice. Stolpnice so mu vzele pot do pločnikov. državna pomoč v te svrhe minimalna, a še več zato, ker prebivalstvo ni zainteresirano, da bi take dejavnosti podpiralo. Večinoma se jih niti ne zaveda, da imajo svojo kulturo. Od kod ta ravnodušnost? Prvi doseljenci, kaznjenci, so se prav verjetno zaradi zagrenjenosti napram svoji materi Angliji, odrekli svojih tradicij. Saj so bili ljudje brez prvič. Njihova borba za obstanek, za obdržanje golega življenja med kazensko dobo, je bila nečloveška. Moj prijatelj, Avstralec avstrijskega porekla, ki je tokaj rojen, se je, ko je dospel v svoja zrela leta, z vsem svojim bitjem predal raziskovanu te, sramotne in tragične dobe avstralskega začetka. Devet let je raziskoval star arhive in odkril naravnost zverinsko postopanje s kaznjenci. Vse to je opisa! v trilogiji, t.j. v treh knjigah. Prva se imenuje "Con", druga "Vic", a tretja ■'Ted". Vse tri skupaj torej _Gospa kosorokova in Martin Konda s Slovensko otroško folklorno skupino društva SDS Sydney. Etnične skupnosti se bodo zbrale ob svojih prireditvah s skrito željo, da bi se jih udeležilo čim več Avstralcev. Toda dolga leta, desetlja bodo minevala, predno se bodo Avstralci navadili na našo prisotnost, in še več časa 'Convicted". S to knjigo je podal čisto, golo resnico o tedanjem življenju. Napisal jo je v obliki romana in že je dobil pomudbe za snemanje fila na podlagi te izredno pretresljive knjige. Vplivni avstralski vzgojniki Ako je pošten rodoljub dolžan časti svoje domovine v vseh potrebnih primerih kri in življenje, ji je dolžan v prav nič manjši meri služiti s peresom, da v svetu pri vsaki priložnosti zaslovi. Ta čast, pravim, zavezuje ne le orožje, ki ga nosimo ob strani, ampak tudi za ušesom, namreč pero, če smo obojega vajeni sukati. PLATO bo poteklo, da bi Anglosaksonci sprejeli v svoja srca kulturno dediščino, ki jo danes tako skopo z nami dele, oziroma jo mi, priseljenci skušamo deliti z njimi. Vsi kontinenti se danes žblizujejo z izmenjavo svojih kulturnih dediščin, le prvotno prebivalstvo tega osamljenea otoka-kontinenta, ki ja takorekoč odrezan od ostalega sveta, se teh internacionalnih festivalov na drugih kontinentih kaj malo udeležuje. Nekaj pač zato, ker je društvo Sydney prireja svoj letni bal na gričku v Horsley Parku, Slovensko društvo "Triglav" debutantski ples. a Slovenski šolski odbor ples za maturante. Človeku je toplo v srcu, ko vidi, da smo se zopet živahno razgibali. A še lepše bi bilo. če bi se vsi strnili v eno samo močno skupnost. Kar še ni, še lahko bo. Ljubezen do domovine bi nas morala združiti. Le srca moramo drug drugemu odpreti na stežaj in pozabiti kar nas je razklalo. Le tako bomo resnično dvignili ime naše zemlje v Avstraliji do dostojne višine. Še ena vesela novica. Gosp Marija Košorokova, sedaj pripravlja že v četrtič otroško folklorno skupino. Prejšnjo soboto je kar zamrgolelo otrok in otročičkov in celo najstnikov, ki bi se radi pred avstralsko publiko zavrteli v slovenskih narodnih nošah. Martin Konda jih bo spremljal na harmoniki. Upati je, da jo bo Slovensko Društvo Sydney v vsakem oziro podprlo, in da bodo tudi starši redo pripeljali otroke na vajo. Za narodne noše pa tako in tako skrbi ga. Košorokova sama. Gospod Bulovec, pa mi je obljubil, da se bo potrudil, da bi DS priredil čim prej "Dan vietnamskih otrok", saj otroci niso krivi za dejanja in odločitve svojih staršev. Bilo bi lepo, če bi tudi druga društva v tem oziru storila kaj podobnega kot SDS. Saj je narodnosti v Avstraliji več kot dovolj. Pokažimo, da smo široko razgledani ljudje in da imamo človekoljubna srca. Od spomladi do spomladi imejmo vrata v nasa društva odprta za vse narode, povezimo se z drugimi etničkimi sskupinami, vabimo jih v goste v naše klube, in tudi oni nam bodo pošiljali vabila, da se udeležimo njihovih kulturnih prireditev. Le takrat, ko bomo res srce s srcem sodelovali z drugimi etničnimi skupinami bomo šele postali živ del Avstralije. Tn ne bo nam treba iskati spomladi, ker nam bo spomlad v srcu. V nasprotnem slučaju se za nas, ko bomo mi stari emigranti izumrli, ne bo več vedelo. Pavla Gruden. predlagajo, da bi se ta knjiga morala čitati v tukajšnjih srednjih šolah, kar verjetno ne bo mnogim všeč. Prva, "Con" je že izšla, druga "Vic" je v tisku, a tretjo "Ted" pisatelj ravnokar končuje. Kar so Avstralci tako ravnodušni napram svojemu kulturnemu predanju, je posebna dolžnost priseljencev, da to zemljo obogate s svojimi kulturni festivali etničnih skupnostih v Avstraliji v največjem zamahu. Več "sape" na mejah Od 1. septembra bodo lahko Jugoslovani čez mejo prenesli za 1500 dinarjev blaga brez carine - Olajšave tudi za zdomce -Rezervni deli LJUBLJANA • Od 1. septembra naprej bodo jugoslovenski državljani lahko čez mejo prinesli za 1.500 dinarjev blaga (doslej je bila omejitev 800 dinarjev), ne da bi za to blago plačali carino. Seveda pa vrednost posameznega izdelka ne bo smela biti večja kot 500 dinarjev (doslej 350 dinarjev) Odlok o spremembah in do polnitvah odloka o določitvi predmetov in vrednosti, ki imajo pri uvozu blaga carinske ugodnosti (Uradni list SFRJ št. 41-79) tudi natančneje določa uvoz žganih pijač in cigaret, kar je bilo doslej slabše določeno (Uradni list SFRJ 48 76 je to vrednostno omejeval za 100 din cigaret in za 100 din pijače). Zdaj lahko jugoslovanski državljan prinese v Jugoslavijo do enega litra alkoholnih žganih pijač in deset zavojčkov cigaret. Seveda pa, navajajo v odlomku, bosta "šteka" in steklenica všteta v odrejeno vsoto .1.500 dinarjev. Več kot določeno količino se menda na bo splačalo nositi čez mejo in cariniti, saj so dajatve za ucarinjenih deset zavojčkov cigaret in steklenico žganjice baje 1.000 dinarjev. Na zveznem izvršnem svetu so se odločili za večje ugodnosti tudi pri nekaterih drugih postavkah. Medtem ko so (in še) lahko zdomci, ki so delali v tujini nad dve leti, pripeljali s seboj za 10.000 dinarjev pohištva in za 15.000 dinarjev gospodinjskih predmetov, bodo že v septembru brez carine lahko uvozili za 30.000 din pohištva in za 50.000 dinarjev gospodinjskih aparatov. Tisti, ki so bili v tujini nad štiri leta, so doslej lahko skupno uvozili za 50.000 dinarjev predmetov za svoje gospodinjstvo brez carinskih dajatev, od 1. septembra na se bo ta vrednost povečala na največ 100.000 dinarjev. To, kot tudi že prej, ne bo veljalo za avtomobile. Te brez carine še vedno lahko uvozijo samo izseljenci, ki so Jugoslaivjo zapustili pred drugo svetovno vojno, pa se zdaj vračajo. Jugoslovani, ki začasno delajo v tujini, in prihajajo na letni dopust, pozneje pa se spet vračajo, bodo odslej lahko brez carine prinesli s seboj za 5.000 dinarjev blaga, ki bo namenjeno za njihovo osebno uporabo, ali kot darila za njihove svojce. Do 1. septembra še vedno velja omejitev 2.000 dinarjev. Med uvoznimi predmeti ne sme biti tehničnih aparatov kot so televizorji itd.(glej Uradni list .SFRJ 37-78), kot povsod drugod, pa tudi tu seveda velja, da predmeti ne smejo biti namenjeni za preprodajo. Po starem odloku pošljika iz tujine ni smela biti vredna več kot 100 dinarjev, da je bil dobitnik oproščen carine. Zvezni izvršni svet je to vsoto povečal na 400 dinarjev, če pa bodo v pošiljki zdravila, jih bo lahko za 1.500 dinarjev (do konca avgusta samo za 200 dinarjev) Tisi, ki so deset let delali v tujini in se vračajo v domovino, bodo imeli dokajšne ugodnosti, če bodo hoteli odpreti tu svojo obrt. Če posamezni stroji in aparati ne bodo presegli vrednsti 300.000 dinarjev, skupna vrednost vse uvožene opreme pa ne bo večja kot 800.000 dinarjev, bo zdomec carine oproščen. To velja tudi za motorna vozila, če se bo novopečeni jugoslovanski zasebnik ukvarjal samo z avtoprevozništvom. Tisti zdomci, ki so bili v tujini manj kot deset let, ugodnosti za avtoprevozništvo ne bodo imeli, vseeno pa so tudi njim malo priklonili vejico, če se bodo hoteli ukvarjati z zasebno obrtjo. Če carinska osnova za stroj ali drugo opremo ne bo večja kot 80.000 dinarjev za "dveletne" zdomce oziroma 140.000 za "štiriletne" bodo potrebna osnovna srdstva za obrtno dejavnost lahko uvozili brez carinskih dajatev. Če bo vrednost večja, a ne večja kot 300.000 dinarjev, bodo razlikomed dejansko vrednostjo in vrednostjo, do katere velja oprostitev (za ene 80.000, za druge pa 140.000) cirnili po enotni stopnji desetih odstotkov. Koliko nepismenih na svetu Strašljivi podatki UNESCO: kar 32 odstotkov analfabetov Na zasedanju posebne organizacije OZN za znanost in kulturo (UNESCO) v Parizu so objavili, da je dandanes na svetu 32,4 odstotka ljudi nepismenih. Odstotek je najvišji v afriških in arabskih državah - pred 80. V Aziji je nepismenih več kot 50 odstotkov ljudi, v Ameriki 24. V industrijsko razvitih državah je 3,5 odstotka naalfabetov. Boj z nepismenostjo terja nemalo sredstev. Na pariškem zasedanju pa so ugotovili, da so mednarodni finančni krogi povsem ravnodušni do tega perečega problema. Na zasedanju so poudarili, da porabijo v svetu vsako leto 400 milijared dolarjev za oboroževanje: le z majhnim delom te vsote bi mogl milijon ljudi na leto naučiti pisati jn brati. Boljši rezultati pa bi terjali več solidarnosti in izrazitejše sodelovanje mednarodnih organizacij. CENEJŠI BENCIN ZA TURISTE BEOGRAD - Tuji turisti bodo lahko tudi v prihodnje kupovali v Jgoslaviji benicin z 20 odstotki popusta, tako ni pričakovati bistvenega zmanjšanja turističnega obiska iz tujine, čeprav se je gorivo v Jugoslaviji precej podražilo. Toda podražilo se je tudi v drugih državah. Te dni so podražili tudi letalske prevoze, kar naj bi bila posledica podražitve letalskega goriva. Vsa letališča so zdaj oskrbljena z godrivom. "DOBER DAN" ZA HOTEL KOROTAN Prav nič presenetljivega ni, da obiskovalca iz Jugoslavije v hotelu Korotan v Sekiri ob Vrbskem jezeru pozdravijo z dober dan in ne "Guten Tag". Hotel je namreč lani prevzela v upravljanje Radenska, med dvajset zaposlenimi pa jih je polovica iz Radenc in Murske Sobote in tudi koroški Slovenci so med njimi, "alfa in ornega" hotela pa je turistična delavka Sonja Černčič iz Maribora. Hotel prav te dni dobiva podobo urejenega in dobro organiziranega turističnega objekta. Ze lani so v hotelu marsikaj popravili in spremenili na bolje, letos pa so končali s prvim delom obnove osrednje hotelske zgradbe, za kar so odšteli dobrih deset milijonov šilingov. Hotel je sedaj zanimiv predvsem za goste iz Velike Britanije in Nizozemske. Gostje letujejo v hotelu v organizaciji Yugotoursa, imajo pa možnost, da po prihodu v Jugoslavijo prežive teden dni na Gorenjskem, predvsem v Radovljici in okolici, drugi del dopusta pa v hotelu Korotan. ŽIVAHNO V ŠENTILJU MARIBOR - Na največjem mejnem prehodu v Sloveniji, v Šentilju, je v prvi polovici letošnjega leta prišlo v državo blizu devetsto tisoč potnikov, v obe smeri pa je avstrijsko-jugoslova nsko mejo v tem času prestopilo 3,928.000 potnikov, kar je za blizu 500.000 več kot v enakem obdobju lani. Na vseh mejnih prehodih na območju mariborske uprave javne varnosti je mejo prestopilo 5,016.000 potnikov, oziroma 900.000 več kot lani. 50.000 DIPLOMANTOV Po najnovejših podatkih jugoslovanskega Zveznega zavoda za statistiko je lani v Jugoslaviji diplomiralo 50.000 študentov, kaj je 3,7 odstotka več kot lani. Večina je bila rednih študentov, okoli 30 odstotkov pa je bilo študentov ob delu, medtem ko je skoraj polovica vseh diplomantov žensk. Največ študentov je diplomiralo v Srbiji (nad 20.000), nato v Hrvaški (12.000), Bosni i Hercegovini, Sloveniji (5700), Makedoniji (4300), Vojvodini (3400), na Kosovem (3000) in v Črni gori (880). Med študijskimi smermi vodijo tehniške in družbene vede ter medicina: tehniške fakultete so dali lani 6340 strokovnjakov, ekonomske 4200, pravne 4000 in medicinske 2100. Kljub velikim potrebam po agronomskih strokovnjakih pa je s tega področja lani diplomiralo le 816 študentov, od tega najmanj v Sloveniji. VELIKO NAROČILO IZ LIBIJE CERKNICA - Naročilo v vrednosti 3,4 milijona dolarjev, ki ga je cerkniški Brest dobil te dni iz Libije, je nedvomno eno od največjih naročil iz tujine slovenski lesni panogi doslej. Brest bo libijskemu naročniku prodal standardno pohištvo, že sredi naslednjega meseca bi morali odposlati prve pošiljke, do konca letošnjega leta pa naj bi že izdelali vse potrebne količine. Brest išče nova tržišča v ZDA in v manj razvitih deželah, v Evropi pa zdaj ne dosega večjih uspehov. Stalno so prisotni zlasti v Libiji, kjer so že doslej letno prodali pohištvo v vrednosti med 500.000 in 1 milijon dolarjev. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV AMATERJEV Turistično društvo Begunje je organiziralo tekmovanje harmonikarjev amaterjev. To tekmovanje je bilo na hribčku pri Sv. Petru nad Begunjami na Gorenjskem. Ocenjevalni komisiji in prisotnim gledalcem, ki jih ni bilo malo, se je predstavilo 35 tekmovalcev iz severnega dela Gorenjske. Z diatoničnimi harmonikami je nastopilo 26, s klavirskimi pa 9 tekmovalcev in ti slednji so bili ocenjeni posebej. Na "diatonkah so bili najboljši Marjan in Metod Praprotnik iz Ljubnega pred Francetom Fabijanom iz Besnice. Na klavirkah pa so bili najboljši Janez Zupan iz Lesc pred Begunjčanoma Vilijem Komanom in Jožetom Trlejem. Med nastopajočimi velja omeniti najstarejšega Franca Mohorča iz Begunj. Star je 83 let! Stana 7 D06A0A) 0 mm SE NI|E SM|EI0 60V0RITI ia2esl miiosu! Bio je, valjda, jedini čovjek u Srbiji koji je sputavao samovolju Miloša Obrenoviča i usudivao se da mu kaže i ono što nahijske starješine nisu smjele ni pomisliti da izuste. Knez se uplašio... Lažeš, Milošu! ■ ciknuo je Moler i skočio na noge -Sve si ti to umislio da me smakneš, aP neče biti po tvojoj več po narodnoj! Sjedeči na kanabetu, knez Miloš ga je prezrivo odmjerio, zatim pogledom preletio članove Skupštine. ukupno sedamnaest videnijih ljudi u Srbiji, i uvrijedeno rekao: • J a sam vam, bračo, do sada bio starješina a od sada, eto vam Molera! Prekomoravski i šumadijski knezovi nisu ni sačekali da knez završi. Po ranije utvrdenom dogovoru sa Milošem, hitro su ustali i bacili se na Molera. Ostavivši ga samo u košulji, počeli su da ga krvnički tuku, konopcima. gajtanima, rukama. čime god su stigli. Moler nije mogao ništa učiniti. Prem lačen na smrt. skljokao se na pod i onesvijestio. Za sve vrijeme Miloš se nije ni pomjerio. Mada se trudio da zadrži brižan izraz lica, oko usana mu se povremeno otiniao osmijen Zaprepaštene Molerove pristalice iz valjevske. sok olske i šabačke nahije nisu smjele da ga u/mu u /aštitu pošto su bile u manjini. Osim toga. mučile su ih kneze ve optužbe. Da I i je tačno ono što je gospodar maločas rekao za Molera? Mora da jeste, jer se več nekoliko mjeseci po narodu o njemu isto kazuje. Govori se da šuruje s Austrijancima, da je pronevjerio 40 000 groša narodnog novca, da živi sa dvije žene, da mrši o postu i još štošta. Valjevski prvak Prota Matija Nenadovič zgranuto je posmatrao sve što se dogada. DVANAEST POTPISNIKA Knez se pretvarao da mu je krivo što je do svega toga moralo doči i tobož' zamolio prisutne da izaberu drugog vodu. Prekomoravci i Sumadinci nisu htjeli ni da čuju /a to. Odmah je pala odluka da se pošalje delegacija beogradskom veziru Marašli Ali paši koja če da mu preda Molera i zatraži njegovo pogubljenje. Tako je tekao rad Narodne skupštine u.Beo gradu, koju je knez sazvao iznenada i be/. znanja Molera i koja je trajala od 23. do 30. aprila 1816. godine. lako se u starim zapisima nalaze podaci da je na Skupštini učestvovalo 17 nahijskih knezova i kneževskih starješina. arhivski podaci pokazuju da je to Miloševa izmišljotina. Pouzdano je utvrdeno da se radilo samo o videnijim ljudima i da Skupštini nisu prisustvovale sve starješine. Razlog je jednostavan: knez je po/vao one koji su mu bili naklonjeni i koji su mu bili naklonjeni i koji su unaprijed prihvatili da učestvuju u njegovoj "igri" u Skupštini o čemu Moler nije imao pojma. Tridesetog aprila sastavljena je optužba protiv Molera i predana Marašliji. Potpisalo je 12 lica, petorica su odbila da to učine! STVAR ZA ZABAVU Da li je odista jedan od najhrabrijih i najvidenijih ljudi prvog i drugog srpskog ustanka i izuzetno pismen čovjek za svoje vrijeme u Srbiji Petar Nikolajevič Moler počinio sve grijehove koje mu je Miloš Obrenovič stavio na dušu. To pitanje najviše je mučilo njegove Vatjevce. Roden u selu Babinoj Luci u okolini Valjeva, Moler je rano naučio da či-ta i piše. Intelektualno je toliko nadmašivao ustaničke starješine da je Karadorde često govorio: "Ko mi nadgovori Čupiča i natpiše Molera daču mu što zaište!" Petar je od str ica Handži Ruvima. arhimandrita manastira Bogovoda, naučio da slika pa je /bog toga dobio nad-imak - Moler! Zna se da je radio ikonostas manastira Če I i je koji je kasnijc izgorio i ikone za Karadordevu cr-kvu u Topoli. Sa Dositejem je održavao prisne veze. Proti Mateji Nanadoviču bio je pašenog, Karadorda je obožavao. I Karadorde je njega volio. Učestvovao je u svim borbama koje su se vodile na Drini i oko nje u prvom ustanku, dva„puta u odsu dnom času pritekao je Karadordu u pomoč i spasio mu glavu. ali je baš od Karadorda ostavljen na cjedilu kada se, 1813. godine, sa 800 Jadrana našao opsjednut u Loznici. Tada je voždu poslao pismo napisano sopstvenom krvlju moleči ga da mu pošalje nešto vojske i izbavi Jadrane smrti. Ne želeči da se zamjeri prvom čovjeku va-ljevskog kraja Jakovu Nenadoviču koji nije mogao Molera očima da vidi, Karadorde se oglušio o njegov vapaj. Petar je uspio da se probije iz Loznice, ali ranjave duše i uvjerenje da je kolektivno rukovodenje bolje od vlasti jednog čovjeka, pogotovu kolebljivog ili samovoljnog. Posli je propasti prvog srpskog ustanka Moler je prešao u Srem i uskoro postao prvi čovjek emigracije. Miloš Obrenovič se nekoliko puta sastajao s njim moleči ga za pomoč. Poučen rdavim is-kustvom sa Karadordem, Moler je pristao zanoseči se idejom o kolektivnonn upravljanju zemljom. Želja mu je ispunjena poslije dr ugog srpskog ustanka osnivanjem Narodne kancelarije kao najvišeg ad-ministrativnog tijela čiji je i on bio član. Dani su prolazili, a Moler je živio u ubjedenju da je uspio da ograniči Miloševu vlast. Nije, medu-tim, znao da je knez držao Kancelariju kao stvar za zabavu njenih članova. Kraj zabave bila je Narodna skupština sazvana za 23. april. Prethodno, Miloš se potrudio da po narodu pusti priče o Molerovim zloupotrebama, izdaji, nemoralnom životu... Marašlija je pažljivo saslušao delegacij u. Nekoliko trenutaka odsut-no je gledao u stranu, a onda upitao skupštinare: - A što ga, bezbeli, ne ub-ijete? Neko je potanko objas-nio da je po sporazumu iz medu Srba i Turaka izvrš-enje kazne nadležnost beo gradskog vezira. NOVAC JE POBIJEDIO Paša je shvatio da knez u Moleru vidi ljutog protiv-nika i da ga se plaši. Dakle, u tom grmu leži zec! Njemu je odgovaralo da medu Srbima postoji čovjek koji može zauzdati Miloša. - Ako je tako k'o što velite - procijedio je - ja ču na-miriti njegov dug! Članovi delegacije su se zabezeknuli i vratili se ne obavljena posla. Miloš nije mirovao. Nagovarao je sk upštinare da ponovo odu Marašliji. ovoga puta da ga zamole da im vrati Molera pa da mu oni presude. Marašlija je bio na muci. Pozva je beogradskog kadiju i upitao ga za mišljenje. Kadijin odgovor Petar Nikolajevič Moler je glasio: nema razloga da se Moler ubije! Srpski knez se našao u nevolji. Znao je da če mu Moler smači glavu ako se dočepa slobode. Riješio je da upotrijebi poslijednje i najjače sredstvo: novac! Otišao je Marašliji i bacio mu ga pred noge. Videči zlato, mnogo zlata, Turčin je popustio. Jedne od narednih nočiMoler je zadavljen u Kalemegdan-skoj tvrdavi. Tijelo ubijenog izbačeno je na iedinu. Slavni junak ležao je na ledima samo u dugim gačama zasukanih nogavica! Uveče su mitropolit i neki srbi izmo-lili od Turaka leš, i sahra-nili ga. O ovom dogada ju nije se smjelo govoriti za vrijeme vladavine - Miloša Obrenoviča. Da bi se otresao griže savjesti, knez nije htio ni da čuje za ras-prodaju Molerove imovine iako ju je Skupština konfiskovala. Molerovo imanje u Babinoj Luci naslijedila su njegova dva sina i kasnije ga prodala za 100 dukata. Pored toga, Miloš je dao miraz Molero-voj kčerki prilikom udaje i uopšte brinuo o Molero-voj djeci dok nisu odrasla. OBAVEŠTENJE Izbor Lepotice YUGOETHNIC organizuje izbor najlepše Jugoslovenke u NSW za 1979 godinu. Program izbora održače se u subotu 29 septembra 1979 u Police Boys Club Newtown, sa početkom u 20 časova. Pokrovitelji ove jedinstvene priredbe su: YUGOBANKA, JAT, STOPANSKA BANKA, ADRIATIC TRAVEL, YUTIL, GORENJE PACIFIC, MERKUR OVERS1S, GENERAL TURIST, APOTEKA MESTEROV'C, SAMOPOSLUGA TONI SPIROSKI, BRAT \ TRAVEL, BALKAN TRAVEL, NAŠE NOVIN NOVO DOBA I NOVOSTI, 1 MNOGI DRUGI POBEDNICE OVOG TAKMIČENJA DOBIC E VELIKE NAGRADE OD STRANE ORGANIZATORA I OD POSLOVNIH FIRMI KOJESU POKROVITELJI OVE PRIREDBE. Pobednice odlaze u Perth na finalno takmičenje za najlepšu Jugoslovenku na nivou Australije. Za ovo veče priprema se veoma bogat program: - Izbor Miss personalni, (najlepše Jugoslovenke). - Izbor Charity Queen, Bogat umetnički program Yugoethnica pri lagoden za ovo veče. Bogata lutrija. - Domača kuhinja sa tradicionalnim specij- alitetima. - Domača i strana žestoka piča. -1 mnoga druga iznenadenja za posetioce. Celo veče zabavljače vas dva dobra orkestra, zabavni i narodni sa svojim odabranim repertoarom. Ulaznice su puštene u prodaj u i mogu se dobiti preko naših klubova, putničkih agencija i restorana. Rezervišite ulaznice na vreme, možda ih kasnije ne može te dobiti. Decu ¡spod 14 godina nije dozvoljeno dovoditi, jer za njih nije ova priredba. Ceo program če se voditi na svim jugoslovenskim jezicima. Devojke koje žele da se takmiče za Miss personaliti, (za najlepšu Yugoslovenku), još nije kasno, prijavite se na adresu Jugoethnica, 142 Addison Rd. Marriekville, Ponedeljkom, Sredom i Petkom od 8 do 10 na veče. Pored Yugoetnika učestvuje popularni instrumentalno vokalni ansambl VALOVI.