23. Dnevi varstvoslovja, Laško, 8. in 9. junij 2022 Zbornik povzetkov Uredniki Maja Modic Benjamin Flander Branko Lobnikar Tinkara Pavšič Mrevlje Junij 2022 Naslov 23. Dnevi varstvoslovja, Laško, 8. in 9. junij 2022 Title 23rd Days of Criminal Justice and Security, Laško, 8th & 9th of June 2022 Podnaslov Zbornik povzetkov Subtitle Book of Abstracts Uredniki Maja Modic Editors (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Benjamin Flander (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Branko Lobnikar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Tinkara Pavšič Mrevlje (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Tehnični uredniki Dunja Legat Technical editors (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Jan Perša (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Barbara Erjavec (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Oblikovanje ovitka Jan Perša (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) prirejeno po Cover designer idejni oblikovni osnovi Aleksandra Podlogarja (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Grafika na ovitku Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, 2017 Cover graphic oblikovalec Aleksander Podlogar (Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede) Konferenca Conference name 23. Dnevi varstvoslovja Datum konference Conference date 8. in 9. junij 2022 Kraj konference Conference location Laško, Slovenija Programsko- Maja Modic, predsednica, Benjamin Flander, Branko Lobnikar, Tinkara organizacijski odbor Pavšič Mrevlje, Anja Zahirović, Barbara Erjavec, Aleksander Podlogar, Program-organizing Violeta Malić in Gregor Bec (vsi Univerza v Mariboru, Fakulteta za commit ee varnostne vede) Založnik Univerza v Mariboru Published by Univerzitetna založba Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si, zalozba@um.si Izdajatelj Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede Issued by Kotnikova ulica 8, 1000 Ljubljana, Slovenija https://www.fvv.um.si, fvv@fvv.uni-mb.si Izdaja Edition Prva izdaja Vrsta publikacije Publication type E-knjiga Dostopno na Available at http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/683 Izdano Published at Maribor, Slovenija, junij 2022 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Besedilo / Text / University of Maribor, University Press © Avtorji in uredniki, 2022 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons At ribution-NonCommercial-NoDerivs 4.0 International License. Uporabnikom je dovoljeno reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo. Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 351.74(082)(0.034.2) DNEVI varstvoslovja (23 ; 2022 ; Laško) 23. dnevi varstvoslovja, Laško, 8. in 9. junij 2022 [Elektronski vir] : zbornik povzetkov / (uredniki) Maja Modic ... [et al.]. - 1. izd. - E-zbornik. - Maribor : Univerzitetna založba Maribor, 2022 Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/683 ISBN 978-961-286-603-7 (PDF) doi: 10.18690/um.fvv.2.2022 COBISS.SI-ID 107895811 Povzetki niso lektorirani. Stališča, izražena v povzetkih, so stališča avtorjev in jih ni mogoče pripisati Univerzi v Mariboru, Fakulteti za varnostne vede ter institucijam, kjer so zaposleni. ISBN 978-961-286-603-7 (pdf) DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 Cena Price Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika For publisher prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru Citiranje Modic, M., Flander, B., Lobnikar, B. in Pavšič Mrevlje, T. (ur.). Attribution (2022). 23. Dnevi varstvoslovja, Laško, 8. in 9. junij 2022. Maribor: Univerzitetna založba. doi: 10.18690/um.fvv.2.2022 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA ZBORNIK POVZETKOV Kazalo Uvodnik Uredniki 1 VABLJENA PREDAVANJA 3 Intimnopartnerski femicid v Sloveniji – pomen povednega poimenovanja umorov žensk in prepoznavanje dejavnikov tveganja 5 Jasna Podreka Izboljšanje odzivanja prvih posredovalcev na nasilje v družini – pomen celovitega in večagencijskega pristopa 6 Branko Lobnikar OKROGLE MIZE 7 Okrogla miza »Nasilje v družini – epidemija, pred katero si prepogosto zatiskamo oči, mašimo ušesa in zastiramo usta« 9 Okrogla miza »Deset let instituta odvzema premoženja nezakonitega izvora« 11 POVZETKI PRISPEVKOV 13 Tožilski pogled na finančno preiskavo po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) 15 Kristina Amon Podatkovno rudarjenje kot metoda napovedovanja izrednih dogodkov v zaporskem sistemu 16 Jernej Agrež ii KAZALO. Nevarnosti psihološkega izvedenstva: zanemarjanje znanosti in vpliva pristranskosti 17 Igor Areh Odnos prebivalcev Slovenije do izvrševanja kazenskih sankcij v skupnosti 18 Emanuel Banutai, Branko Lobnikar, Danijela Mrhar Prelić Trenutni dosežki projekta HOPE in izzivi za v prihodnje Emanuel Banutai, Danijela Mrhar Prelić 19 Sodelovanje policije z informatorji – policijsko »izvidništvo« v boju proti kriminaliteti 20 Robert Berginc Analiza sistema izobraževanja zasebnovarnostnega osebja v Sloveniji Žiga Božjak, Andrej Sotlar 21 Sodobne oblike prevencije spolnega nasilja na območjih nočnega življenja – izsledki projekta SHINE 22 Tinkara Bulovec, Katja Eman Uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev v slovenskem zaporskem sistemu 23 Lana Cvikl Problematika neformalnega nadzorstva in formiranje družbene iniciative – Štajerska varda 24 Domen Čerin, Aleš Bučar Ručman, Simon Slokan Projekt FENIKS – raziskovanje korupcije in korupcijskih tveganj v zdravstvu 25 Bojan Dobovšek, Boštjan Slak, Maja Loknar, Aleš Behram Policijsko delo v skupnosti v ruralnih predelih Slovenije v času covida-19 Katja Eman 26 Nacionalna viktimizacijska študija na slovenskem podeželju Katja Eman, Gorazd Meško 27 Ob rob finančni preiskavi po Zakonu o finančni upravi Benjamin Flander 28 PERICLES – okrepljena urbana oprema v Ljubljani Roman Fortuna, Tinkara Bulovec 29 Finančne preiskave po ZKP – policijski vidik Bojan Geršak 30 Kazalo iii. Kriminaliteta in kaznovanje v republikah nekdanje Jugoslavije Rok Hacin, Jošt Meško 31 Obravnava povzročiteljev nasilja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 32 Vanja Jakopin, Aleksandra Tratar Izpostavljenost starejših uporabnikov pametnih naprav kibernetskim grožnjam: Stanovalci domov za starejše Sanja Kerznar Osolnik, Igor Bernik, Kaja Prislan, Anže Mihelič, Simon 33 Vrhovec Študija primera nasilja odraslih otrok nad starši v Sloveniji Monika Klun, Aleš Bučar Ručman, Danijela Frangež 34 Uporaba kriminoloških teorij pri preučevanju mladoletniškega prestopništva v ruralnih in urbanih okoljih 35 Izza Kokoravec, Gorazd Meško Nasilje nad starejšimi v času pandemije covida-19 Nena Kopčavar Guček 36 Izzivi pri izvajanju instituta odvzema premoženja nezakonitega izvora Jona Koren Fric 37 Preliminarni rezultati raziskave o vlogi pediatrov pri prepoznavi nasilja nad otroki 38 Nika Košir, Boštjan Slak Hibridno vojskovanje Rusije proti Evropi pred začetkom kinetičnih bojnih operacij v Ukrajini: pregled strateške in taktične uporabe metod ter njihov učinek 39 Janez Krivec Pripravljenost na izredni jedrski ali radiološki dogodek, povzročen s kibernetskim napadom 40 Saša Kuhar, Samo Tomažič Odgovornost in mladoletniki v prevzgojnem domu Jerica Lipec 41 Mnenje prebivalcev Slovenije o načinih in uspešnosti policijskega dela v času epidemije covida-19 Branko Lobnikar, Kaja Prislan, Sanja Kutnjak Ivković, Jon Maskály, Peter 42 Neyroud iv KAZALO. Strokovno delo v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje z obsojencem, obsojenim za storitev kaznivega dejanja nasilja v družini 43 Julija Mejač Leskovšek, Izidor Derganc Samozaznava legitimnosti slovenskih policistov Gorazd Meško, Rok Hacin 44 Varna raba pametnih naprav: poskus kategorizacije starejših občanov Anže Mihelič, Boštjan Žvanut 45 Analiza obravnave storilcev nasilja v družini v probaciji Miha Novak, Danijela Mrhar Prelić 46 Pomožni, rezervni, prostovoljni policisti – zgodovinski pregled Jasmina Pinoza 47 Večdeležniško odzivanje na nasilje nad starostniki – pomen delovanja civilne družbe 48 Teja Primc, Branko Lobnikar, Kaja Prislan Kibernetsko bojevanje v luči spopadov med Rusijo in Ukrajino Žiga Primc, Igor Bernik 49 Razvoj celovitih modelov ocenjevanja nacionalnovarnostne ogroženosti in merjenja uspešnosti, učinkovitosti ter kakovosti policijskega dela: pregled tujih pristopov, dobrih praks in njihova aplikacija za Slovenijo – 50 predstavitev projekta in preliminarni rezultati Kaja Prislan, Branko Lobnikar, Anže Mihelič, Boštjan Slak, Maja Modic Učinkovit pritožbeni mehanizem nad delom občinskih redarjev, varnostnikov in detektivov – predstavitev projekta in preliminarni rezultati 51 Andrej Sotlar, Miha Dvojmoč, Maja Modic, Bernarda Tominc Goljufije na spletnih oglasnikih Lara Števančec, Tina Baloh, Vesna Breznik, Eva Hadner 52 Celostna obravnava povzročiteljev/povzročiteljic nasilja v slovenskih zaporih 53 Urška Tropenauer, Katja Voh Potapljanje za namene javne varnosti Gregor Trošt, Gašper Košir 54 Kibernetska odpornost pametnih omrežij Matjaž Trunkelj, Blaž Markelj 55 Kazalo v. Obravnava povzročitelja nasilja na probacijski enoti Mira Ulčar 56 Kako doseči večjo učinkovitost obravnave pri preprečevanju nasilja v družini ter razmislek o ključnih ovirah in pasteh 57 Tina Vukan 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA ZBORNIK POVZETKOV Uvodnik MAJA MODIC, BENJAMIN FLANDER, BRANKO LOBNIKAR, TINKARA PAVŠIČ MREVLJE UREDNIŠKI ODBOR ZBORNIKA POVZETKOV Spoštovane bralke in bralci. Zbornik povzetkov 23. Dnevov varstvoslovja sestavljajo povzetki plenarnih predavanj, okroglih miz in prispevkov, ki odražajo aktualno strokovno, znanstveno in raziskovalno delo avtorjev na področju varstvoslovja. Plenarni del konference smo posvetili obravnavi nasilja v družini, temi, za katero menimo, da je še posebej v času po pandemiji vredna posebne pozornosti. V obliki dveh plenarnih vabljenih predavanj na temo intimnopartnerskega femicida in odzivanja prvih posredovalcev bosta obravnavo nasilja v družini otvorila dr. Jasna Podreka in dr. Branko Lobnikar. Sledila bo okrogla miza, kjer bodo svoje izkušnje in znanje s področja nasilja v družini delili predstavniki Policije, Centrov za socialno delo, s področja zdravstva, Vrhovnega državnega tožilstva in nevladne organizacije. Povzetke prispevkov na temo nasilja nad ranljivimi skupinami smo združili v sekcijo, ki bo sklenila prvi del konference. 2 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. Na drugi okrogli mizi bodo višja državna tožilka, odvetnik, ustavni pravnik ter strokovnjaka s področja kriminalistike ter policijskega in kazenskega prava razpravljali o prehojenih poteh in prihodnosti instituta odvzema premoženja nezakonitega izvora. Tej temi bo posvečena tudi sekcija z naslovom Pravni in izvedbeni vidiki finančnih preiskav. V okviru posebne sekcije pa bodo razpravljavci predstavili cilje in preliminarne ugotovitve dveh aktualnih ciljnih raziskovalnih projektov – o razvoju celovitih modelov ocenjevanja nacionalnovarnostne ogroženosti in merjenja uspešnosti, učinkovitosti ter o učinkovitem pritožbenem mehanizmu nad delom občinskih redarjev, varnostnikov in detektivov. Glavni poudarki letošnjih prispevkov se vežejo na teme s področja policijske dejavnosti, detektivske dejavnosti, varnosti v lokalnih skupnostih, proučevanja in preprečevanja različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nadzora nad delom policije, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe. Že več kot dve desetletji ostajamo zvesti glavnim ciljem konference Dnevi varstvoslovja: predstaviti najnovejša varstvoslovna spoznanja in raziskovalne ugotovitve, primere dobre prakse ter primere uspešnih prenosov znanj v prakso, omogočiti stik med teoretiki in praktiki ter pospešiti razgrinjanje in reševanje aktualnih problemov na področju varstvoslovja. Dnevi varstvoslovja tudi tokrat gostijo Slovenske dneve detektivske dejavnosti v organizaciji Detektivske zbornice Republike Slovenije, letos že četrte po vrsti. Naša želja, da se po dveh letih, ko so Dnevi varstvoslovja zaradi epidemiološke situacije potekali v spletnem okolju, zopet srečamo, se letos uresničuje in tako smo še posebej veseli, da vas lahko 8. in 9. junija 2022 pozdravimo v Laškem. INTIMNOPARTNERSKI FEMICID V SLOVENIJI – POMEN POVEDNEGA POIMENOVANJA UMOROV ŽENSK IN PREPOZNAVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA JASNA PODREKA Univerza v Ljubljana, Filozofska fakulteta, Ljubljana, Slovenija jasna.podreka@ff.uni-lj.si Povzetek Intimnopartnerski femicidi sodijo med najpogostejše vzroke za nasilne in prezgodnje smrti žensk, tako v Sloveniji kot tudi v svetu. V poročilu Urada Združenih narodov za drogo in kriminal iz leta 2017 navajajo, da je bilo od leta 2016 na svetovni ravni umorjenih 87.000 žensk, od tega jih je bilo 58 % umorjenih s strani oseb, ki sodijo v njihov družinski krog; najpogostejši povzročitelji znotraj družinskega kroga so bili njihovi ali aktualni intimni partnerji. Podobno velja tudi za Slovenijo, saj statistični podatki kažejo, da so bili v skoraj polovici vseh umorov žensk povzročitelji njihovi nekdanji ali aktualni intimni partnerji. V povprečju pa v Sloveniji beležimo med 5 in 7 takšnih umorov letno. Če k tem številkam prištejemo še kolateralne žrtve, kamor štejemo osebe, ki so bile umorjene poleg partnerke, ter otroke, katerih življenje je po takšni izkušnji za vedno zaznamovano, lahko z zaskrbljenostjo ugotovimo, da so razsežnosti tega problema še veliko večje, kot se nam na prvi pogled zazdi. Ker so takšni podatki vse prej kot spodbudni in so po mnenju avtorice resen razlog za skrb, se bomo v pričujočem predavanju naprej dotaknili pomena uporabe povednega poimenovanja tovrstnih umorov in se tako spoznali s pojmom femicid ter Ključne besede: intimnopartnerski njegovim pomenom uporabe. Osrednji del predavanja se bo odnosi, nanašal na prepoznavanje temeljnih dejavnikov tveganja za nasilje, tovrstna kazniva dejanja, preko katerih bi lahko gradili boljši nasilje v družini, femicidi, sistem preventive in zaščite žrtev pred nasiljem v družini oz. dejavniki tveganja, intimnopartnerskim nasiljem. Slovenija IZBOLJŠANJE ODZIVANJA PRVIH POSREDOVALCEV NA NASILJE V DRUŽINI – POMEN CELOVITEGA IN VEČAGENCIJSKEGA PRISTOPA BRANKO LOBNIKAR Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija branko.lobnikar@um.si Povzetek Žrtve psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja, zanemarjanja in zalezovanja v družini bi morale biti v središču obravnave katere koli institucije, ki je vključena v odzivanje na nasilje v družini. Uspešnost naslavljanja vseh možnih oblik nasilja v družinskem okolju je močno odvisna od ustrezne obravnave žrtev in celostnega pristopa, ki vključuje delujočo mrežo povezanih deležnikov. Rezultati dosedanjih raziskav poudarjajo, da je obravnava žrtev ob prijavi pomembna za dvig njihovega zaupanja v mehanizme pomoči. Pomembnost usposobljenosti prvih posredovalcev za kakovostno obravnavo žrtev in učinkovito naslavljanje problematike nasilja v družini potrjujejo tudi najnovejša raziskovalna dognanja. V obsežni evropski študiji o delovanju prvih posredovalcev v primerih nasilja v družini, izvedeni v okviru mednarodnega projekta IMPRODOVA, so raziskovalci prišli do ugotovitev, da so rezultati za žrtve veliko boljši, če se z žrtvami nasilja v družini ukvarjajo prvi posredovalci, ki imajo posebna znanja za Ključne besede: obravnavo tako žrtev kot storilcev nasilja v družini, kot če pri nasilje v družini, nasilju v družini posredujejo generalisti – tisti policisti ali socialni prvi posredovalci, delavci, ki so v tistem trenutku v službi. Kot ključne pa so IMPRODOVA, usposabljanje, izpostavili pomen ocene tveganja in dokumentiranje primerov, policija, razvoja skupnih programov usposabljanja za vse ravni in vse prve zdravstvo, posredovalce ter krepitev znotrajagencijskega in socialno delo, ocena tveganja medagencijskega sodelovanja. 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA ZBORNIK POVZETKOV OKROGLA MIZA »NASILJE V DRUŽINI – EPIDEMIJA, PRED KATERO SI PREPOGOSTO ZATISKAMO OČI, MAŠIMO UŠESA IN ZASTIRAMO USTA« MODERATOR: BRANKO LOBNIKAR RAZPRAVLJAVCI: ALOJZ SLADIČ, BORIS RAKUŠA, HELENA GOVEKAR, SAŠA CAR, NENA KOPČAVAR GUČEK, MIRJAM KLINE IN KATJA ZABUKOVEC KERIN Izhodišča. Nasilje v družini razumemo kot katero koli obliko psihičnega, fizičnega, spolnega, ekonomskega nasilja, zanemarjanja in zalezovanja, ki poteka v družinskem okolju. Tovrstno nasilje je lahko nasilje do otrok, nasilje v intimnopartnerskih odnosih ter tudi pogosto zapostavljeno nasilje do starejših. Uspešnost naslavljanja vseh možnih oblik nasilja v družinskem okolju je odvisna od celostnega pristopa, ki vključuje delujočo mrežo soodvisnih deležnikov. Najustreznejši način obravnavanja nasilja v družini je usklajen odziv represivnih in nerepresivnih institucij. Kompleksnost pojava nasilja zahteva medinstitucionalni in multidisciplinarni pristop na preventivnem in tudi na kurativnem področju. Pri tem sodelujejo policija, centri za socialno delo, zdravstvene službe, sodišča, varne hiše in nevladne organizacije pa tudi drugi, ki pridejo v stik z žrtvijo. Na okrogli mizi bomo s kompetentnimi razpravljavci poskušali ugotoviti, kako doseči sinergijo med ukrepi posameznih, vladnih in nevladnih, institucij pri zagotavljanju dobrobiti žrtev nasilja in tudi odvračanju storilcev nasilnega vedenja. Ključne besede: intimnopartnerski odnosi, nasilje, femicidi, dejavniki, Slovenija 10 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. O razpravljavcih: Branko Lobnikar Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija. Alojz Sladič Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Ljubljana, Slovenija. Boris Rakuša Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Ljubljana, Slovenija. Helena Govekar Center za socialno delo Ljubljana, Koordinacija za preprečevanje nasilja, Ljubljana, Slovenija. Saša Car Center za socialno delo Pomurje, Koordinacija za preprečevanje nasilja, Murska Sobota, Slovenija. Nena Kopčavar Guček Zdravstveni dom Ljubljana, enota Vič in Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino, Ljubljana, Slovenija. Mirjam Kline Vrhovno državno tožilstvo, Ljubljana, Slovenija. Katja Zabukovec Kerin Društvo za nenasilno komunikacijo, Ljubljana, Slovenija. 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA ZBORNIK POVZETKOV OKROGLA MIZA »DESET LET INSTITUTA ODVZEMA PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA« MODERATOR: BOJAN DOBOVŠEK RAZPRAVLJAVCI: BENJAMIN FLANDER, MITJA JELENIČ NOVAK, BARBARA LIPOVŠEK Izhodišča. Letos bo preteklo deset let od začetka uporabljanja Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Zakon določa pogoje, postopek in pristojne organe za finančno preiskavo, začasno zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo, upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora ter mednarodno sodelovanje v zvezi s postopki po tem zakonu. Institut odvzema premoženja je že pred sprejemom ZOPNI dvigoval nemalo prahu. Del strokovne javnosti je zavzel stališče, da mehanizem, ki je odvzem premoženja predvidel v okviru pravdnega postopka, nasprotuje domnevi nedolžnosti in da omogoča čezmerne posege v lastninsko pravico, sprejeta ureditev pa naj bi udeležencem postopka kršila temeljne pravice tudi v postopku finančne preiskave. V nasprotju s kritiki so (bili) zagovorniki zakona mnenja, da zakon uvaja legitimen instrument, ki pod določenimi pogoji omogoča, da se premoženje, glede katerega obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bilo pridobljeno nezakonito, preišče in odvzame. ZOPNI je bil leta 2014 noveliran, v zvezi z njim pa je bilo izdanih tudi več sklepov in odločb Ustavnega sodišča. Na institut odvzema premoženja je daljnosežno vplivala zlasti odločitev Ustavnega sodišča o razveljavitvi prvega odstavka 57. člena ZOPNI, ki je omogočal uporabo zakona za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti. Odločitev je imela pomembne učinke na pendentne zadeve na državnih 12 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. tožilstvih. V večini odprtih pravdnih postopkih za odvzem je bilo premoženje pridobljeno pred uveljavitvijo ZOPNI. V pravdah, ki so se nanašale na to premoženje, so državni tožilci tožbe umaknili, začasno zavarovano ali odvzeto premoženje pa je bilo vrnjeno. Odločba, ki je razveljavila retroaktivnost zakona, je vplivala tudi na odrejanje novih finančnih preiskav. Po desetletju uveljavljanja ZOPNI se izvajalci zakona soočajo z izzivi, ki zadevajo nadaljnjo profesionalizacijo in specializacijo, učinkovitejše izvrševanje pravnomočnih sodb, odpravo nejasnosti glede t. i. nadomestnega odvzema premoženja, ovire pri mednarodnem sodelovanju, težave s hrambo in upravljanjem odvzetega premoženja in vzpostavitev centraliziranega multidisciplinarnega organa za izvajanje zakona, ki ga priporočajo mednarodne organizacije. O prehojenih poteh in prihodnosti instituta odvzema premoženja nezakonitega izvora bodo na okrogli mizi razpravljali višja državna tožilka, odvetnik, ustavni pravnik ter strokovnjaka s področja kriminalistike ter policijskega in kazenskega prava. Ključne besede: ZOPNI, odvzem premoženja nezakonitega izvora, finančna preiskava, pravdni postopek O razpravljavcih: Bojan Dobovšek Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: bojan.dobovsek@um.si Benjamin Flander Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija, e-pošta: benjamin.flander@um.si Mitja Jelenič Novak Odvetnik, Ljubljana, Slovenija. Barbara Lipovšek Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija. Povzetki prispevkov 15. TOŽILSKI POGLED NA FINANČNO PREISKAVO PO ZAKONU O ODVZEMU PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA KRISTINA AMON Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija Povzetek Za uspešen pregon storilcev kaznivih dejanj je poleg odvzema protipravne premoženjske koristi izjemno pomemben tudi odvzem premoženja nezakonitega izvora, saj storilci kazniva dejanja izvršujejo ravno z namenom pridobiti čim večje premoženje, pridobljeno premoženje pa uporabljajo tudi za izvrševanje novih kaznivih dejanj. Za učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora je ključno njegovo odkritje in zavarovanje v zgodnji fazi postopka, najmočnejše orodje, ki ga ima država trenutno za to na razpolago, pa je finančna preiskava, urejena v Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Finančna preiskava predstavlja prvo fazo postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora. Vodi jo državno tožilstvo, ki je pristojno za predkazenski ali kazenski postopek zaradi kataloškega kaznivega dejanja iz 4. člena ZOPNI, torej bodisi katero koli okrožno državno tožilstvo bodisi Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije. V finančni preiskavi poteka tudi intenzivno sodelovanje z drugimi organi, ki lahko bistveno prispevajo k uspešnemu odkrivanju premoženja nezakonitega izvora tako v Sloveniji kot tudi v tujini (FURS, Ključne besede: policija, UPPD ter KPK). Finančna preiskava po ZOPNI kazenski postopek, ZOPNI, predstavlja trenutno najmočnejše orodje za odkrivanje finančna preiskava, premoženja nezakonitega izvora, nujna pa je njena pravilna in premoženje učinkovita izvedba, saj je le na podlagi tako opravljene finančne nezakonitega izvora, preiskave mogoče premoženje nezakonitega izvora na koncu tudi Specializirano uspešno odvzeti. državno tožilstvo DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 16 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. PODATKOVNO RUDARJENJE KOT METODA NAPOVEDOVANJA IZREDNIH DOGODKOV V ZAPORSKEM SISTEMU JERNEJ AGREŽ Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavod za prestajanje kazni zapora, Dob pri Mirni, Slovenija jernej.agrez@gmail.com Povzetek Z digitalizacijo slovenskega zaporskega sistema prihaja do ustvarjanja, obdelave in zbiranja velike količine podatkov, ki se ne glede na razpršenost sistema dnevno shranjujejo v centralno podatkovno zbirko. Zaporski sistem je kontinuirana celota in mora biti odporen proti zunanjim in notranjim vplivom, kar omogoča neprekinjen dotok podatkov, ki izhajajo iz dogodkov znotraj sistema. Če te podatke obravnavamo časovno in prostorsko lokalno ter vzročno-posledična razmerja omejimo na izvorni dogodek, nam takšen pristop omogoča učinkovito razumevanje zgolj posameznega dogodka. Če obravnavo podatkov razširimo na več dogodkov, več različnih lokacij, obdobij in vzročno-posledičnih razmerij, se pri veliki količini podatkov izdatno otežita prepoznavanje in razumevanje vzorcev, ki nakazujejo podobnosti različnih dogodkov in jih z metodami deskriptivne statistike težko zaznamo. Da bi ugotovili, ali je mogoče učinkovito obdelovati velike količine podatkov, ki nastajajo znotraj zaporskega sistema, smo testni nabor podatkov analizirali z različnimi metodami podatkovnega rudarjenja in medsebojno primerjali učinkovitost le-teh. Pri tem smo v testno Ključne besede: zaporski podatkovno zbirko dodali še spremenljivke, ki so znotraj sistem, zaporskega sistema označene kot izrazit nosilec vpliva na izredni dogodki, nastanek izrednih dogodkov (lunine mene, odmevni prazniki podatkovno rudarjenje, ipd.). Z analizo nam je uspelo oceniti uporabnost podatkovnega velike količine rudarjenja kot metode napovedovanja izrednih dogodkov in podatkov, izpostaviti vzorce, ki so bili prisotni v naboru testnih izrednih napovedovanje dogodkov dogodkov. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 17. NEVARNOSTI PSIHOLOŠKEGA IZVEDENSTVA: ZANEMARJANJE ZNANOSTI IN VPLIVA PRISTRANSKOSTI IGOR AREH Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija igor.areh@um.si Povzetek Izvedensko mnenje oziroma sodna ocena osebnosti mora temeljiti na objektivnem znanstvenem raziskovanju in empirično preverjenih podatkih. Žal v psihološki izvedenski praksi pogosto ni tako, razlogov za to pa je več. Ena od temeljnih težav je nezmožnost kritičnega razmišljanja, ki je lastna vsem ljudem, pri izvedencih pa je pomemben izvor pristranskosti in znanstvene neutemeljenosti ugotovitev. Izvedenci se pogosto zanašajo na pomen unikatnih podatkov, ki so statistično nepomembni pri napovedovanju in ugotavljanju psiholoških pojavov, kot so na primer osebnostne lastnosti. Opazimo lahko tudi zanemarjanje in zavračanje znanosti, odpor do znanosti, ki je razviden iz uporabe dvomljivih psiholoških testov in ignoriranja ali zanikanja pomena raziskovalnih ugotovitev. Gre za opazen problem klinične psihologije, ki se je prenesel tudi v izvedensko prakso. Izvedenska mnenja so tako pogosto utemeljena na nepreverjenih domnevah oziroma ugibanjih. Ta Ključne besede: nastanejo pod vplivom ideoloških ali osebnih pričakovanj ter psihološko izvedenstvo, prepričanj izvedencev in so zato strokovno neutemeljene pristranskost, špekulacije, ki lahko sodišča zavajajo v napačne odločitve in znanost, povzročajo škodo strankam v postopkih. To opozarja na slabo dokazna vrednost, strokovni poznavanje strokovnih standardov in psihološke etike, ki sicer standardi, opozarjajo na neprimernost takšne prakse. etika DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 18 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. ODNOS PREBIVALCEV SLOVENIJE DO IZVRŠEVANJA KAZENSKIH SANKCIJ V SKUPNOSTI EMANUEL BANUTAI,1 BRANKO LOBNIKAR,2 DANIJELA MRHAR PRELIĆ1 1 Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za probacijo, Ljubljana, Slovenija emanuel.banutai@gov.si, danijela.mrhar-prelic@gov.si 2 Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija branko.lobnikar@um.si Povzetek Čeprav je področje probacije v slovenskem prostoru še vedno mlado, se pojem vse bolj strokovno uveljavlja. Pri probaciji je pomembno, da kaznovana oseba v času izvajanja kazenske sankcije ostaja v svojem bivalnem okolju, s čimer se razširjajo možnosti izvajanja kazenskih sankcij s ciljem večje varnosti družbe. Pri tem predstavlja velik izziv motiviranje oseb k prosocialnemu vedenju ob vzpostavljanju življenjskih okoliščin, ki vodijo k opustitvi kaznivega ravnanja v prihodnje in uspešno integracijo v skupnost. Spomladi 2021 smo na vzorcu 381 polnoletnih prebivalcev Slovenije (57 % žensk) izvedli študijo, s katero smo ugotavljali odnos prebivalcev do več oblik izvrševanja kazenskih sankcij v skupnosti. Večina anketiranih (85 %) se strinja z delom v splošno korist, šest desetin se strinja z izrekom pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, dobra Ključne besede: polovica anketiranih (52 %) se strinja s pogojnim odpustom iz probacija, javno zapora z varstvenim nadzorstvom, še najmanj, pa kljub temu mnenje, 44 % se strinja s prestajanjem kazni v hišnem zaporu. Tri četrtine izvrševanje kazenskih sankcij v anketiranih meni, da je poslanstvo probacijske službe v Sloveniji skupnosti, izvajanje kazenskih sankcij v skupnosti namesto v zaporu, kar se varstveno kaže tudi v njihovem odnosu do alternativnih oblik izvrševanja nadzorstvo, Slovenija kazni zapora za obsodbo zaradi storitve kaznivega dejanja. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 19. TRENUTNI DOSEŽKI PROJEKTA HOPE IN IZZIVI ZA V PRIHODNJE EMANUEL BANUTAI, DANIJELA MRHAR PRELIĆ Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za probacijo, Ljubljana, Slovenija emanuel.banutai@gov.si, danijela.mrhar-prelic@gov.si Povzetek Cilj projekta HOPE (Holistic Radicalisation Prevention Initiative), ki s teoretičnega in praktičnega vidika naslavlja izzive procesa radikalizacije v zaporskem in probacijskem okolju, je s pomočjo celostnega pristopa ustvariti mrežo strokovnjakov in praktikov za podporo stalnemu usposabljanju ter izmenjavi informacij in znanj na območju Balkana in JV Evrope. Od začetka projekta je devet projektnih partnerjev konzorcija kljub pandemičnim razmeram opravilo temeljito analizo stanja s pregledom razpoložljive strokovne literature, proučilo ključne faktorje radikalizacije v kontekstu zaporskega in probacijskega okolja, razpoložljive modele ocenjevanja dejavnikov tveganja, izzive medagencijskega sodelovanja ter primere dobrih praks, pristopov in programov v obeh okoljih. Na podlagi analize podatkov spletne raziskave in polstrukturiranih intervjujev s strokovnjaki je bila izdelana podrobnejša regionalna ocena potreb, ki se bo še dopolnjevala. Izvedene so bile štiri čezmejne tematske delavnice (v spletnem Ključne besede: radikalizacija, okolju), kjer so strokovnjaki razpravljali o različnih regionalnih nasilni izzivih in izmenjali izkušnje. Izdelan je bil promocijski video ekstremizem, projekta v jezikih vseh projektnih partnerjev. V nadaljevanju preprečevanje, HOPE, sledijo dodatne delavnice in srečanja (v živo) z nadgradnjo usposabljanje in vsebin, v teku je tudi izdelava izobraževalnih programov za izobraževanje, usposabljanja strokovnjakov in trenerjev oziroma inštruktorjev, probacija, zaporski sistem, vključno s fazo pilotiranja in evalviranja vsebin. Več o vsebini JV Evropa, projekta – https://hope-radproject.org/ Balkan DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 20 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. SODELOVANJE POLICIJE Z INFORMATORJI – POLICIJSKO »IZVIDNIŠTVO« V BOJU PROTI KRIMINALITETI ROBERT BERGINC Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Policijska akademija – Višja policijska šola, Tacen, Slovenija robert.berginc@policija.si Povzetek Kriminalno okolje se vseskozi obnavlja in širi na vsa področja sodobne družbe, zato policija nujno potrebuje kakovostne informacije za uspešno odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Takšno pridobivanje informacij poteka tudi od oseb, ki so policiji pripravljene prostovoljno posredovati informacije o kriminalnih dejavnostih oseb. V stroki tem osebam pravimo informatorji. To področje se v slovenski policiji razvija že več kot desetletje in je pravno opredeljeno v 11. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije, in sicer kot eden od načinov izvajanja nalog policije pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Policiji dovoljuje od oseb pridobivati informacije o kriminalni dejavnosti, ki so pomembne za nadaljnjo analitično obdelavo in pripravo strokovno utemeljene podlage za načrtovanje ustreznih policijskih dejavnosti pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju Ključne besede: kriminalitete. Pri informatorjih gre za nekakšno »izvidništvo«, ki boj proti policiji pomaga pravilno odreagirati na varnostne probleme. kriminaliteti, informatorji, Kriminaliteta je velik družbeni problem, ki ga represivni organi policijska ejavnost, lahko učinkovito zamejujejo v sodelovanju z ljudmi, zato je treba operativne pozitivno »družbeno ovajanje«, ki ga opravljajo informatorji, v informacije, zbiranje informacij družbi moralno spodbujati in ga tudi ustrezno varnostno zaščititi. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 21. ANALIZA SISTEMA IZOBRAŽEVANJA ZASEBNOVARNOSTNEGA OSEBJA V SLOVENIJI ŽIGA BOŽJAK,1 ANDREJ SOTLAR2 1 Čas - Zasebna šola za varnostno izobraževanje d. o. o., Ljubljana, Slovenija ziga.bozjak@gmail.com 2 Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija andrej.sotlar@um.si Povzetek Prispevek analizira sistem izobraževanja zasebnovarnostnega osebja v Sloveniji. Preko predstavitve in primerjave programov izobraževanj in usposabljanj za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) in srednješolskih ter višješolskih izobraževalnih programov nakaže pomanjkljivosti in možnosti za izboljšave. V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda in analiza strokovne literature ter zakonskih in podzakonskih aktov s področja zasebnega varovanja in izobraževanja. Na tej osnovi je bilo predstavljeno zgodovinsko ozadje in trenutna ureditev v Republiki Sloveniji. Analiza in primerjava sta obsegali predvsem programe izobraževanj in programe za pridobitev NPK. V empiričnem delu je bilo v fokusno skupino vključeno varnostno osebje glede na različne načine pridobitve izobrazbe, certifikata oziroma službene izkaznice ter varnostni menedžerji in predavatelji na različnih stopnjah izobraževanja in usposabljanja. Ugotovitve kažejo, da so predmeti s področja zasebnega varovanja v programih usposabljanj in izobraževanj vsebinsko zelo podobni, primerljivi so tudi glede na trajanje in razmerje med teoretičnim in praktičnim delom. Ker programi niso ustrezno nadgrajeni glede na stopnjo izobraževanja, bi bilo treba posodobiti programe, hkrati pa zagotoviti usposobljenost izvajalcev pedagoškega Ključne besede: procesa. Smiselno bi bilo tudi urediti pogojevanje pristopa k zasebno varovanje, izobraževanje, usposabljanju za različne NPK z delovnimi izkušnjami. usposabljanje, Ugotovitve so uporabne predvsem za ustvarjalce programov varnostnik, izobraževanj in usposabljanj ter predlagatelje zakonov, ki urejajo varnostni zasebno varovanje, srednje in višješolsko izobraževanje ter NPK. menedžer DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 22 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. SODOBNE OBLIKE PREVENCIJE SPOLNEGA NASILJA NA OBMOČJIH NOČNEGA ŽIVLJENJA – IZSLEDKI PROJEKTA SHINE TINKARA BULOVEC,1 KATJA EMAN2 1 Mestna občina Ljubljana, Mestno redarstvo, Ljubljana, Slovenija tinkara.bulovec@ljubljana.si 2 Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija katja.eman@um.si Povzetek Eden izmed korakov projekta Evropske unije SHINE je pregled dobrih praks prevencije spolnega nasilja na območjih nočnega življenja, ki bi jih lahko implementirali v Sloveniji. V raziskavi smo ugotovili, da alkohol in prepovedane droge vplivajo na pojavnost spolnega nasilja. Več dejanj storijo žrtvi poznane osebe, ki izkoristijo specifike okolja (zaužitje alkohola, tema, hrup, gneča ipd.). Pomembno je dosledno upoštevanje alkoholnih politik, ozaveščanje o samozaščitnem vedenju, prevencija zaužitja drog za posilstvo pa lahko vključuje tudi tehnične rešitve, ki opozorijo na prisotnost le-teh v pijači (kozarci, slamice, različni kazalniki). Navzoči imajo pomemben vpliv na preprečevanje stopnjevanja spolnega nasilja, zato je treba spodbujati njihovo posredovanje v primeru zaznave takšnih incidentov. Gesla za pomoč (npr. ang. Ask for Angela) je možno prilagojeno implementirati v prakso (npr. vključiti v naročilo pijače). Zaradi pogoste pojavnosti spolnega nasilja ob odhodu z zabav se spodbuja uvedba preverjenih varnih prevozov ali namestitev mobilnih aplikacij z različnimi funkcijami. Delovanje slednjih je pogojeno z delovanjem mobilnih telefonov, na kar lahko vplivamo z namestitvijo polnilnic. Celovito naslavljanje Ključne besede: spolnega nasilja vključuje večplasten in prilagodljiv pristop, ki spolno nasilje, poleg navedenega vključuje situacijsko preventivne ukrepe, nočno življenje, opolnomočenja osebja, politike točenja alkohola in upravljanje preprečevanje, projekt SHINE, prizorišč, ki stremijo k ničelni toleranci, pri čemer je treba Slovenija upoštevati in ovreči mite o spolnem nasilju. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 23. UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC OBSOJENCEV V SLOVENSKEM ZAPORSKEM SISTEMU LANA CVIKL Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija lana.cvikl@um.si Povzetek »Posameznikove pravice so vredne natanko toliko, kot so učinkoviti mehanizmi, s katerimi je mogoče doseči, da bodo dejansko spoštovane.« Slovenska zakonodaja zagotavlja pravna sredstva za uveljavljanje pravic med prestajanjem kazni zapora, vendar ta niso zadosti učinkovita (ne izpolnjujejo t. i. »pogojev učinkovitosti«, kot jih je razvilo Evropsko sodišče za človekove pravice). Analizirali smo: 1) neposredno sodno varstvo po 83. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), po katerem lahko obsojenec, ki meni, da je podvržen »mučenju, ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja«, vloži zahtevo za sodno varstvo na okrožno sodišče, na območju katerega prestaja zaporno kazen, in 2) upravni spor, ki po 4. in 33. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) omogoča tožbo za »prenehanje akta ali dejanja kršitve človekovih pravic«. Omenjena instituta sta trenutno edini Ključne besede: varstvo pravic približek učinkovitemu pravnemu sredstvu, ki bi zapornikom obsojencev, nudilo odločitev o zahtevku in popravo zatrjevane kršitve, pri neposredno sodno varstvo, novela čemer se kaže, da sama tudi nista zadostna. Kakšne dopolnitve ZIKS-1F, pravica bi veljalo uvesti? Obetavne se zdijo rešitve, kjer je odločanje v do učinkovitega tovrstnih zadevah zaupano specialistom na področju izvrševanja domačega pravnega sredstva, kazenskih sankcij, bodisi specializiranim izvršilnim sodnikom sodna praksa, bodisi posebnim komisijam, ki organizacijsko in kadrovsko niso Evropsko sodišče del zaporske uprave. Organ odločanja mora biti neodvisen, za človekove pravice, pogoji zagotovljena pa morajo biti tudi zadostna postopkovna jamstva, učinkovitosti, dostopnost, izvršljivost in ustrezna raven obrazložitve odločb. poprava kršitve DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 24 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. PROBLEMATIKA NEFORMALNEGA NADZORSTVA IN FORMIRANJE DRUŽBENE INICIATIVE – ŠTAJERSKA VARDA DOMEN ČERIN,1 ALEŠ BUČAR RUČMAN,1 SIMON SLOKAN2 1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija domen.cerin@student.um.si, ales.bucar@um.si 2 Inšpektorat RS za šolstvo in šport, Ljubljana, Slovenija simon.slokan@gov.si Povzetek Neformalno nadzorstvo se v družbi pogosto pojavlja. Običajno v kriznih situacijah zaradi bojazni pred nevarnostjo, nezaupanja pristojnim organom ali pa mišljenja, da le-te svojega dela ne opravljajo dovolj dobro. V času II. svetovne vojne smo bili priča pojavu neformalnih vaških straž, paravojaških enot, ki so se formirale s pomočjo okupacijske oblasti. Podobnim enotam smo bili priča tudi od začetka nacionalsocializma. V demokratični družbi se združenja, ki želijo pritiskati na odločevalce in pozvati k spremembi, oblikujejo kot različne vrste družbenih iniciativ. Civilna iniciativa je popolnoma neformalna skupina ljudi, ki poziva k spremembi na krajevnem, občinskem ali državnem območju, lahko pa tudi širše. Ljudska iniciativa je formalno združenje, ki je tudi zakonsko utemeljeno. Je orožje demokratične družbe, ki izraža nezadovoljstvo ljudi in spodbuja k določeni spremembi. V Sloveniji se je pojavilo združenje pod Ključne besede: Štajerska varda, imenom Štajerska varda – »civilna iniciativa«, ki naj bi bila v civilna iniciativa, pomoč organom ob varovanju državne meje. Problematika te družbena iniciativa, formacije sta bila predvsem zunanji videz in način njihovega ljudska iniciativa, paravojaška enota, sporočanja ter komuniciranja z družbo. Skupina uniformiranih neformalno posameznikov s hladnim in strelnim orožjem ima več skupnega nadzorstvo, s paravojaškimi enotami, kot so vaške straže ali jurišne čete, kot vaška straža, jurišne čete pa s civilno ali katero drugo družbeno iniciativo. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 25. PROJEKT FENIKS – RAZISKOVANJE KORUPCIJE IN KORUPCIJSKIH TVEGANJ V ZDRAVSTVU BOJAN DOBOVŠEK,1 BOŠTJAN SLAK,1 MAJA LOKNAR,1 ALEŠ BEHRAM2 1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija bojan.dobovsek@um.si, bojan.slak@um.si, maja.loknar@student.um.si 2 Indago d. o. o., Zagreb, Hrvaška ales@indago-consulting.hr Povzetek Korupcija in korupcijska tveganja v zdravstvu so izredno publicirana tema, ki neredko povzroči buren odziv pri splošni javnosti. Vseeno pa ti odzivi ne spodbudijo sprememb na bolje. Med številnimi pojavnimi oblikami korupcije in korupcijskimi tveganji v zdravstvu se pogosto kot najbolj problematično izpostavlja sodelovanje zaposlenih v zdravstvu s proizvajalci in distributerji farmacevtskih pripomočkov in medicinskih produktov. Namen projekta FENIKS – izdelava protokola ustrezne finančne vzdržnosti in etike v zdravstvu z namenom omejevanja neformalne ekonomije je bil raziskati obseg tovrstne korupcije ter razviti elemente omejevanja. Med raziskovanjem se je cilj projekta razširil in je tako zajemal celovitejši vpogled v pojavne oblike korupcije in korupcijskih tveganj v zdravstvu. Izdelan je bil pregledni model korupcije in korupcijskih tveganj v zdravstvu, ki je bil potem uporabljen za kategorizacijo posameznih oblik korupcije in korupcijskih tveganj v slovenskem zdravstvu. Izkazalo se je, da so v Sloveniji Ključne besede: prisotne številne pojavne oblike tovrstnega vedenja, bolj korupcija, problematična pa so poleg že omenjene korupcije in korupcijskih korupcijska tveganj, izhajajočih iz sodelovanja zaposlenih v zdravstvu s tveganja, zdravstvo, proizvajalci in distributerji farmacevtskih pripomočkov in raziskava, medicinskih produktov, še korupcijska tveganja na področju proizvajalci javnih naročil, korupcija in korupcijska tveganja pri prepletu med farmacevtskih pripomočkov in javnimi in zasebnimi praksami ter korupcija in korupcijska medicinskih tveganja v povezavi s čakalnimi vrstami. produktov DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 26 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. POLICIJSKO DELO V SKUPNOSTI V RURALNIH PREDELIH SLOVENIJE V ČASU COVIDA-19 KATJA EMAN Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija katja.eman@um.si Povzetek Policijsko delo v skupnosti se osredotoča neposredno na lokalno skupnost in zajema represivne in preventivne dejavnosti. Zgodovina razvoja policijskega dela v skupnosti v Sloveniji je pokazala, da so morali policisti za uspešno delo v skupnosti dolga leta aktivno in trdo delati ter na različne načine sodelovati s prebivalci v urbanih in ruralnih skupnostih, da so se pokazali pozitivni rezultati. V zadnjih dveh letih so razmere, povezane s pojavom covida-19, bistveno spremenile policijsko delo in posegle v policijsko delo v skupnosti po vsej državi, zlasti na podeželju. Namen prispevka je pregled dogajanja na področju policijskega dela v skupnosti na slovenskem podeželju na območjih osmih policijskih uprav. V ta namen smo na vseh osmih policijskih upravah opravili intervjuje s predstavniki policije na regionalni in lokalni ravni. Ugotovili smo, da se je v času epidemije policijsko delo v skupnosti bistveno spremenilo (npr. uporaba Facebooka, Zooma) ali zmanjšalo, saj so bili policisti zasedeni z opravljanjem drugih nalog (varnostni ukrepi, Ključne besede: povezani z epidemiološko situacijo). Najbolj prikrajšana so bila policija, policijsko delo v podeželska območja, kjer so bili stiki z državljani skoraj v celoti skupnosti, prekinjeni. Žal največja težava uspešnega policijskega dela v podeželje, skupnosti v Sloveniji ostaja dolgoletna kadrovska podhranjenost covid-19, Slovenija policije. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 27. NACIONALNA VIKTIMIZACIJSKA ŠTUDIJA NA SLOVENSKEM PODEŽELJU KATJA EMAN, GORAZD MEŠKO Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija katja.eman@um.si, gorazd.mesko@um.si Povzetek Urbanizacija je povzročila določene razlike med mestnimi in podeželskimi območji, vključno s številom prebivalcev, infrastrukturo, zmogljivostmi za izobraževanje, promet, poslovanje in kriminaliteto. Analize statističnih podatkov o kriminaliteti so pokazale, da se kriminaliteta na splošno pogosteje pojavlja in je bolj problematična v urbanih okoljih. Vendar ne gre zanemariti dejstva, da se podeželje večkrat sooča s sivim poljem kriminalitete, ko je v teh skupnostih toleranca med prebivalci precej visoka in nekaterih incidentov nikoli ne prijavijo pristojnim organom. Pretekle študije ruralnih kriminologov so pokazale, da manjša koncentracija prebivalcev, specifični (bolj osebni) družbeni odnosi z višjo stopnjo socialne kohezije, organizirano (čisto) okolje, višja raven pomoči med sosedi in okrepljen neformalni družbeni nadzor vplivajo na nizko stopnjo kriminalitete na podeželju. Na podlagi nacionalne viktimizacijske študije na slovenskem podeželju prispevek obravnava pojavnost kriminalitete na podeželju, vključno s težavami pri neprijavljanju različnih oblik kaznivih dejanj v Ključne besede: številnih podeželskih skupnostih (kot so nasilje v družini, ruralna tatvine). Ruralna kriminologija se sooča s spoznanjem, da so kriminaliteta, medosebni spori, zloraba drog in alkohola ter nasilje v družini viktimizacija na podeželju, med najpogostejšimi oblikami kriminalitete na podeželju. Poleg ruralna tega je iz prejšnjih študij znano, da prav ta kazniva dejanja kriminologija, največkrat ostanejo neprijavljena. Avtorja na koncu razpravljata policijska dejavnost na o možnih rešitvah problematike zaradi kriminalitete na podeželju, slovenskem podeželju. Slovenija DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 28 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. OB ROB FINANČNI PREISKAVI PO ZAKONU O FINANČNI UPRAVI BENJAMIN FLANDER Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija benjamin.flander@um.si Povzetek Finančna preiskava po Zakonu o finančni upravi (ZFU) je instrument preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja najtežjih kršitev davčnih predpisov. ZFU ta pomembni institut ureja zelo skopo, nedoločno in nekonsistentno. Zakon ne določa, da se finančna preiskava uvede tajno in da se tudi določena dejanja in ukrepi izvajajo brez vednosti oz. obveščanja zavezanca. Iz ZFU, nadalje, ni jasno razvidno, katera v zakonu navedena pooblastila uradnih oseb imajo preiskovalci in koliko časa lahko preiskava traja. Tudi o pravni naravi finančne preiskave in pravnem statusu preiskovanca (o morebitnih omejitvah pravic in procesnih pravnih jamstev, ki jih imajo zavezanci sicer v davčnem postopku in v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora) zakon molči, čeprav je bila nedavno uveljavljena novela ZFU-A. V prispevku preizprašujemo stališče, ki ga je finančna uprava zavzela pri izvajanju finančnih preiskav, pritrdila pa so mu Ključne besede: tudi sodišča splošne pristojnosti: da zavezanec med finančno zakon o finančni preiskavo ni stranka v upravnem postopku, da spis, ki ga v tej upravi, finančna preiskava, fazi postopka vodi organ, ni upravni spis, da preiskovanec med zaključno poročilo, potekom preiskave nima upravnih procesnih pravic in pravnih pravice in procesna jamstev, da nima pravice do vpogleda v zaključno poročilo, da, jamstva, ustavno pravo skratka, ni subjekt, temveč objekt postopka. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 29. PERICLES – OKREPLJENA URBANA OPREMA V LJUBLJANI ROMAN FORTUNA, TINKARA BULOVEC Mestna občina Ljubljana, Mestno redarstvo, Ljubljana, Slovenija roman.fortuna@ljubljana.si, tinkara.bulovec@ljubljana.si Povzetek Območja za pešce v mestih predstavljajo kritična območja za nalete z vozili, ki terjajo veliko žrtev, povzročajo gmotno škodo ter strah med prebivalstvom. Čeprav Ljubljana predstavlja enega izmed varnejših mest, pojav tovrstnih incidentov ni popolnoma izključen. Posledično je potrebno preventivno delovanje z namenom zmanjševanja možnosti in posledic tovrstnih napadov. Mestno redarstvo sodeluje v projektu Evropske unije PERICLES, katerega cilj je preprečevanje in odzivanje na napade z naletom vozil z nadgradnjo fizične varnosti, opolnomočenjem organov pregona ter ozaveščanjem javnosti o najprimernejših načinih odzivanja. Na štirih lokacijah laboratorija na prostem, ki so se v študiji izkazale kot najbolj verjetne za pojav tovrstnih napadov v Ljubljani, se je, z namenom okrepitve varnosti, reorganiziralo obstoječe stanje in implementiralo okrepljeno urbano opremo – potopne valje in stebričke. Urbana oprema, ki kljub okrepljeni strukturi odraža estetske in zgodovinske značilnosti Ljubljane, je bila implementirana za zaustavljanje vozil, kar omogoča navzočim več časa za umik, vpliva na zmanjšanje števila huje poškodovanih ter pripomore k zmanjševanju gmotne škode na Ključne besede: naleti z vozili, območju napada. Lokacije, na katerih je bila implementirana okrepljena urbana okrepljena urbana oprema, kot tudi sama okrepljena urbana oprema, oprema predstavljajo primer dobre prakse in lahko služijo kot preprečevanje naletov z vozili, podlaga za razvoj dodatne okrepljene urbane opreme in PERICLES, implementacijo le-te na drugih lokacijah. Ljubljana DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 30 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. FINANČNE PREISKAVE PO ZKP – POLICIJSKI VIDIK BOJAN GERŠAK Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Odd. za finančne preiskave in pranje denarja, Ljubljana, Slovenija bojangersak@gmail.com Povzetek V Republiki Sloveniji poznamo tri oblike finančnih preiskav, ki se razlikujejo po obsegu, pravni podlagi in organu, ki finančne preiskave izvaja. Tako poznamo finančne preiskave, za katere je pristojna Finančna uprava Republike Slovenije. Te se izvajajo po določilih Zakona o finančni upravi. Pri teh policija praviloma ne sodeluje. Druga oblika finančnih preiskav poteka po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Tovrstne finančne preiskave se izvajajo v okviru finančne preiskovalne skupine. Tretja oblika finančnih preiskav se izvaja po določbah KZ-1 v povezavi z ZKP. Za izvajanje teh finančnih preiskav je pristojna policija in se izvajajo vzporedno s predkazenskim postopkom, imenujemo jih tudi »integrirane finančne preiskave«. Integrirane finančne preiskave se v skladu z določbami ZKP v praksi izvajajo izključno v fazi predkazenskega postopka. Pri izvajanju integriranih finančnih preiskav je možno tako fizični kot pravni osebi poleg primarnega premoženja odvzeti tudi sekundarno premoženje. Sekundarni odvzem Ključne besede: finančne preiskave, premoženja se lahko uporabi, če storilec kaznivega dejanja ali predhodna kazniva prejemnik takšne koristi ne razpolaga več s premoženjsko dejanja, koristjo, ki jo je prejel z naslova kaznivega dejanja. Ne glede na pranje denarja, premoženjska to, ali se predlaga odvzem primarnega ali sekundarnega korist, premoženja, je v pobudi za začasno zavarovanje zahtevka za zaseg, odvzem premoženjske koristi treba upoštevati tudi načelo odvzem premoženja sorazmernosti s pridobitvijo protipravne premoženjske koristi. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 31. KRIMINALITETA IN KAZNOVANJE V REPUBLIKAH NEKDANJE JUGOSLAVIJE ROK HACIN, JOŠT MEŠKO Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija rok.hacin@um.si, jost.mesko@student.um.si Povzetek Obseg kriminalitete in odzivi nanjo se razlikujejo med državami, kar izpostavi lokalnost kot pomemben dejavnik v oblikovanju politik kaznovanja. V študiji se osredotočamo na kaznovalne politike v republikah nekdanje Jugoslavije, da bi opredelili regionalne posebnosti v odzivanju na kriminaliteto in kulturah kaznovanja. Analizirali smo podatke o kriminaliteti, obsodbah, zaporskih populacijah in ravni demokracije v obdobju 1995–2019. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da se s stopnjo zaprtih oseb v republikah nekdanje Jugoslavije povezujejo stopnja sprejema, stopnja zaprtih tujcev, stopnja kriminalitete, stopnja obsojenih oseb in časovna komponenta. Ključne besede: Hkrati so bile identificirane pomembne razlike med državami na kriminaliteta, obsodbe, področjih stopenj zaprtih oseb, sprejema obsojencev, zaprtih kaznovanje, tujcev, kriminalitete in obsojenih oseb. Študija predstavlja prvo stopnja zaprtih primerjalno študijo med republikami nekdanje Jugoslavije, kjer oseb, nekdanje so bili s statističnimi metodami analizirani nekateri dejavniki jugoslovanske kaznovalne politike. republike DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 32 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. OBRAVNAVA POVZROČITELJEV NASILJA V ZAVODU ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA DOB PRI MIRNI VANJA JAKOPIN,1 ALEKSANDRA TRATAR2 1 Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Ljubljana, Slovenija vanja.jakopin@gov.si 2 Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, Dob pri Mirni, Slovenija aleksandra.tratar@gov.si Povzetek V Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, ki deluje že od leta 1957, potekajo celostne obravnave zaprtih oseb skozi celotno prestajanje kazni zapora. Zaprte osebe se tako pripravljajo na lažjo in kakovostnejšo vključitev v življenje na prostosti. Skozi zgodovino so se uvajale nove metode in pristopi v skladu z evropskimi standardi. Obravnava povzročiteljev nasilja se izvaja v skupinski in individualni obliki. Razvijanje le te je potekalo pod okriljem delovne skupine, sestavljene iz zaposlenih delavcev zaporskega sistema in članov Društva za nenasilno komunikacijo. Zdaj se že skoraj desetletje izvaja po vseh lokacijah. V samem prispevku bova predstavili potek obravnave na podlagi primera zaprte osebe, in sicer s podrobnim Ključne besede: opisom obravnave in problemov, s katerimi se ob tem soočamo. ZPKZ Dob pri Obravnava povzročiteljev nasilja je zelo pomembna, saj meniva, Mirni, obravnava da se vse prevečkrat obravnavajo samo žrtve, na povzročitelje pa povzročiteljev se pozabi. Zato je naše prizadevanje, da se v obravnavo vključi nasilja, čim več zaprtih oseb, ki so kakor koli izvajale nasilna kazniva strokovno delo, povzročitelji nasilja dejanja. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 33. IZPOSTAVLJENOST STAREJŠIH UPORABNIKOV PAMETNIH NAPRAV KIBERNETSKIM GROŽNJAM: STANOVALCI DOMOV ZA STAREJŠE SANJA KERZNAR OSOLNIK, IGOR BERNIK, KAJA PRISLAN, ANŽE MIHELIČ, SIMON VRHOVEC Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija sanja.kerznar@student.um.si, igor.bernik@um.si, kaja.prislan@um.si, anze.mihelic@um.si, simon.vrhovec@um.si Povzetek Število in raznolikost pametnih naprav, katerih namen je pomagati starejšim odraslim pri osebnem in družabnem življenju, se povečuje. Vendar pa širša uporaba tehnologije starejših odraslih neizogibno vzbuja zaskrbljenost glede njihove ranljivosti za kibernetske grožnje. Ta študija identificira pametne naprave, ki jih starejši odrasli uporabljajo v domovih za starejše v Sloveniji, in ocenjuje njihovo ranljivost. Rezultati kažejo, da prebivalci pretežno uporabljajo le tri vrste pametnih naprav. Ključne besede: pametne naprave, Pametne telefone in tablične računalnike uporabljajo starejši odrasli, posamezniki, medtem ko so pametni televizorji običajno skupni. kibernetske Starejši odrasli v domovih za starejše trenutno niso zelo ranljivi grožnje, kibernetska za kibernetske grožnje, saj so njihove naprave le redko povezane varnost, z internetom, vendar se to lahko v prihodnosti spremeni. izpostavljenost DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 34 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. ŠTUDIJA PRIMERA NASILJA ODRASLIH OTROK NAD STARŠI V SLOVENIJI MONIKA KLUN, ALEŠ BUČAR RUČMAN, DANIJELA FRANGEŽ Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija monika.klun@student.um.si, ales.bucar@um.si, danijela.frangez@um.si Povzetek Na podlagi analize policijskega in tožilskega spisa v prispevku predstavljamo študijo primera fizičnega in psihičnega nasilja sina nad staršema, ki se je med letoma 2007 in 2013 dogajalo v Sloveniji. Dejanje je mama razkrila sosedu, policiji pa je bilo prijavljeno dvakrat. Pri žrtvah je policija zaznala fizične in psihične znake. Policija je z zbiranjem informacij od žrtev in osumljenca začela takoj po prijavah. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja, na katerem so policisti osumljenemu zasegli predmete. Uvedena je bila preiskava zaradi utemeljenega suma, da je osumljeni storil kaznivo dejanje nasilje v družini po 1. odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1B). Zaradi pomanjkanja dokazov, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, je državni tožilec kasneje od kazenskega pregona odstopil. Policist, ki je kaznivo dejanje obravnaval, je v preiskavi potrdil prisotnost fizičnih znakov, ostale priče pa so povedale, da nasilja niso zaznale. Oškodovanca sta se pričanju odpovedala, zato ni bilo dokazov za trditev, da sta bila zaradi nasilja skozi daljše časovno Ključne besede: obdobje spravljena v podrejen položaj. V prispevku nasilje odraslih otrok nad starši, razpravljamo o možnostih preiskovanja in dokazovanja tovrstnih odkrivanje, kaznivih dejanj. Prispevek podaja uvid v problematiko in preiskovanje, omogoča diskusije o načinih odkrivanja, preiskovanja, dokazovanje, študija primera dokazovanja, omejevanja in nadaljnjega raziskovanja. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 35. UPORABA KRIMINOLOŠKIH TEORIJ PRI PREUČEVANJU MLADOLETNIŠKEGA PRESTOPNIŠTVA V RURALNIH IN URBANIH OKOLJIH IZA KOKORAVEC, GORAZD MEŠKO Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija iza.kokoravec@um.si, gorazd.mesko@um.si Povzetek Mladoletniško prestopništvo je pojav, s katerim se srečujemo v različnem obsegu po svetu in mu družba posveča veliko pozornosti. Mladi so prihodnost in predstavljajo ključne podporne družbene stebre, zato je za družbo pomembno, da poskrbi za njihov uspešni in ustrezni razvoj ter poskrbi za pravočasno in predvsem zgodnjo preventivno in rehabilitacijsko dejavnost mladih, ki zaidejo na pota prestopništva. Mnogo kriminoloških teorij skuša preučevati prestopništvo in razložiti, zakaj se nekateri mladostniki vedejo odklonsko oz. prestopniško (npr. biološke, psihološke, socialne teorije, teorije odvračanja itd.). V prispevku se osredotočimo na prikaz nekaj izmed najpogosteje uporabljenih teorij pri preučevanju mladoletniškega prestopništva (npr. teorija rutinskih dejavnosti, splošna teorija pritiska, teorija družbene dezorganizacije) in se še posebno osredotočimo na njihovo uporabo v različnih okoljih (ruralnih in urbanih). Večina kriminoloških teorij se je osredotočala na preučevanje prestopništva v urbanih okoljih in le malo Ključne besede: mladoletniško raziskovalcev je namenilo pozornost primerjavi obeh okolij. prestopništvo, Prispevek zaključimo s predstavitvijo načrtov za preučevanje kriminološke mladoletniškega prestopništva v ruralnih in urbanih okoljih v teorije, urbano okolje, okviru četrtega cikla mednarodne študije International Self- ruralno okolje, Report Delinquency (ISRD4). ISRD4 DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 36 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. NASILJE NAD STAREJŠIMI V ČASU PANDEMIJE COVIDA-19 NENA KOPČAVAR GUČEK Zdravstveni dom Ljubljana, enota Vič in Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino, Ljubljana, Slovenija nenagucek@gmail.com Povzetek Lasten dom in družina, pa tudi socialnovarstvene ustanove so za starostnika pogosto nevarno okolje. Krhke starostnike naredi nasilje še bolj nemočne in nebogljene, odvisne od tuje pomoči, manj mobilne, nesamostojne v vsakdanjih opravilih in socialno izolirane ter jim onemogoča dostop do zdravstvene oskrbe, s čimer se njihovo zdravstveno stanje še poslabša. S svojim celostnim pristopom je okolje družinske medicine primerno za prepoznavanje in obravnavo nasilja nad starostniki. V razvitih okoljih kažejo delež nasilja med starejšimi v domačem okolju od 4 % do 6 %. Ženske so pogosteje žrtve nasilja. Nekateri starejši z izkušnjo nasilja so svoja doživetja opisali kot uničujoča in menili, da si od njih nikoli ne bodo Ključne besede: popolnoma opomogli. Zavedanje o zdravstvenih in družbenih nasilje v družini, posledicah nasilja nad starostniki narekuje skrbno načrtovanje starostnik, družinska dejavnosti za izboljšanje prepoznavanja in obravnave nasilja, ne medicina, le v zdravstvenem sektorju, ampak v družbi nasploh. interdisciplinarno Interdisciplinarni pristop k nasilju nad starostniki zagotavlja sodelovanje, COVID-19 konsistentno in stabilno obravnavo nasilja nad starejšimi. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 37. IZZIVI PRI IZVAJANJU INSTITUTA ODVZEMA PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA JONA KOREN FRIC Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija jona.koren@student.um.si Povzetek Institut odvzema premoženja nezakonitega izvora je relativno nov ukrep, ki ima zadovoljivo pravno podlago, vendar nekatera tehnična, institucionalna in praktična vprašanja še vedno ovirajo njegovo učinkovitost. V prispevku povzemamo glavne ugotovitve študije Pravni in izvedbeni vidiki odvzema premoženja nezakonitega izvora, v okviru katere sta bila z namenom ugotovitve dejanskega stanja izvedena delno strukturirana intervjuja z akterji, ki so na operativni ravni vpeti v sistem odvzema premoženja nezakonitega izvora. Normativna ureditev finančne preiskave v povezavi s sodnim varstvom preiskovanca, kljub strogim kritikam splošne javnosti, uživa podporo med policisti in tožilci. Slednji v fazi finančne preiskave izpostavljajo izzive, ki se nanašajo predvsem na identifikacijo premoženja nezakonitega izvora, stroge zakonske pogoje za uvedbo postopka in sodelovanje s tujino, saj le-to poteka prepočasi, nekatere države pa celo ne želijo posredovati potrebnih podatkov. Izzivi v drugih fazah postopka se nanašajo na neizoblikovano sodno prakso pri tolmačenju sodišč t. i. nadomestnega odvzema premoženja ter vprašljivo učinkovitost hrambe in upravljanja z začasno ali trajno odvzetim premoženjem. Menimo, da bi ustanovitev specializiranega Ključne besede: Zakon o odvzemu multidisciplinarnega organa odpravila večino teh premoženja pomanjkljivosti. Ne glede na navedeno je po mnenju nezakonitega izvora, intervjuvancev Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega finančna preiskava, odvzem premoženja, izvora (ZOPNI) učinkovit ukrep, ki se bo v prihodnosti razvijal dokazni postopek, v pravo smer. sodno varstvo DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 38 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. PRELIMINARNI REZULTATI RAZISKAVE O VLOGI PEDIATROV PRI PREPOZNAVI NASILJA NAD OTROKI NIKA KOŠIR, BOŠTJAN SLAK Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija nika.kosir@student.um.si, bostjan.slak@um.si Povzetek Od zaposlenih v zdravstvu se pričakuje visok angažma pri prepoznavanju, odzivanju in tudi preprečevanju nasilja v družini. Še posebej to velja v primeru nasilja nad otroki, kjer so kot ključni akterji prepoznani zaposleni v pediatriji, kar izhaja iz narave njihovega dela. Toda, ali prepoznavajo pomembnost te vloge? Da bi odgovorili na to vprašanje, smo naredili raziskavo med zaposlenimi na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Izvedeno je bilo spletno anketiranje (n = 54) in en krajši polstrukturiran intervju. Med 46 anketiranci, ki so odgovorili na vprašanje, ali so med svojim delom že obravnavali žrtev nasilja, je bilo 13 brez takšnih izkušenj. Anketirani se prepoznavajo kot pomembne akterje za prepoznavo otrok kot žrtev nasilja. Da je pacient žrtev nasilja v družini, jih je od 33 anketirancev na podlagi kliničnih znakov uspelo občasno prepoznati 21 ter 11 pogosteje. Toda vseeno med anketiranimi zaposlenimi na Pediatrični kliniki v Ljubljani obstaja zavedanje, da so premalo ozaveščeni glede prepoznave Ključne besede: nasilja v družini ter da niso dovolj usposobljeni za prepoznavo nasilje nad otroki, nasilje v družini, nasilja v družini. Poleg tega jim pri tem največjo oviro pediatri, predstavlja pomanjkanje sodelovanja z ostalimi institucijami, ko Pediatrična klinika se nasilje nad otroki odkrije, kar izpostavljamo kot ključne Ljubljana, zdravstvo elemente, ki jih bo treba nasloviti v prihodnosti. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 39. HIBRIDNO VOJSKOVANJE RUSIJE PROTI EVROPI PRED ZAČETKOM KINETIČNIH BOJNIH OPERACIJ V UKRAJINI: PREGLED STRATEŠKE IN TAKTIČNE UPORABE METOD TER NJIHOV UČINEK JANEZ KRIVEC krivec.janez@gmail.com Povzetek Pred začetkom obsežnih vojaških operacij v Ukrajini so se na različnih področjih že več let vrstila trenja med evropskimi državami in Rusijo. Omenjeno dinamiko lahko po definicijah več evropskih organizacij, NATO in EU označimo kot hibridno vojskovanje. Po medijskih zapisih, objavah na družbenih omrežjih in analizah relevantnih institucij smo oblikovali nabor metod, ki jih je med letoma 2014 in 2022 uporabljala Rusija v Evropi. Zbrano vsebino smo povezali z raziskavami ter obstoječo literaturo. Iz obsežnega materiala smo razbrali temeljne cilje hibridnega vojskovanja Rusije proti evropskim državam ter označili metode, ki jih je Rusija uporabila za njihovo uresničevanje. Identificirali smo denimo strateško uporabo medijev za graditev podobe Rusije, s konkurenčnim gospodarstvom, sodobno vojsko ter močnim voditeljem, poskuse ustvarjanja razdora med evropskimi državami, poskuse sistematičnega spodjedanja zaupanja v evropske politične voditelje, poplavljanje medijskega prostora z dezinformacijami, Ključne besede: hibridno napade v kibernetskem prostoru in številne druge metode. Med vojskovanje, Rusijo in Zahodom se že vsaj desetletje, bolj intenzivno pa od dezinformacije, 2014, odvija tip konfrontacije, ki ga lahko opišemo kot obliko kibernetski napadi, Rusija, refleksivne kontrole, ki rezultira v hibridnem vojskovanju Rusije Ukrajina, proti Zahodu. Evropa DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 40 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. PRIPRAVLJENOST NA IZREDNI JEDRSKI ALI RADIOLOŠKI DOGODEK, POVZROČEN S KIBERNETSKIM NAPADOM SAŠA KUHAR,1 SAMO TOMAŽIČ2 1 Uprava za jedrsko varnost, Sektor za pripravljenost na izredne dogodke, Ljubljana, Slovenija sasa.kuhar@gov.si 2 Uprava za jedrsko varnost, Oddelek za monitoring, Ljubljana, Slovenija samo.tomazic@gov.si Povzetek Bistveni del zagotavljanja jedrske in radiološke varnosti je pripravljenost na izredne dogodke. Vse pristojne organizacije, ki so vključene v odziv, morajo imeti pripravljene načrte zaščite in reševanja. Pomembna je tudi usklajenost slovenske zakonodaje s standardi Mednarodne agencije za atomsko energijo. Pripravljenost na izredne dogodke je eden ključnih procesov Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV). Le ta je na visoki ravni, kar je leta 2017 potrdila mednarodna pregledovalna misija, ki bo napredek na tem področju ponovno preverila jeseni 2022. Kot odziv na morebitni kibernetski napad, ki bi lahko povzročil jedrski ali radiološki izredni dogodek, se je na URSJV oblikovala strokovna skupina za kibernetsko varnost. S tem se je zagotovil presek med zagotavljanjem jedrske varnosti, jedrskega varovanja, pripravljenosti na izredne dogodke in kibernetsko varnostjo. Da lahko zagotovimo čim višjo stopnjo varnosti in primerno pripravljenost, morajo biti na razpolago finančna sredstva, delujoča oprema, infrastruktura ter osebje, ki je usposobljeno in Ključne besede: ve, kako ukrepati. V primeru izrednega dogodka je ključnega jedrska varnost, pomena sodelovanje med deležniki in izmenjava informacij. jedrsko varovanje, kibernetska Pomembno je, da se tovrstno sodelovanje redno vadi, kar je bilo varnost, prvič omogočeno leta 2019 z vajo KiVA2019, ponovno pa bo v izredni dogodek, letu 2022, ko je načrtovana mednarodna vaja s slovenskimi pripravljenost na izredne dogodke deležniki in mednarodnimi organizacijami. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 41. ODGOVORNOST IN MLADOLETNIKI V PREVZGOJNEM DOMU JERICA LIPEC Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Prevzgojni dom Radeče, Radeče, Slovenija jerica.lipec@gov.si Povzetek Sodišče izreče oddajo v prevzgojni dom, če so mladoletniku potrebni učinkovitejši prevzgojni ukrepi. Namen vzgojnih ukrepov za mladoletnike je, da se mladoletnim storilcem kaznivih dejanj z varstvom in s pomočjo, z nadzorstvom nad njimi, njihovim strokovnim usposabljanjem in razvijanjem njihove osebne odgovornosti zagotovijo vzgoja, prevzgoja in razvoj. Tretma mladoletnikov pomeni vključenost v izobraževanje in delo, skrb za bivalni prostor – vzdrževanje higiene prostora, skrb za okolico zavoda, vključevanje v organizirane prostočasne dejavnosti na območju in izven zavoda, spremljanje vedenja mladoletnika – pohvale, ukrepi, posebne obravnave (droga, nasilje …), učenje različnih veščin za življenje (komunikacija, pranje perila, kuhanje, urejanje prostora, načrtovanje porabe denarja …). z vsemi dejavnostmi in zgledi strokovnih delavcev se mladoletniki učijo in izkušajo temeljne družbene vrednote, se učijo odgovornosti in samostojnosti. pri razumevanju neprimernih vedenj mladoletnikov je treba upoštevati njihovo socialno in psihološko zgodovino, a vendar preteklost ne sme biti izgovor za izogibanje odgovornosti v sedanjosti, zato je pomembno, da mladoletnikov ne pomilujemo Ključne besede: in ne pasiviziramo, da jim ne jemljemo njihove priložnosti za prevzgojni dom, lastne dejavnosti in s tem samostojnosti in odgovornosti, da jim mladoletnik, nalagamo dolžnosti, da lahko uporabijo svojo moč, da imajo vzgojni ukrepi, odgovornost, možnost uspeha, krepitve občutka lastne vrednosti, dvig samostojnost, samozavesti, dvig kakovosti življenja in razvoj osebne zrelosti. kazen DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 42 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. MNENJE PREBIVALCEV SLOVENIJE O NAČINIH IN USPEŠNOSTI POLICIJSKEGA DELA V ČASU EPIDEMIJE COVIDA-19 BRANKO LOBNIKAR,1 KAJA PRISLAN,1 SANJA KUTNJAK IVKOVIĆ, JON MASKÁLY,3 PETER NEYROUD4 1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija branko.lobnikar@um.si, kaja.prislan@um.si 2 Michigan State University, School of Criminal Justice, Michigan, Združene države Amerike kutnjak@msu.edu 3 University of North Dakota, College of Arts and Science, Department of Criminal Justice, Grand Forks, North Dakota, Združene države Amerike jonathan.maskaly@und.edu 4 University of Cambridge, Institute of Criminology, Cambridge, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, pwn22@cam.ac.uk Povzetek Pandemija covida-19, ki se je začela marca 2020, je policijo prisilila k prilagajanju na hitro spreminjajoče se okolje, kar je vključevalo nova pooblastila, naloge in drugačno taktiko dela. V začetku 2022 smo na vzorcu 587 prebivalcev Slovenije izvedli spletno anketo o izvajanju policijskega dela v času epidemije novega koronavirusa. Raziskava je del mednarodnega projekta Police Organizational Changes During the Global COVID-19 Pandemic v koordinaciji Michigan State University, ZDA. Ugotovili smo, da se je zaradi ukrepov policije močno poslabšalo spoštovanje do policije (89 % anketirancev). Dobra tretjina anketiranih je poročala, da se je poslabšala njihova pripravljenost za sodelovanje s policijo, 30 % anketiranih pa je poročalo, da se je poslabšala njihova splošna pripravljenost spoštovati zakone in pravila. Še več (48 %) jih je poročalo, da so ukrepi poslabšali njihovo pripravljenost za sodelovanje s policijo glede uveljavljanja zakonov oziroma predpisov, povezanih z ukrepi za zajezitev epidemije novega koronavirusa. Polovica anketiranih je poročala, da so policijski ukrepi za zajezitev epidemije novega Ključne besede: koronavirusa vplivale na poslabšanje policijske uspešnosti policija, Slovenija, obravnavanja kaznivih dejanj. 61 % anketiranih se ni strinjalo s koronavirus, trditvijo, da zaupajo policiji, 63 % je poročalo, da ne zaupajo epidemija, Vladi. Dve tretjini anketiranih je ocenilo, da se policija ni uspešno javno mnenje spopadla z izzivi epidemije. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 43. STROKOVNO DELO V ZAVODU ZA PRESTAJANJE MLADOLETNIŠKEGA ZAPORA IN KAZNI ZAPORA CELJE Z OBSOJENCEM, OBSOJENIM ZA STORITEV KAZNIVEGA DEJANJA NASILJA V DRUŽINI JULIJA MEJAČ LESKOVŠEK, IZIDOR DERGANC Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, Celje, Slovenija julija.mejac-leskovsek@gov.si, izidor.derganc@gov.si Povzetek Na dveh praktičnih primerih bova predstavila delo z obsojenci, ki so obsojeni za storitev kaznivega dejanja nasilja v družini, in sicer delo z obsojencem od sprejema v zavod, ko se izdela osebni načrt, do načrtovanja zunajzavodskih ugodnosti (obiski zunaj zavoda, prosti izhodi, letni dopust zunaj zavoda) ter oblike strokovnega dela (obravnava odnosa do nasilja, obravnava zlorabe alkohola in prepovedanih substanc, socialna obravnava). V prvem primeru bova predstavila postopek strokovnega dela z obsojencem in zunanjimi institucijami (pristojni Center za Ključne besede: Zavod za socialno delo in policijska postaja, probacijska enota) ter prestajanje oškodovanko pred načrtovanjem zunajzavodskih ugodnosti in mladoletniškega med samo izvedbo le teh do pogojnega odpusta iz zavoda. V zapora in kazni zapora Celje, drugem primeru pa bova opisala postopek strokovnega dela z obsojenci, obsojencem in sodelovanjem z zunanjimi institucijami (pristojna nasilje v družini, Center za socialno delo in policijska postaja) ter oškodovankama, zunajzavodske ugodnosti, ko mu zunajzavodske ugodnosti niso bile dodeljene in je kazen zunanje institucije, zapora prestal v celoti. sodelovanje DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 44 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. SAMOZAZNAVA LEGITIMNOSTI SLOVENSKIH POLICISTOV GORAZD MEŠKO, ROK HACIN Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija gorazd.mesko@um.si, rok.hacin@um.si Povzetek Samozaznavo legitimnosti policistov opredeljujemo kot zaupanje policistov v lastno avtoriteto za izvajanje policijskega dela ter upravičenost položaja nosilca moči, ki ga zasedajo v družbi. V študiji smo se osredotočili na samozaznavo legitimnosti policistov v Sloveniji v letih 2013 in 2016. V vzorec smo zajeli 910 policistov (469 policistov v letu 2013 in 441 policistov v letu 2016) s 24 policijskih postaj v Sloveniji. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da zaznava organizacijske pravičnosti, odnosi s sodelavci, zaznava legitimnosti (projekcija), postopkovna pravičnost nadrejenih in leta službe vplivajo na Ključne besede: samozaznavo legitimnosti pri policistih. Ugotovitve so potrdile samozaznava domneve drugih študij, da se temeljni dejavniki, ki vplivajo na legitimnosti, postopkovna samozaznavo legitimnosti policistov (zaznava organizacijske pravičnost, pravičnosti, odnosi s sodelavci, zaznava legitimnosti (projekcija) odnosi, in postopkovna pravičnost nadrejenih), ne spreminjajo v policisti, Slovenija različnih časovnih obdobjih. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 45. VARNA RABA PAMETNIH NAPRAV: POSKUS KATEGORIZACIJE STAREJŠIH OBČANOV ANŽE MIHELIČ,1 BOŠTJAN ŽVANUT2 1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija anze.mihelic@um.si 2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija bostjan.zvanut@fvz.upr.si Povzetek Sprejemanje novih tehnologij je za starejše poseben izziv. Upad kognitivnih sposobnosti omejuje hitro usvajanje novosti, prav tako se ob spoznavanju s pametnimi komunikacijskimi napravami srečujejo s koncepti rokovanja, ki je zanje povsem nov (npr. brskanje po imeniku z dotikom zaslona ali spreminjanje povezave, preko katere poteka komunikacija). Vendar pa starostniki ob uporabi pametnih naprav, ki se povezujejo v internet, niso nič manj izpostavljeni kibernetskim grožnjam. Za uspešno izogibanje oz. preprečevanje spletnih napadov je potrebno vsaj dvoje: ozaveščenost in znanje. Da bi ugotovili, kako starostniki sprejemajo pametne naprave, kako varno se počutijo pri njihovi uporabi, koliko se zavedajo kibernetskih groženj in ali se znajo pred njimi zaščititi, smo v Sloveniji izvedli intervjuje z osebami, starejšimi od 65 let. Rezultati nakazujejo, da so starostniki pri uporabi pametnih naprav previdni, hkrati pa se le redko zavedajo kibernetskih groženj. Prav tako se pred njimi večinoma ne znajo zaščititi. Ključne besede: Skladno z rezultati smo izdelali model za določanje njihove sprejemanje tehnologij, ranljivosti s štirimi kategorijami glede na tveganje, ki mu je starostniki, posameznik izpostavljen (nizko tveganje, srednje tveganje, kibernetska visoko tveganje, izjemno tveganje), in izdelali posamezni varnost, komunikacijske kategoriji primerna priporočila, kako starostniku posamezne tehnologije, kategorije pomagati, da bo raba pametne naprave zanj starostniki, informacijska učinkovitejša in varnejša. varnost DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 46 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. ANALIZA OBRAVNAVE STORILCEV NASILJA V DRUŽINI V PROBACIJI MIHA NOVAK,1 DANIJELA MRHAR PRELIĆ2 1 Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za probacijo, Probacijska enota Ljubljana, Ljubljana, Slovenija miha.novak@gov.si 2 Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za probacijo, Ljubljana, Slovenija danijela.mrhar-prelic@gov.si Povzetek O osnovnih značilnostih storilcev nasilja v družini je malo znanega. Literatura o nasilju v družini je precej izčrpna in proučuje predvsem žrtve, ni pa toliko raziskav o povzročiteljih nasilja v družini. Na vse večji problem nasilja v družini se država odziva s kazenskopravnim sistemom. Storilci so lahko obravnavani v probaciji s skupnostnimi sankcijami, obveznostmi in ukrepi, ki jim jih je naložil organ. Na Upravi za probacijo Republike Slovenije smo izvedli kvantitativno raziskavo o sociodemografskih značilnostih storilcev nasilja v družini. Naredili smo statistično analizo sociodemografskih značilnosti storilcev nasilja v družini, ki so bili obravnavni v Upravi za probacijo RS, ter analizo izrečenih ukrepov in obveznosti, s Ključne besede: katerimi smo obravnavali storilce v probaciji. S prispevkom bosta nasilje v družini, avtorja prikazala obravnavo storilcev v probaciji in rezultate storilci nasilja v statistične analize. Zelo pomembna je obravnava storilcev glede družini, delo s storilci na nalogo, oceno dejavnikov tveganja in ukrepov, ki jih organ nasilja v družini, nalaga storilcu. Za delo s storilci nasilja v družini je pomembno probacija, spoznanje, da morajo storilci prevzeti odgovornost za svoja skupnostne sankcije ravnanja in spremeniti vedenje. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 47. POMOŽNI, REZERVNI, PROSTOVOLJNI POLICISTI – ZGODOVINSKI PREGLED JASMINA PINOZA Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija jasmina.pinoza@student.um.si Povzetek Vse večja pluralizacija policijskih nalog je v zadnjih desetletjih povečala možnosti za prostovoljno vključevanje občanov v policijsko delo. Vključenost prostovoljcev je v večini ureditev cenjena, policije po svetu jo pojmujejo zlasti kot del filozofije policijskega dela v skupnosti. Večina držav tako pozna sistem pomožnih, rezervnih policijskih sestavov, ki pa so ga skozi čas zelo različno pojmovali. Prav tako so se in se še razlikujejo tudi njihove naloge in vloga v družbi. Po svetu tako najdemo različna poimenovanja pomožnih rezervnih sestavov, med Ključne besede: drugim naslednje: prostovoljci, pomožni policisti, posebni policija, policisti, policisti za podporo skupnosti, rezervisti, civilna straža policijsko delo, in druga sorodna poimenovanja. V prispevku se osredotočamo pomožni policisti, rezervni policisti, na različne pojavne oblike prostovoljnega vključevanja v prostovoljni policijske enote in sistematično predstavljamo razvoj področja policisti, zgodovinski skozi čas. pregled DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 48 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. VEČDELEŽNIŠKO ODZIVANJE NA NASILJE NAD STAROSTNIKI – POMEN DELOVANJA CIVILNE DRUŽBE TEJA PRIMC,1 BRANKO LOBNIKAR,2 KAJA PRISLAN2 1 Evidentium, detektivske in varnostne rešitve, d.o.o., Trzin, Slovenija teja.primc@evidentium.si 2 Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija branko.lobnikar@um.si, kaja.prislan@um.si Povzetek Nasilje nad starejšimi je mednarodno prepoznan, razširjen, kompleksen in naraščajoč problem javnega zdravja ter človekovih pravic, njegove posledice pa so spodkopavanje dobrega počutja, številne zdravstvene težave ali celo smrt starejših. Starostniki so ena izmed najbolj ranljivih demografskih skupin, ki so zaradi negativnih stereotipnih podob nebogljenih in nekoristnih članov družbe pogosto odrinjeni na rob, izolirani in izpostavljeni različnim vrstam nasilja. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je vsaj polovica starostnikov v Evropi že izkusila eno izmed oblik nasilja, izsledki slovenske študije iz leta 2015 pa so pokazali, da je nasilje razširjeno tudi med starostniki v Sloveniji. Za učinkovito odzivanje na ta resen problem sodobne družbe je nujen usklajen večdeležniški odziv. Pomembno je zagotoviti sistemsko urejanje tega področja, ki bo vključevalo učinkovit pristop na državni in lokalni ravni, dobro delujoče domove za starostnike, aktivno delovanje patronažnih služb in centrov za socialno delo, vedno bolj pa se poudarja tudi opolnomočenje starostnikov za preprečevanje nasilja nad njimi. Ključne besede: V prispevku bomo predstavili pomen delovanja civilne družbe, nasilje, dejavnosti nevladnih organizacij in zavodov, institut Varuha starostniki, Slovenija, pravic starejših, razne medijske akcije za ozaveščanje o nasilju nevladne nad starejšimi, ki pomembno nadgrajujejo delovanje formalnih organizacije, institucij in lahko pripomorejo k omenjeni opolnomočenosti Varuh pravic starejših starostnikov in h kakovostnejši ter varnejši starosti. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 49. KIBERNETSKO BOJEVANJE V LUČI SPOPADOV MED RUSIJO IN UKRAJINO ŽIGA PRIMC,1 IGOR BERNIK2 1 Evidentium, detektivske in varnostne rešitve, d.o.o., Trzin, Slovenija ziga.primc@evidentium.si 2 Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija igor.bernik@um.si Povzetek Geopolitična trenja v svetu so aktualna problematika, ki lahko prerastejo tudi v vojaške spopade. V letu 2022 je svet priča spopadom med Rusijo in Ukrajino na ukrajinskih tleh. Državi bijeta bitko na terenu s fizično prisotnostjo vojske in uporabo orožja, na področju plasiranja informacij pa o dejanskem dogajanju in ustvarjanju javnega mnenja ter onemogočanju sovražnika uporabljajo kibernetska orodja in izvajajo napade na informacije, ki jih omogoča kibernetski prostor. Kibernetsko bojevanje je nepogrešljiv del sodobnega vojskovanja in izjemno učinkovit način bojevanja, ki nemalokrat poleg realne vojaške moči tudi odloča o zmagovalcu v očeh širše javnosti, to pa dosega predvsem z uporabo medijev za distribucijo informacij. Žrtve vojaškega spopada so na obeh Ključne besede: straneh. V prispevku predstavljamo pregled dogajanja ob kibernetski konfliktu Rusija-Ukrajina z uporabo orodij za izvajanje OSINT, prostor, bojevanje, lažne izpostavljamo problematiko lažnih informacij in njihovega vpliva novice, na javno podobo konflikta ter razložimo dogajanje z uporabo OSINT, geopolitika, teorij s področja kibernetskega bojevanja, kot jih poznamo danes. spopadi DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 50 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. RAZVOJ CELOVITIH MODELOV OCENJEVANJA NACIONALNOVARNOSTNE OGROŽENOSTI IN MERJENJA USPEŠNOSTI, UČINKOVITOSTI TER KAKOVOSTI POLICIJSKEGA DELA: PREGLED TUJIH PRISTOPOV, DOBRIH PRAKS IN NJIHOVA APLIKACIJA ZA SLOVENIJO – PREDSTAVITEV PROJEKTA IN PRELIMINARNI REZULTATI KAJA PRISLAN, BRANKO LOBNIKAR, ANŽE MIHELIČ, BOŠTJAN SLAK, MAJA MODIC Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija kaja.prislan@um.si, branko.lobnikar@um.si, anze.mihelic@um.si, bostjan.slak@um.si, maja.modic@um.si Povzetek Da bi se lahko države in varnostne organizacije prilagajale dinamičnemu varnostnemu okolju, je treba zagotoviti ustrezne mehanizme strateškega upravljanja. Pri tem si Slovenija in Evropska unija prizadevata za izboljšanje sistema ocenjevanja nacionalnovarnostnih tveganj in upravljanja kakovosti policijske dejavnosti. Med izzive na področju ocenjevanja nacionalnovarnostne ogroženosti in varnostnih tveganj namreč sodi nepoenotenost metodologij na različnih področjih v praksi. Namen je predstaviti dejavnosti in izsledke dosedanjega raziskovalnega dela v okviru tekočega ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj celovitih modelov ocenjevanja nacionalnovarnostne ogroženosti in merjenja uspešnosti, učinkovitosti ter kakovosti policijskega dela: pregled tujih pristopov, dobrih praks in njihova aplikacija za Slovenijo Ključne besede: (V5-2148), ki ga izvaja raziskovalna skupina UM FVV in financirata ARRS ter ciljni raziskovalni MNZ RS, Policija. Projekt med drugim naslavlja vprašanje, kakšne so projekt, primerne metodologije za ocenjevanje varnostnih tveganj na nacionalni ravni. varnostna tveganja, V prispevku se osredotočamo na predstavitev ugotovitev, povezanih s prvim nacionalnovarnostna in drugim ciljem projekta, ki vključujeta: (a) analizo modelov in kriterijev, ki ogroženost, se v državah EU in drugje v tujini uporabljajo za ocenjevanje varnostnih ocena, razmer v državi, ter (b) izdelavo modela za ocenjevanje varnostnih razmer v metodologija, Sloveniji in predlogov za izboljšave teh razmer. Preliminarne ugotovitve Slovenija, kažejo, da je za ocenjevanje varnostnih tveganj na državni ravni značilna Evropska unija spremenljivost metodologij in pomanjkljiva strateška koordinacija. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 51. UČINKOVIT PRITOŽBENI MEHANIZEM NAD DELOM OBČINSKIH REDARJEV, VARNOSTNIKOV IN DETEKTIVOV – PREDSTAVITEV PROJEKTA IN PRELIMINARNI REZULTATI ANDREJ SOTLAR, MIHA DVOJMOČ, MAJA MODIC, BERNARDA TOMINC Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija andrej.sotlar@um.si, miha.dvojmoc@um.si, maja.modic@um.si, bernarda.tominc@um.si Povzetek Zaposleni v institucijah, ki imajo policijsko/varnostno/nad-zorstveno vlogo, razpolagajo s pooblastili, s katerimi posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. To velja tudi za občinske redarje, zasebne varnostnike in detektive. Čeprav so njihova pooblastila/ukrepi/upravičenja precej podobna tistim, ki jih imajo policisti, pa nadzor nad njimi ni tako celovit, kar se kaže tudi v neobstoju primerljivih pritožbenih postopkov, preko katerih bi se lahko posamezniki pritožili zoper njihovo ravnanje. Na UM FVV poteka ciljni raziskovalni projekt Učinkovit pritožbeni mehanizem nad delom občinskih redarjev, varnostnikov in detektivov (V5-2149), ki ga sofinancirajo ARRS, MNZ RS in MJU RS. Projekt poizkuša najti odgovore na naslednja vprašanja: 1) kakšen je pomen uvedbe pritožbenega postopka zoper občinske redarje, varnostnike in detektive z vidika varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; 2) kakšen nadzor nad navedenimi subjekti bi bil najučinkovitejši za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; in 3) kakšne so možnosti za poenotenje standardov pritožbenih mehanizmov pri neupravičenih in čezmernih posegih v človekove pravice in dostojanstvo teh represivnih Ključne besede: subjektov po vzoru pritožbenega postopka zoper policiste. pritožbeni Preliminarne ugotovitve, ki se nanašajo predvsem na prvo vprašanje, se postopek, vrtijo okrog teze, da enaki oz. podobni posegi v človekove pravice in občinski redarji, varnostniki, svoboščine terjajo tudi enake ali podobne mehanizme za njihovo detektivi, obravnavo. policisti DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 52 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. GOLJUFIJE NA SPLETNIH OGLASNIKIH LARA ŠTEVANČEC, TINA BALOH, VESNA BREZNIK, EVA HADNER Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija lara.stevancec@student.um.si, tina.baloh@student.um.si, vesna.breznik@student.um.si, eva.hadner@student.um.si Povzetek Zaradi razvoja svetovnega spleta, spletnih trgovin ter posledic pandemije virusa SARS-CoV-19 veliko ljudi nakupuje po spletu. Po statističnih podatkih Policije je začelo naraščati tudi število prevar, ki izkoriščajo elemente spletnega nakupovanja. V letu 2021 je bilo 189 kaznivih dejanj in s tem povzročene 7.624,2 evra škode več kot leto prej. Takšne prevare se pogosto pojavljajo na spletnih oglasnikih, kjer se kupuje in prodaja večinoma rabljeno blago. V sklopu raziskovanja te problematike smo opravili analizo spletnih oglasnikov v Sloveniji, njihovih ukrepov za preprečevanje goljufij, anketo o zaznanih goljufijah med prebivalci Slovenije in analizo statističnih podatkov Policije. Zaradi možnosti lažnivih opisov, prirejenih slik izdelkov in storitev pogosteje prihaja do tovrstnih goljufij. Problem predstavljajo tudi spletni profili, ki omogočajo stopnjo anonimnosti, zaradi česar je lažje ‘izginiti’ po opravljeni goljufiji. Del problematike predstavlja nepoznavanje varnih načinov spletnega plačevanja. Večina prebivalstva težje sledi Ključne besede: spremembam tehnologije in s tem varnim načinom spletnega spletni oglasnik, nakupovanja. Ukrepi proti takšnim goljufijam so zadovoljivi, goljufije, vendar nepopolni. Goljufije se najpogosteje pojavijo pri nakupu spletne goljufije, spletno izdelkov nižjih cenovnih razredov. Ob zaznavanju goljufije pa nakupovanje, ogoljufani o tem redkeje obvestijo policijo in se raje odločijo za varno poskus stika z goljufom. To potrjujejo tudi rezultati ankete, saj je nakupovanje, prijava goljufije med 16 oškodovanci le eden goljufijo prijavil policiji. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 53. CELOSTNA OBRAVNAVA POVZROČITELJEV/POVZROČITELJIC NASILJA V SLOVENSKIH ZAPORIH URŠKA TROPENAUER, KATJA VOH Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, Maribor, Slovenija urska.tropenauer@gov.si, katja.voh@gov.si Povzetek Beseda »povzročitelj« se nanaša na osebo, ki nasilje povzroča, ne glede na spol, starost ali druge osebne okoliščine. S psihičnim, spolnim, fizičnim in z ekonomskim nasiljem, tudi zanemarjanjem, posega v osebno integriteto žrtve ter omejuje njen človeški potencial. Ko žrtev zbere moč in povzročitelju postavi meje, ko ji uspe ustaviti nasilje, se mora povzročitelj soočiti z občutki krivde, obtožbami, spremembami v življenju, s primanjkljajem pri reševanju konfliktov, komuniciranju in uresničevanju interesov, s sankcijami in tudi z občutkom osamljenosti in nevrednosti. Nasilje dojemamo kot popolnoma nesprejemljivo vedenje, hkrati pa vzpostavljamo dostojen odnos do povzročiteljev nasilja kot oseb s svojimi izkušnjami, vrednotami in čustvi. Povzročiteljem pomagamo pri spremembi vedenja in ne osebnosti. Za prenehanje uporabe nasilja je nujna zavestna osebna odločitev, spreminjanje prepričanj (socialnih in miselnih) ter učenje novih, sprejemljivejših oblik vedenja. Program dela s povzročitelji nasilja v zaporih (2016) ureja delo v zavodih za prestajanje kazni zapora, Prevzgojnem domu Radeče in sodelovanje z zunanjimi ustanovami. Namen je učenje Ključne besede: socialnih veščin s ciljem ustavljanja, preprečevanja nadaljnjega nasilje, nasilja in priprava na življenje brez uporabe nasilja. Širše se povzročitelj, obravnava, povzročitelji učijo prepoznavati svoje vzorce nasilnega vedenja, zavod za jih razumeti in opuščati. Program vključuje teoretična načela vseh prestajanje kazni zapora, vrst nasilja, tako v zasebni sferi kot zunaj družine. vzorci vedenja DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 54 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. POTAPLJANJE ZA NAMENE JAVNE VARNOSTI GREGOR TROŠT, GAŠPER KOŠIR Zveza reševalnih potapljačev Slovenije, Ljubljana, Slovenija gregor.trost@gmail.com, gasper.kosir@cpa.si Povzetek Prispevek opisuje vrste potapljanja, njihove glavne razlike, trenutno stanje in organiziranost glede reševanja iz vodnega okolja v Sloveniji ter smernice za nadaljnji razvoj na tem področju. Najbolj razširjeno in poznano je športno oz. rekreativno potapljanje, s katerim se ukvarja veliko ljudi, predvsem v prostem času. V Sloveniji so poleg športnega prisotni še vojaško, raziskovalno in delovno potapljanje, vendar so te zvrsti zelo specifične, zato redko prisotne in slabo poznane. Obstoječa dejavnost potapljaških reševalnih enot temelji na opremi in protokolih, ki izhajajo iz športnega potapljanja, kar v marsikateri situaciji ni zadovoljivo z vidika varnosti reševalcev in uspešnosti naloge. Na pobudo članov različnih enot, katerih naloge vključujejo tudi zaščito in reševanje v vodnem okolju, je bila ustanovljena Zveza reševalnih potapljačev Slovenije. Njen osnovni namen je dvig usposobljenosti reševalnih enot ter integracija opreme, postopkov in usposabljanja glede na Ključne besede: smernice in standarde t. i. potapljanja za namene javne varnosti reševalno (ang. public safety diving). Ta se od športnega razlikuje v opremi, potapljanje, ki npr. omogoča enkapsulacijo potapljača reševalca v primerih potapljanje za nujne primere, kontaminiranih vod in komunikacijo med potapljačem v vodi in reševanje, podporno ekipo na površini, postopkih zavarovanja in reševalci, preiskovanja terena, zavarovanju in rokovanju z dokaznim naravne in druge nesreče materialom itd. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 55. KIBERNETSKA ODPORNOST PAMETNIH OMREŽIJ MATJAŽ TRUNKELJ, BLAŽ MARKELJ Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija matjaz.trunkelj@student.um.si, blaz.markelj@um.si Povzetek Namen prispevka je prikazati pomembnost zagotavljanja kibernetske odpornosti, ki od organizacij terja sprejetje številnih varnostnih ukrepov pri zoperstavljanju kibernetskim napadom in grožnjam pametnim omrežjem. Zagotavljanje kibernetske odpornosti organizacije na področju varovanja informacijskega premoženja pred aktivnimi in pasivnimi napadi zahteva od organizacij znotraj sektorja kritične infrastrukture vzpostavitev sodobnih kibernetsko varovalnih mehanizmov tudi s pomočjo umetne inteligence. Pri tem se ne sme zanemariti področja ozaveščanja zaposlenih, kar predstavlja za organizacije velik varnostno-funkcionalni izziv in mora biti od zaposlenih in vodstva integriran v notranje procese delovanja organizacije. V prispevku smo uporabili metode proučevanja strokovne in znanstvene literature s pomočjo primarnih in sekundarnih virov ter izvedene empirične raziskave v dveh proučevanih organizacijah, predstavnika sektorja kritične infrastrukture Republike Slovenije. Na podlagi zbranih podatkov ter s pomočjo analiz smo želeli ugotoviti in proučiti, kateri so tisti dejavniki, ki jih mora organizacija upoštevati in ki vplivajo na zagotavljanje kibernetske odpornosti pametnih omrežij. Omejitev tovrstne empirične raziskave je, da so ugotovitve Ključne besede: osredotočene le na proučevani del segmenta sektorja kritične kibernetska infrastrukture in jih ne moremo v celoti posplošiti na ostale odpornost, ozaveščanje segmente. Proučevani organizaciji lahko na podlagi ugotovitev in zaposlenih, predstavljenih podatkov sprejmeta dodatne ukrepe na področju kibernetske povečanja kibernetske odpornosti pri zoperstavljenju sodobnim grožnje, kibernetsko-hibridnim grožnjam ob vpeljevanju pametnih kibernetski prostor, omrežij. pametna omrežja DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 56 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA. OBRAVNAVA POVZROČITELJA NASILJA NA PROBACIJSKI ENOTI MIRA ULČAR Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za probacijo, Probacijska enota Ljubljana, Ljubljana, Slovenija mira.ulcar@gov.si Povzetek Svetovalec probacijske enote (PE) izvaja z zakonom določeno pomoč, nadzor, varstvo. Pri dejanju nasilja v družini poteka obravnava na več ravneh: delo s probacijsko osebo in sodelovanje z različnimi drugimi ustanovami. V predstavljenem primeru gre za nasilje moža nad ženo, pretepel jo je z jekleno cevjo in ji zadal več poškodb po telesu. Obsojen je bil na pogojno zaporno kazen, z varstvenim nadzorstvom. Obsojenec več mesecev ni sodeloval s PE, se je pa na PE obrnila oškodovanka v kaznivem dejanju, ki je izražala občutja strahu do povzročitelja, v povezavi z resno novo ogroženostjo; grožnja s pištolo. Glede na to, da obsojenec PE ni bil znan, je bila ocena tveganja ponovitve kaznivega dejanja narejena na podlagi podatkov iz pravnega akta in podatkov, ki jih je posredovala oškodovanka. V tem primeru je PE delovala kot povezovalec in prenašalec informacij sodišču, policiji in centru za socialno delo. Namen Ključne besede: posredovanih informacij je bila zaščita žrtve, ob tem pa je nastal probacija, nepričakovani preobrat tudi pri povzročitelju, ki je začel obravnava nasilja v sodelovati s svetovalko PE. Individualni razgovori so bili družini, prikaz primera, namenjeni spoznavanju življenjskih okoliščin probacijske osebe. izvrševanje V multidisciplinarni obravnavi (DNK, CSD, Center za duševno probacijske naloge, zdravje) je vsaka ustanova dodala svoj delež. Oseba je pomoč multidisciplinaren pristop sprejela in prenehala z nasilnimi dejanji. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Povzetki prispevkov 57. KAKO DOSEČI VEČJO UČINKOVITOST OBRAVNAVE PRI PREPREČEVANJU NASILJA V DRUŽINI TER RAZMISLEK O KLJUČNIH OVIRAH IN PASTEH TINA VUKAN Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za probacijo, Probacijska enota Maribor, Maribor, Slovenija tina.vukan@gov.si Povzetek Obravnava povzročiteljev nasilja v družini v okviru probacijskih nalog s poudarkom na obravnavi v okviru pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom. Vpogled v temeljne značilnosti nasilnega odnosa in kompleksnost problematike. Strokovna obravnava povzročiteljev nasilja je kompleksna in obsega pomoč, varstvo ali nadzor z namenom zmanjševanja ponovitve kaznivega dejanja, uvid v problem, motivacija za spreminjanje nasilnega vedenja, vzpostavljanje delovnega odnosa, učenje kontrole nasilnega vedenja in spreminjanje vedenja, riziki za ponovitev nasilja. Kako smo lahko bolj učinkoviti pri obravnavi: poznavanje temeljnih predpisov, protokoli ravnanja, izobraževanje in usposabljanje, znanje za ravnanje, podporen in trden sistem, ki daje varnost vsem, ki so vključeni v obravnavo, transparenten pretok informacij, poznavanje pristojnosti vseh vključenih služb. Timski pristop obravnave je eden od ključnih pogojev za učinkovito preprečevanje nasilja v družini, zato predstavim zakonitosti Ključne besede: uspešnega delovanja timov in multidisciplinarni model pr obacija, obravnava nasilja v obravnave v probaciji (praktični oris dobre prakse). Prispevek družini, zaključujemo z razpravo o ovirah pri obravnavi nasilja v družini, prikaz primera, kjer skozi osebno percepcijo ponujamo razmislek o ovirah in izvrševanje probacijske naloge, pasteh pri obravnavi nasilja v družini (stiske in strahovi, izguba multidisciplinaren občutka varnosti ipd.). pristop DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 23. DNEVI VARSTVOSLOVJA, LAŠKO, 8. IN 9. JUNIJ 2022: ZBORNIK POVZETKOV MAJA MODIC, BENJAMIN FLANDER, BRANKO LOBNIKAR, TINKARA PAVŠIČ MREVLJE (UR.) Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, Slovenija maja.modic@um.si, benjamin.flander@um.si, branko.lobnikar@um.si, tinkara.pavsic@um.si Povzetek Prispevki 23. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani Ključne besede: Dnevi napovedniki dveh plenarnih predavanj, dveh okroglih miz in varstvoslovja, štiri nštiridesetih povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik varstvoslovje, nasilja v družini, policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnost, policijska varnosti v lokalnih skupnostih, preiskovanja kaznivih dejanj, dejavnost, kriminologije, pritožbenih postopkov, detektivske dejavnosti, kriminologija, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih kriminalistika, informacijska tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnost, varnostnih izzivov sodobne družbe. penologija DOI https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 ISBN 978-961-286-603-7 23RD DAYS OF CRIMINAL JUSTICE AND SECURITY, LAŠKO, 8TH & 9TH OF JUNE 2022: BOOK OF ABSTRACTS MAJA MODIC, BENJAMIN FLANDER, BRANKO LOBNIKAR, TINKARA PAVŠIČ MREVLJE (EDS.) University of Maribor, Faculty of Criminal Justice and Security, Ljubljana, Slovenia maja.modic@um.si, benjamin.flander@um.si, branko.lobnikar@um.si, tinkara.pavsic@um.si Abstract Contributions of the 23rd Conference Days of Criminal Justice and Security represent professional and scientific consideration of paths and resources for provision of Keywords: Days of criminal security in contemporary society. The book of abstracts includes justice and abstracts of two plenary lectures, two round tables and forty-four security, criminal justice contributions, dealing with a broad range of topics such as and security, policing, private security, security and safety in local security, communities, criminal investigation, criminology, complaint policing, criminology, procedures, private detective activities, the implementation of criminalistics, criminal sanctions, cyber security, technologies in the security information provision, and other current security chal enges of contemporary security, penology society. https://doi.org/10.18690/um.fvv.2.2022 DOI 978-961-286-603-4 ISBN Document Outline Uvodnik