n i n i Največji slovenski dnevnik v Združenih drŽavah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3,00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA I The large ! . * i List: slovenskih idelavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ma Second Class Matter September 21, 1983, at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1870 largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3978 NO. 246. — ŠTEV. 246. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 20, 1931. — TOREK, 20. OKTOBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. JAPONCI ZADOVOLJNI S POSREDOVANJEM AMERIKE JAPONSKO VOJAŠTVO BO ODPOKLICANO, AK0 BO DALA KITAJSKA VLADA GARANCIJE Japonci so si pridržali pravico, da znova dvignejo protest. —Japonska vlada še vedno vztraja pri svoji trditvi, da nima Liga narodov nobene pravice vmešavati se v mandžurski spor. — Ker so Združene države podpisale Kelloggovo pogodbo, je njihovo zastopstvo pri posvetovanjih v Ženevi upravičeno. Ves narod se klanja Edisonu WASHINGTON, D. C., 19. oktobra. — Japonska vlada je danes umaknila svoj protest proti u-deležbi ameriškega zastopnika pri posvetovanjih sveta Lige narodov glede japonsko - kitajskega spora v Mandžuriji. To se je zgodilo zatem, ko je tukajšnji japonski poslanik Debuči natančneje obvestil svojo vlado ter ji pojasnil, da je Amerika istotako podpisala Kelloggov pakt kot sta ga podpisali Japonska in Kitajska ter da je vsledtega njena navzočnost pri pogajanjih upravičena. Japonska si je pa navzlic temu pridržala pravico dvigniti v slučaju potrebe nov protest, kajti po njenem mnenju nima Liga narodov nobene pravice vmešati se v mandžursko zadevo. Tukaj je začelo prevladovati mnenje, da bo mandžurski problem rešen na miren način. Japonski poslanik je obvestil državni department da že par dni ni dospelo nobeno poročilo o kakih spopadih med Kitajci in Japonci. Japonske čete so zapustile svoje postojanke v notranjosti Mandžurije, in se bodo popolnoma umaknile, kakorhitro bo dobila Japonska zadostne garancije, da bo njena lastnina v Mandžuriji zaščitena. — Se par dni, — je zatrdil diplomat, — pa bo za- j vladal popoln mir. ŽENEVA, S vica, 1 9. oktobra. — Francoski zunanji minister Briand je po naročilu sveta Lige narodov in ameriškega opazovalca Prentissa W. Gil-berta na današnji tajni seji izdelal načrt za končanje sovražnosti v Mandžuriji. Na podlagi tega načrta se bodo vršila vsa nadalj-na pogajanja. Zdi se, da se zastopnik Kitajske dr. Alfred Sze in zastopnik Japonske Kenkiči Jošizava deloma strinjata z načrtom. "AKRON" JE KONČAL SVOJE POSKUSE Zrakoplov je bil v zraku nad 48 ur. — Čaka, da ga prevzame mornarica. —Vsi poleti uspešni. AKROX, O., 19. oktobra. — Največja zraena ladja na svetu "Akron" je danes uspešno končala svojo zadnjo poskusno vožnjo in zdaj samo čaka. da jo mornariški department prevzame. Pri zadnji poskusni vožnji je "Akron" ostal v zraku 4rt ur in 18 minut. Vozil je natl državami srednjega zapada. To je bila deveta vožnja in zadnja, kakor je zahteval mornariški department, da se preizkusi v vsakem oziru. Po vseh u pesnih dosedanjih vožnjah se more sklepati, da je zrakoplov prestal zahtevano preizkušnjo in da pa bo mornarica prevzela. Kakorhitro pa mornariški department sprejme, bo takoj pričel srraditi enak zrakoplov, za stroške katerega je kongres že dovolil že določeno vsoto. DELAVCI SO PRETEPLI M0SLEYA Volil n o zborovanje v Glasgowu se je zelo nemirno končalo. — Mac-Donalda so zapodili. GLASGOW, 10. oktobra. — Oswald Moalev, ustanovitelj nove stranke, je moral tekom dveh dni že dvakrat bežati z volilnega zborovanja. Prvi dan je pobegnil nepoškodovan. d oči m jih je dobil včeraj par pod rebra. Policija mu je naročila, naj o-Kt&ne v bodoče v Hvojem hotelu, ker sieer ne more jamčiti za njegovo osebno varnost. Zborovanje se je vršilo v St. Andrews dvorani. Ko je bežal na ulico, je nastal med zborovalei tak kraval, da jih je morala policija razgnati. niLililTlY, Anglija, 10. oktobra. — Ivo se je pojavil tukaj MacDonald, so ga začeli člani delavske stranke sramotiti ter so ga obdali s psovkami "izdajalec" in drugimi takimi nečednimi priimki. Ogorčenje proti njemu je tako naraslo, da je moral v policijskem spremstvu zapustiti zborovanje. HELENA BO OBISKALA SVOJEGA SINA BUKAREŠTA, Romunska, 10. oktobra. — Princesa Helena, ki se je ločila od romunskega kralja Karola II. se bo vrnila prihodnji teden na Romunsko, da obišče svojega sina, prestolonaslednika Mihaela. 25. oktobra bo star deset let. Po svojem odhodu iz Romunske letošnje poletje je živela v Angliji in Franciji. VELIKA PODPORA JE POTREBNA \V ASI 11NO TON, D. C., 10. okt. Odbor za podporo nezaposlenim je sporočil predsedniku lloover-ju, da je v 314 mestih v Združenih državah treba $170,090,130 za pomoč brezposelnim. To je prvo uradno poročilo o potrebni podpori brezposelnim za bližajočo se zimo. V tem so vključena največja mesta s skupnim prebivalstvom 47 milijonov ljudi j. Ta vsota pa bi zadostovala tudi samo za noj-nujnejše potrebe. Nad 142 milijonov se potrebuje samo za doma če izdatke, kot najemnina, obleka. kurivo in hrana. ODVEDENA' DEKLICA SE JE VRNILA NESREČAV NEMŠKEM RUDNIKU Deklica je skušala nala- V westfalskem premo-gati policijo, da jo je govniku je zahtevala neki moški od vedel, eksplozija devet člove-slednjič je pa priznala ških življenj. — Sedem resnico. indvajset ranjenih. DRUŽINA SE JE ZADUŠILA STANFORD, Conn., 10. okt. — Tekom noči je oglenčeva kislina, ki je puhtela iz peči, zadušila mater in štiri otroke. Mrtvi so: Mrs. Latham Wright, stara 27 let, Lathma, 6, Francis, 5, Wilbur, 3. Robert 2 leti. Samo en otrok Ruth, stara 7 let, je bila v Harrison, N. Y., kjer je bila na obisku svojih sorodnikov. Dr. Ralph W Crane., ki je pregledal mrliče, je izjavil, da se je družina zadušila po nesreči, ker ni bil plamen za razgretje vode. prav obrnjen. Margaret McCluskv. stara 12 let, se je po dvotedenski odsotnosti vrnila na svoj dom. »Spočetka je lagala policiji, da je bil'i peljana, slednjič pa je priznala, da je odšla od doma prostovoljno. Margaret, ki izgleda mnogo starejša, kot pa je v resnici, je spočetka trdila, da jo je nek nepoznan moški zvabil 5. oktobra v neko stanovanje v New Yorku in jo tam držal zaprto pet dni. Kot pravi, je razbila šipo pri oknu in ušla po fire escape. Po več urah izpraševanja je povedala policiji sledeče: Ušla je od doma v Brook lynit, da bi imela bolj svobodno življenje. Imela je samo 25 cento1.. Tri dni je hodila po ulicah in iskala dela. Spala je na klopeh v Prospect parku in se skrivala pred policisti. Nato se seznanila z Noro Coyne, staro 18 let, ki je tudi bila brez dela in Nora jo vzame k sebi. Ko se gospodinja hiše pritoži. da je stanovanje premajhno za dve, se je Margaret morala izseliti, toda je imela srečo, da je takoj dobila službo kot hišinja. Včeraj pa se ji je pričelo tožiti po domu in je poklicala mater na telefon. Mati ji je opustila in nadebudna hčerka je zopet pri svojih stariših. NA TISOČE LJUDI SI JE OGLEDALO TRUPLO SLAVNEGA IZNAJDITELJA WEST ORANGE, N. J. , 19. oktobra. — V majhni sobi, kjer je Thomas A. Edison razmišljal in osnoval skozi leta toliko svojih iznajdb, leži danes njegovo truplo v rakvi, pokrito s steklom. Nad 20 tisč ljudi je danes izkazalo svoje spoštovanje naj -večjemu iznajditelju vseh časov. BOCIIU.M, Nemčija, 10. okto-j bra. — V tukajnšjem premogovniku je nastala silna eksplozija, ki je zahtevala devet človeških žrtev. Oadniki Mount Cents premogovne družbe javljajo, da znaša število težko poškodovanih sedemindvajset. Rov je popolnoma razdejan. Kako je nastala eksplozija, se zaenkrat še ni dalo dognati. l*red vhodom v rov se je zbrala velika množica sorodnikov ponesrečenih. in policija je imela dosti opravka, p redno je napra-' vila mir. Dosedaj so reševalci rešili iz rova enointrideset premogarjev. V istem rovu je izgubilo dne junija 1?>29 triinosemdes*'t premogarjev svoje življenje. VELIKANSKI PREVOZ ZLATA V soboto je odplul iz New Yorku parnik Holland-American progo New Amsterdamu in odpeljal za 20 milijonov dolarjev zlata. ki| je namenjeno za razne evropske banke. Ta pošiljate v zlata je največja po svetovni vojni. ITALIJANSKI LETALCI RIM, Italija, 10. oktobra. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo italijanski zračni minister Italo Balbo pod svojim vodstvom pripeljal v Združene države 24 aeroplanov. Odleteli bodo 15. novembra z jezera Arbetello. Ustavili se bodo v Lizboni in na Azor-skih otokih. in ADVERTISE 'GLAS NARODA' DREVO ZA-20 HIŠ HUMBOLDT, Cal., 10. okt. — Godzarski nadzornik, A. M. Elam je pred kratkim našel v zelo nedostopnem kraju drevo, ki je vi- J soko 30S čevljev, in ima v pre-1 meru debelost 20 čevljev pet čev-1 ljev nad zemljo. To drevo ni tako visoko kot so druga drevesa v Californiji. toda prekaša druga drevesa v debelosti v množini J«jsa. kolikor se bi moglo izžagati iz nega. Se celo 230 čevljev nad zemljo ima •deblo v prerezu 12 čevljev. Ako bi se to drevo razžagalo, bi bilo mogoče napraviti iz njega 3G0.000 kubičnih čevljev-, desk, kar bi zadostovalo za 20 hiš. Kako veliko je to drevo, se more izprevideti iz tega, ako se pomisli, da v zapadnem delu Združenih držav, daje en aker gozda 25,000 kubičnih čevljev desk. Treba bi biTo posekati 15 akrov takega gozda, da bi se dobili toliko lesa kot od tega samega drevesa. V Santa Rosa stoji precej velika cerkev, ki je zgrajena iz lesa eneo po vojaški vstaji in so zasnovali zaroto za strmoglavi jen je sedanje vlade. V kabinetu, ki je odstopil, >.0 bili štirje aruiadni generali, <► katerih s<* lahko re<"e, -da že več mesecev niso 1110-fdi spati, ker jim je ž«*lja p<» predsedniškem stolen rojila po glavi. Mogočnemu Callesovenni vplivu se je zahvaliti, da je bilo to stremljenje po mo«'i v kali zatrto in da niso izbruhnili resni* nemiri. Značilno je, da so začeli zarotniki udejstvovati svoje načrte takoj po smrti ameriškega senatorja Dwighta Morowa, torej moža, ki je kot ameriški poslanik v Mehiki ugladil napetost med obema sosedoma ter je postal najboljši Callesov prijatelj. Dosedaj ni še noben diplomat storil Mehiki toliko dobrega, kot ji je bil storil Morrow. Zarotniki so najbrž«* mislili, da bodo po Morrowi pmrti našli v Ameriki več razumevanja za svojo stvar ter so se podali nemudoma na delo. V Washingtonu se sedaj zelo zanimajo za krizo, ki se je pojavila v Mandžuriji med Japonci in Kitajci. Prav bi storili, če bi posvetili nekoliko več pozornosti razmeram v sosednji republiki ter namignili mehiškim prekucuhom, da ne žele nobene izpremembe v prijateljski politiki, ki jo je Morrow uvedel. Ameriški državni department bi s tem dosti več storil za vzdržanje miru v Mehiki kot bi pa dosegel z vojaško in denarno pomočjo, ako hi vstaja že izbruhnila. garet. Orožniki so osumili tatvi- j hoteJ Mradi ^ kor jjena Medved. 'Rojena je bila v Calumetu. Zapušča moža in ^voje otrok, očeta in mater, štiri re in tri brate, ki vsi živijo v roitu. — Po rec mesečni bolezni je v 'velandu preminul rojak l*>ank Strojin. Ranjki je bil vdovec. Že na mu je umrla pred 7. leti. Star je bil 75 let. Doma je bil iz Malega iLipovca. Zapušča dve hčeri, Kose. ki je bivala pri njem, in Karolino. poročeno Matko, ki stanuje v Detroitu. — «Xa E. 32. cesti in Hamilton Ave. v Clevelandu, so našli ubitega rojaka Udovrča, star 36 let, iz 1634 E. 36. St. Policija je izjavila, da je bil najbrže zadet od kakega avtomobila, nakar je av-tomobilist pobegnil. — V četrtek je umrl na svojem domu v Connesville, Pa., John Ferenček, star 42 let. Z ženo in otroci je tam stanoval zadnjih pet let. Poleg žene Kristine in treh otrok, katerih najstarejši je šele pet let star, zapušča brata Louisa v Clevelandu, sestro Mrs. Rose Lindič in bratranca Mike Šolar ter sestrično iMary Barbie. siti. ne mene«'* se za starca. Starec je skočil k njim in jih začel poditi iz hiše, obenem je pa kričal, naj mu vrnejo 11.000 Din. ki jili je imel skrite v postelji, in so z njo vred zgoreli. Sosedje so ogenj pogasili in ko so hoteli potegniti iz izbe posteljo, so opazili med Marko hta Dršana vrgla in ga bhranami ostanke večjega števila tiščala za nos ali ustnico. Po kratkem posvetovanju sta sklenila odrezati mu spodnjo ustnico, kar sta takoj tudi storila. Dušan je bankovcev po IOOO Din. Starec je pa čepel v kotu na stari skrinji in kričal, da ne da svojega denarja in zlata, ki ga ima polno skri-priše! z odrezano nstnieo v bol- nJ'- Sosedje so ga odpeljali v bol- nico, kjer so 11111 jo prisili nazaj. Miloša in Marka so pa aretirali. S smodnikom se je hotel osvetiti tatu. V neki vasi blizu Siska je imel kmet Iva Brkles na dvorišču zložena drva, ki 11111 jih je pa ponoči kradla soseda Jaga Čipor. Brkles je vzel poleno, izdolbel vanj luknjo in natresel v njo smonika. S smodnikom napolnjeno poleno je položil vrh skladovnice, s katere je Jaga odnašala drva. -Naslednje noči je Jaga res odnesla s smodnikom napolajeno poleno in ko je drugi dan v peči zakn< rila, je smodnik eksplodiral. Peč in dimnik je razneslo, k sreči pa ni bilo nikogar v kuhinji in tako esksplozja ni imela hujših posledic. Poskusen samomor 81ovenke v Zagrebu. Pepici Poljak iz Zagreba je odšel mož s trebuhom za kruhom v Ameriko, kjer se je pa kmalu prepričal, da je povsod dobro, doma liico, kjer je zdravnik ugotovi!, tla je sirom'aok zblaznel. Mož se je tako bal za svoj denar, da se mu je v strahu zanj onoračil nm. Nesreča na Savi. Xa Savi se je v bližini kavarne Beograd pripetila huda nesreča. Inženir mestnega vodovoda, Mi-hajlo Banič, se je devetimi delavci peljal z malim motornim čolnom. Nasproti je pri vozil večji tovorni parnik. Zaradi valov, ki jih je povzročal parnik, se je začel čoln močno nagizati, napo-4, sled pa se je prevrnil. Inženir Banič se je Ram rešil s plavanjem. 6 delavcev so rešili mornarji, ki so prišli na pomoč, trije delavci pa so utonili. Zastrupi jem je z gobami. V podravskem selu Kalinovac se je vsa rodbina seljaka Pepiča zastrupila z gobami. Stara mati je nabrala v gozdu gobe, ki so jih imeli za večerjo. Kmalu po večerji je postalo vsem, ki so gobe u-živali, zelo slabo. Zaradi velikih stroškov pa niso hoteli klicati zdravnika, ki je zelo oddaljen. inoidoči so jo zadržali, da ni razbila vseh oken. Ko jo je nekdo od zadaj prijel, se 11111 iztrgala iz rok in ga udarila s sekiro v prsa. K sreči je ostal udarec brez hujših posledic. Kaj je napotilo delavko. da je začela razbijati kavarniška okna. še ni točno znano. Baje je njen mož prejšnje noči popival in kvartal in zato je razbila okna najlepše beograjske kavarne hoteč dati duška ogorčenju nad vsemi kavarnami. Cela družina zastrupljena z ogljikovim dioksidom. V neki hiši v AJibunaru so našli te dni mrtvih vseh pet članov rodbine. V izbi je ležal mrtev tudi pes. Oblasti so uvedle preiskavo in izkazalo se je, da je vsa rodbina podlegla zastrupljenju z ogljikovim dioksidom. Barberton, O. V soboto, dne 10. oktobra smo v resnici imeli lep večer, ko je priredilo tukajšnje društvo sv. i Srca Marije št. 111 K. S. K. J. igro in veselico. V resnici je bilo nekaj vzpodbudnega, ko so nam zapele deklice mladinskega oddelka, oblečene v slovensko narodno nošo, pesmice: "Slovenka sem", "Jaz vem za deželo" in "Tam čez jezero" iu v lepo ubrani melodiji, za kar gre hvala Mrs. Rupert in Mrs. Železnikar. ki sta jih tako lepo naučili. Prav lepi» nam je zaigral tudi Joh n Spetič ml. ter zapel lepo pesmico. Miss Jankovič, čeprav še tako mlada, zna krasno proizvajati umetni ples. Igra "Kmet in vrag" je bila prav izvrstno igrana, tako da smo se morali nasmejati prav od srca, ko je Lucifer upil na vraga, zakaj mu tako malo duš pripelje v pekel, ter kako je vrag kmetu kuhal žganje in s tem pridobil duše za hlapce poglavarju pekla. Igralci in igralke so vsi igrali prav dobro, za kar jim gre lepa hvala. Obenem pa hvala tudi režiserki Mrs. Jennie Ožbolt. ker jih je tako dobro naučila. Le še naprej. Mrs. Ožbolt. da nam v tej sezoni še kakšno lepo igro priredite! Nekaj krasnega je bila tndi polnoštevilua udeležba občinstva. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Z dovoljenjem predsednice dr. sv. Srca Marije, št. 111 se v imenu društva prav lepo zahvalim vsem Slovencem in Slovenkam u. Barbertona in okolice, ki *o nas obiskali ta večer. Obenem se pa tudi prav lepo zahvalim onim. ki so se udeležili celo iz oddaljenega \Y o os ter. 0. ter se zabavali z nami do ranega jutra. Upam, da se ob enaki priliki zopet vidimo. Pozdrav vsem čitateljem in ci-tateljicarn tega lista! Frances Ujeič. V soboto so praznovali v »New Yorku petindvajsetletnico društvo sv. Ane. Ko so mi povedali, kako je bilo in kdo je bil tam. mi je bilo žal. da me ni bilo. Pa me tolaži misel, da bo pred adventom še dosti veselic in da tudi predpustom ne bomo brez njih. Po mojem mnenju je malo čudno, toda edino uspešno zdravilo: depresijo in slabe čase z veselicami preganjati. Nekatere ljudi se presoja po njihovem značaju, nekatere pa po njihovih karali. V starem kraju je pred mesecem dni že močno snežilo. Tako zgodnje zime še ne pomnijo. I've-den je bil tudi monopol na moko. Zima in monopol sta največja sovražnika vitaminov ki so baje brezpogojno potrebni za človeško življenje. Koliko je v kruhu oziroma v moki vitaminov, mi ni znano. In ne vem. koliko vitaminov je v bratski ljubeznil. in ne vem. za koliko vitaminov je na boljšem tisti, ki je brezpogojno vdan vladi in monarhiji. V današnjih kredita tisti cash. časih ima največ človek, ki plača NARODA" — List dkvenakega naroda X Ameriki! — Naročajte ga! imajo velik uspeh mm H Prepričajte se! NESREČA V RUDNIKU DORUMF.ND, Nemčija. 39. okt. Pri rudniški eksploziji v Herne je bilo ubitih devet rudarjev. 27 pa ranjenih. Več kot sto rudarjev je bilo zasutih. NOVO OMAMLJIVO SREDSTVO Profesor dr. Wilder I). Bancroft je naznanil, da bo v kratkem izdelano novo sredstvo za o-111 ami jen je ž i vee v pri operaciji. Holnik ne bo omoten, temveč bo pri popolni zavesti tekom operacij. ne da bi čutil pri tem kake bolečine. Pri sedanjih sredstvih omamljenosti je bolnik še dolgo po prestani operaciji čutil posledice, kar pa bo pri najnovejšem sredstvu odstranjeno. Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4% Sakser State Bank ■2 COKTLANDT NEW YORK. R. T. Pa je res skrajni eas. da se vrnejo saloni v deželo. Pred desetimi leti je bil skoro na vsakem komarju salon. Ko j«* i>;i prohi-bieija salone odpravila. je pojavila na vsakem komarju banka. Sedaj je jwi huda burja začela tudi banke odnašati, in komarji so zopet prazni. Salon se j«* bankam umaknil; i)» vse kaže, da se bodo banke umaknile salonu. Pomanjkanje dela ni največja nevarnost. .Največja nevarnost za deželo tvorijo tisti ljudje, ki lahko brez dela žive. Iv staremu, izkušenemu možu je prišel dragi rojak in mu je r*4-kel: — Svetujte mi. Ločil bi se rad. — I, pa se loči. — Saj bi se rad, pa nimam pravega vzroka za ločitev. — Ali si oienjenf — Seveda sem oženjen. — >Xo, prijatelj, če si oženjen. je to zadosten vzrok za ločitev. Dandanes nosijo ženske zopet dolga krila. Pa naj jih nosijo, saj je vseeno. Jaz imam presneto dober spomin. Kar enkrat vidim, tako zle pa ne pozabim. Z dolgimi krili ne bodo zatajile in prikrile tistepa, kar so skoro pet let tako radodarno razodevale. Sedaj je najbolj kritičen čas: lansko vino malo preveč na kislo vleče, novo vino pa malo preveč na sladko. ČV bi se dal zlomek že vsaj mešati, pa se ne da in ne da. Capone je bil spoznan krivim. Človek res ne ve. komu bi se čudil : Al Caponu, ki se je tako dolgo ustavljal pravici, ali bi se čudil pravici, ki se je toliko časa o-botavljala in ga slednjič vendarle prijela. Toda pregovor pravi, da ni nikdar vseh dni konec in prav lahko se zgodi, da bo Capone v zadnjem trenutku potegnil pravico za nos. Oprijema bo imel dosti, kajti v zadnjih desetih Iftih se je pravici nos strahovite- podaljšal. GLAS NARODA NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 30, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY ia tJ. 8. A. IVAN PRUTKOV: Najprej so dvajset minut psovali in zabavljali, in ko so si vsi dajali srce se jeo začela debata, na kateri strani vagona se smejo odpreti okna. Rjuhin se je zaničljivo nasmehnil in rekel Bitjugovu: — Zoper ljudie! Ali je kaj takega mogoče v inozemstvu? Nikdar! — Zakaj pa ne bi bilo mogoče?— je vprašal Bitjugov. — Dragi moj, tam je doma kultura, disciplina. Skratka, tam je vse kakor bora biti. Pri nas pa komaj čakajo trenutka, ko bodo mo-»U pokazati svoje razbrsdanosti, ki motijo red ln mir. Le počakajte ... Rjuhin je začel vihati nos in rekel: — Nekaj smrdi. — Ce se ne motim, bodo to sla- niki, — je dejal Bitjugov. Cisto prav. Poslejte, tukaj v oddelku za prtljago leži sodček. Povejte mi svojo sodbo o lem: Ali i- POSTEN POTNIK mi. Ne, ljubček moj! Pri nas mora vendar ni tista, ki ste jo bili pozabiti vse zavarovano, močno zapah- bili. njeno. Ni dolgo, ko se je moja že- — Nu, nekoliko drugačna je, to na izmislila, da bi si umila glavo je res. Takole je bilo: Izstopil sem z deževnico. Nastavila je železen in šel k načelniku postaje. Lahko lonec pod žieb, zvečer ga je poza- si mislite, da nisem bil edini člo- biia in zjutraj ga že ni bilo več! vek, ki je pozabil palico v vago- Izginil je bil! In vrhu vsega še nu. Ko sem vprašal po najdenih to: nikjer tam okoli ni biio sledu predmetih, so mi prinesli tri palice, o deževnici! Najbrž so tatovi od- — Katera je vaša? — so vprašali, nesli lonec ne da bi bili izlili njego- V svoji raztresenosti nisem niti po- vo vsebino. Kaj naj rečemo k te- mislil, katera je moja. Raztrese- mu? To je moralno ničvredna so- nost je, veste, slovanska lastnost, drga. In če jih vprašate kaj in Na Finskem pa je tudi to druga- kako, porečejo, da niso izmaknili če.... , predmeta zaradi potrebe, ampak iz — Pustimo Finsko, kjer je, — je I ljubezni do umetnosti. Prsti jih sr- dejal Bitjugov, — in recimo rajši, be, če le vidijo kje kaj tujega. Po- da ste si v raztresenosti prisvojili ; mislite! Tudi deževnico so ukradli! tujo palico. Rjuhin je skrčil nogi, ki sta mu — Ne, kaj takega pa ne dovolim segali do vrat. ker se je pred njimi reci 0 sebi, — mu je segel v bese- pojavil nadzornik voznih listkov. — Tukaj vidite drug takšen primer. — je rekel, vzel svojo stalno majo potniki pravico, da jemljejo vozovnico iz žepa in jo zopet po-- <-eboj v vagon smrdljive reči? Ne! tisnil vanj. — Cemu nam je poln vidite, prav zaradi tega. ker ni-; treben kontrolor? Kakor vidite, mu Zat^ gem x odločil ^ palico z romajo te pravice, delajo to. Se en je dovolj, da vas ošine z bežnim po- ženinastlm nastavkom in srebrnim in pogleda vozovnico. Ali do Rjuhin. — Povedati moram po pravici. Od treh palic, ki so mi jih bili pokazali, mi je bila ta, ki jo zdaj vidite pri meni, najbolj všeč. Veste, podaljšek iz roženine je lepši. plemenitejši kakor nos iz lesa. primer: Zunaj na ploščadi stoji za- ' gledom pisane: Prepovedano je postajati ne bi bilo mogoče, da je moji vo-iukaj. In kaj pojenjajo nesnage? j aovnici že pctekla veljavnost? Ali pa ti to j t- vam baš tam. kjer je zabra- da bi se kdo drugi vozil ž njo? Eh, njeno. I površnost, nemarnost, kamor po- Bitjugov se je nasmehnil: gledaš! — O sebi moram reči, *da še ni- ' Nato se je ozrl okoli sebe ter . cm bil v inozemstvu, ampak če mi; vstal, še preden je vlak zapeljal na r'ovoLLt opazko, se mi zdi, da so i postajo. — Ah, — je vzkliknil, — ljudje povsod enaki. kje pa sem pozabil palico? Ah ne, ne, moj ljubček! Vze- I R uhin se je umaknil, bilo pa je mono^ramom SLADKOR IN SLADKORNA BOLEZEN mimo na primer tajinski nagon. Pri nas naravnost manjka elementarnega razumevanja, za poštenost. Pomislite, kako ravnajo Finci! Človek ostavi hišo, gTe z doma, zaklene vrata in obesi ključ na podboj. Pride krošnjar, prinese naročeno robo in jo odloži v hiši. Odklene in zaklene vrata, nič ne zmanjka. Če se vam primeri nesreča, da izgubite mošnjo na cesti, ste lahko sigurni, da pride nazaj. A pri nas? Radoveden sem, kaj bi se zgodilo z vašim stanovanjem, če ne bi bilo zaklenjeno z desetimi ključavnica- S1 POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." že prepozno. Vlak je bil že zopet v teku. Bitjugov pa. da bi ga pomiril, je rekel: — Morda pa palica le še ni izgubljena. Izstopate na prihodnji postaji in javite reč postajnemu načelniku. — Taka neumnost mi še na misel ne pride. — Če nočete vi, bom poskusil jaz. Potrpite trenutek. Bitjugov je počakal, da se Je vlak na prihodnji postaji ustavil in je šel v urad. Vrnil se je sijajočega obraza. Domneva, da povzroča sladkorno bolezen sladkor. da torej dobi to bolezen človek. ki uživa mnogo sladkorja, je še vedno morilo razširjena. Prof. dr. Leseh-ke. ki se je rlolgo in temeljto ba-j vil s sladkorno boleznijo, je pa ' prišel do zahlučka. da sladkor ni v nobeni zvezi z njo. V Nemčiji se je zadnje »"ase konzum sladkorja zelo po vera I. sladkorna bolezen se pa zato ti i nič bolj razširila. Kakor pri mnogih drugih boleznih. je tudi pri sladkorni odločilno podedovano ali prirojeno nagnenje. Zato naletimo večkrat na več bolnikov v eni rodbini. Cesto povzročijo sladkorno bole- zen razdrapani živci. -S sladkorjem ima sladkorna bolezen skupno samo ime in kar se tiče njenega začetka. Bolnik se mora pač -j____.... varovati sladkorja, ker mu ško- R j uhin je zaničljlvo skemizgnil 1 duje. Da pa uživanje slakorja v velikih množinah ne povzroča — Prihodnji vlak se odpelje ob 7.45. Bodite ob tem času na me--;tu, dobili boste palico nazaj. — Kaj, vi verjamete, da je še kaj poštenjakov med ljudmi? z rameni. Naslednji dan sta se Bit juge v in Rjuhin, kakor navadno, peljala v službo. Stopila sta na vlak ob osmi uri. Že na poti proti postaji je dohitel Bitjugov Rjuhina, ki Je vihtel palico v roki. — Nu, zdaj vidite, da ste jo našli! — je rekel Bitjugov. — Da, palica se je našla. Bitjugov je hotel dodati še nekaj besed, hotel je pohvaliti optimizem in oklestiti pesimizem, toda tedaj je zbudila njegovo pozornost čudna oblika palice, ki je imela namestu navadnega ukrivljenega ročaja iz lesa podaljšek iz roženine s srebrnim monogramom. — Dovolite, — je dejal, — rekli ste, da se je palica našla? Saj to DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE m , f » "GLAS NARODA" M čiu hm nI« članstvo, |MČp«TH Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZUBNE sladkorne bolezni, je razvidno tudi iz tega. da je sladkorna bolezen najmanj razširjena med ljudmi, ki porabijo največ sladkorja. CENA 1 DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENfc READER) Slane samo Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21« West 18th Street New York City SAKSER STATE BANK tZ CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do on "To je Res Moderna Cigareta" "Gotovo sem hvaležna za lucky Strike. To je zares moderna cigareta, ker mi da moderno zaščito grla. In vaš izboljšan Cellophanski ovoj je čudovito moderen. Odpre se brez vsakega truda - potegljaj za majhen tab, in tukaj so moje Luckies." * Ali je Ugotovilo Mi«* Yawns Plačano? Slavna in priljubljena zvezdnica, ie ne dvajsetletna — obdarjena % presenetljivo dekliško lepoto - ali je mogla biti usoda dobrotnejša Loretta Young? Ona je resnično vteleienje mlade ljubkosti. je niste videli v First National's "Ruling Voice," si jo oglejte. ****** Ta LUCKY tab! Mokrotno-Varen Cellophane. Močno zaprto — Vedno pravilno. Edingtven Humidor Zavojček. Zip - pa je odprto! Ali vidite pritrjen "tab" vrhu zavojčka. Pritisnite polovico s svojim palcem. Obdržite drugo polovico. Preprosto. Hitro. Zip! To je vse. Edinstveno. Zavito v cellophane, ki je varen proti prahu, mokroti in bacilom. Čisto, zaščiteno, lepo SVEŽE! Kaj more bid bolj moderno kot LUCKIES' izboljšani Humidor zavojček - tako lahko za odpreti! Dame - LUCKY TAB je xaicita za vase prste. It's toasted ZaKHa Vašega grlo—proti dražljajem—proti fcailju In Mokrotno-varen Cellophane Obdrži trn "Toasted" Okus Vsdno Svež NARAYXAJTE — The Lucky Strike Pletui Orkester vsak torek, četrtek in soboto zvečer po N. B. C. omrežju. Napravljene iz najfinejšega tobaka — Smetane mnogih Letini — samo LUCKY STRIKE nudi zaščito gria potom posebnega "TOASTING" procesa, ki vsebuje uporabo Ultra Violetnih Žarkov — proces, ki odpravlja gotovo pečenje, hudo zdražljivost, ki je naravno navzoča v vsakem tobačnem listu. Ti izgnani dražljivci niso navzoči v vaši LUCKY STRIKE! "Zunaj so. zato ne morejo biti notri!" ,\/ nirfd, Če so LVCKtES vedno mile za vaše prlo. LESNO BOGASTVO RUSIJE metrov lesa. i dvignil izvoz : dejstva, tla Kak'i naglo m* je lesa. je razvidu«* i/, doseže v tem letu lit vi ^ liii- I»e.s je v mnogih jezikih sim- presenetljivo dejstvo, da se je So- j (,anu po predhodni cen bol lenobnosti, toda pogleda na vjetska unija leta 1930 z enim i niartl kubičnih čevljev. dočim j*- j 100 splavov, ki je vsak od njih skokom povzpela do največjega znašal 3.337.000.<»00. le-, dolg četrt milje, ležečih tu v do- izvoznika lesa na svetu s skupnim j 1!,2h -^tl'O.OIHMUMl. iHa j toku Volge, je bil najdramatič-' izvozom v kubičnih metrih, ki bo 1.779.000.000. N t;« 1913 pa :J ini-nejši in najinstruktivnejši pouk' najbrž do konca leta prekosil \ luarde 2H9.790.000. « •* računamo IZUMITELJ PERISKOPA UMRL \ v mednarodnem gospodarstvu na ameriški izvoz najmanj dvakrat-poti, ki me je vodila doslej 6000 no. Svet tudi še ni dovolj spo- milj skozi Sovjetsko nnijo. Bilo znal. a seka je dramatično stati visoko gori t leto dvakrat na solnčnem bregu, ozirati se po pritoku in šteti ogromne vode nalik predpotopnim kuščarjem, pri tem pa računati, kaj pomeni njihova prisotnost za Sovjetsko unijo in svet, ki napeto opazuje gigantski eksperiment tega živahnega industrijskega razvoja pod petletko. V vsakem splavu je bilo 10,000 kubičnih metrov lesa. skupaj torej 10 milijonov kubičnih metrov. Vsi so bili na poti v številne parne žage Volgo-kaspiške lesne družbe. 40 odstotkov lesa je šlo za izvoz. Z drugimi besedami, tu je videl človek na mah toliko lesa, kolikor ga je izvozila vsa Sovjetska unija leta 1922, j množino, ki je tvorila nad 1 odstotek vsega lesa, kar so ga posekali v tem letu (lani v Združenih Sovjetska unija na toliko lesa. kakor državah). Bila je edinstvena pri-' ložnost preizkusiti statistike, ki jih je v Sovjetski unijo toliko in Združene države. Prav tako maio vedo ljudje, da bo imela »Sovjetska unija pod petletko, ki bo na polju lesne industrije izpolnjena hitro in pod določenim rokom. leta 1932 trikrat tako veliko celotno praizvodnjo lesa kakor Združene države. Volgo-kaspiška lesna družba e v marsikaterem pogledu zanimiva. rfve uri smo rabili, da smo prišli skozi oddelke 18 parnih žag in si jih površno ogledali samo nekaj. Cele milje daleč doli ob reki so pokrivala bregove debla, skladovniee nažaganega lesa in poslopja parnih žag. Debla pridejo vsa po Volgi, iz obrežja vodnih poti. ki režejo 1'ral in severno Rusijo, po rekah Bjelaja, Kalna in Vjatka. ki teko skozi najbogatejše in izkoriščanju najdo- stopnejše gozdove. Med vožnjo po železnici iz t'eljabinska v Sama-ro preko Ufe smo videli na Bjeli ki jih ljudje tako radi presojajo: 12 takih splavov, s pamikom po skeptično. Tu. na enem naj va ž-' Volgi od Samare do Stalingrada nejših proizvodov Sovjetske unije važnem zan o samo in za mnoge druge države, si lahko pre-kontroliral v nekaj minutah produkcijske številke ene največjih ruskih industrij, proces, ki bi ga ne obvladal noben človek pri katerokoli tovarni v enem letu. Skratka, pogled na )e splave, v pravilnem razmerju vtisnjen v svetovno okvir lesne proizvodnje pojasni Človeku malo znano in (prej Caricin") smo se pa peljali zopet mimo 12 splavov* plavajočih počasi proti Stalingradu. 20 mož boječa posadka splava živi v svojih lesenih kolibah enako u-dobno. kakor na suhem. £'im dosežejo vsi ti splavi Stalingrad, se pomnoži število onih 100. ki leže v zalivu, najmanj za polovico in Volgo-kaspiška lesna družba bo imela na razpolago najmanj 15 ndlijonov kubičnih oni dtl Rusije, ki ga zavzema zdaj Sovjetska unija. Ti podatki -o «>-ficijelni in izvirajo iz publikacij sovjetske monopolske družbe za zunanjo trgovino. V prvih dveh letih petletke j" Sovjetska unija izvoz svojega lesa popetorila in j«- prekosila svoj predvojni izvoz in vse Tekmece. Les je nadkrilil glavni sovjetski izvozni predmet potrolej. Celokupna lesna produkcija Sovjetske unije je znašala let;i 1927—2S v letu pred petletko, okrog <"»() milijard kubičnih čevljev. Leta 15)23—33 pa naj hi znašala proizvodnja po načrtu 109 milijard kubičnih čevljev. Večina sovjetskega lesa gre v Anglijo. Nemčijo. Holandsko in Belgijo. V zadnjem času je začela Rusija preplavljati tudi ilo-maea tržišča svojih glavnih tekmecev Amerike 111 Finske. D<> 1. septembra 1029 so uvozile Združene države iz Sovjetske unije -J milijone kubičnih čevljev lesa. v septembru lf»30 pa 30 milijonov, j To je samo desetinka odstotka j ameriške proizvodnje. Ameriški j lesni strokovnjaki pa presojajo j trgovino Anglije s Sovjetsko u- j nijo kot migljaj, kaj utegnejo do- j živeti Združene države. Anglija j je uvozila leta 192"> iz Sovjetske J unije 570.000)000 kubičnih čevljev lesa. leta 1930 pa že 1 milijardo 200.000.000 kubičnih čevljev. množino, ki že igra v lesni trgovini vsakega naroda vlogo. Če gledaš na 100 splavov tu v Stalingradu. dobe te številke svoj usodni pomen. V ->vojr vili v Londonu je umrl te dni Sir Howard Grubb. ki g« označujejo londonski listi za izumitelja podmornice. Grubb pa ni izumil podmornice same, temveč nekaj, kar je še važnejše, namreč njene oči. Izumil je periskop, brez katerega je podmornica kakor ptica brez peruti. Do-t'ej je bila podmornica slepa in torej ni mogla igrati v vojni tako velike vloge kakor zdaj, ko ima oči. s katrimi vidi na vse st rani. Podmornico je izumil v prvotni obliki Ilolandec Drebbel že v 17. stoletju, izpolnili so jo pa Francoz Papin, Američan Bush-nel ter Angleža Foulton in Day. Končno obliko ji je dal »Nemec Bauer. Toda vse to je bilo še premalo. kajti podmornica je mogla si^er dihati skozi usnjeno cev, molečo iz vode. ni pa mogla gledati. Oči ji je dal šele Howard s svojim periskopom. To je premična cev. opremljena s celim sistemom le." in zrcal, s pomočjo katerih vidi posadka podmprnio? vse. kar se godi na vodi, čeprav pluje podmornica pod vodo. STARA ŽENA UMRLA ATLANTIC OITY. N. J., 18. oktobra. — Mrs. Anna Peikintki je bila najstarejša žena v tem mestu, je danes umrla. Bolna je bila samo par dni. Rojena je bila v Rusiji. Več let je živela v Philadelphiji, kjer ima več svojih otrok*.' Stara je bil* 103 leta. "GLAS NARODA" NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 20, 1931 TBS LARGEST SLOVENS DAILY in U. 8. A. ČAKAM TE! ROMAN IZ tlTUDfJA. 44 Zm Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) I Toda Lina se ne more sama obleči. Silva ji mora pomagati, bar jo je stalo mnogo premagovanja. — Pojdite h Kliiri. morda bo šla z vami. Otrok, ki je bil Lini zelo-udan, zajoka, ko jo vidi, da gre skozi vrata. Na vsak naeirt je hotel ž njo in Silva je imela mnogo truda. predno ga je umirila. V. globokim vzdihom zopet sede k pisalni mizi. Toda ni bila vet* razpoložena, da bi dalje pisala. — Droga prejeinniei bere ime pošiljatelja — zavoj je priš«*l iz najboljše tr«rovine s. cvetlicami v Karloven. \* zavoju je liila košarica najkrasnejših vrtnic. Poleg je ležalo zaprto pismo. Naglo <;a odpre. V ovitku je bila vizitka Ludorfa. Na zadnji štreni je napisal kratko: "Vesel liožič! In vseeno: na svidenje! Potrpežljivo pričakujem ! —- Potrpežljivo čakam! — ponavlja Silva s tresočimi ustnicami. Jezno udari z nogo ob tla. — Xe! — Nato pa prične jokati in pritiska svoj obraz v hladne, dišeče vrtnice. Kaj je vendar hotel od nje? Vedno bolj se ji je vsiljeval v njene misli in zdelo se ji je. kot bi njegove posmehovalne in mogočne o«"-i bile uprte v njo. kot bi jo zasledovale, da je ni nikdar zapustit mučni nemir. — Ne. ne! — mrmra in raztrga vizitko na drobne kose. Vrtnice nese v spalnico. Nato zasliši, da so se vezna vrata zaprla; Andrej je najbrže prišel. Veselo razpoložen jo hoče objeti. Toda samo en pogled v njen • bjokani obraz ga vznemiri in jo vpraša po vzroku njenih solza. Pove mu o Linini nezgodi. — .Moj liog, revica ! — pravi sočutno. — Upajmo. da ni tako hudo. kot si ved ve mislite. Vendar si je zlomila desno roko! Lina pride nazaj v sprem-H vn Klare in z roko v obvezi. Deklica joka. ko ji Klara skrbno opravlja nekaj njenih stvari v kovčeg. Silva je bila zelo nataknjena. — Kako dolgo bo trajalo? — vpraša. Zdravnik je rekel, da prav gotovo šest do osem tednov, — j»ravi Klara. Silva globoko vzdihne. —Tako dolgo! Kaj pa naj jaz počnem medtem? —O I) t eni se pogovorimo jutri. Saj ste vsak dan blizu nas. Bomo že kaj našli, da bo prav. — tolaži Klara. — Poglavitno je. da je Lina zopet zdrava. Jutri jo bom peljala v bolnišnico; danes naj št* vitli goreti božično drevesce. — Tako dobri ste. gospodična Klara! — Oorak občutek se razlije po Andreju in prijazno pogleda Klaro, ki je zardela. Kako je hila dobra in pripravna, v vsem izkušena in nikdar v zadregi. — Dolžnost do človeka, gospod doktor; saj to iti nič posebnega. Klara se poslovi in obljubi, da pride zopet do razdelitve daril. ker bi rada vxidela Andrejčkovo veselje. Vse Silvino dobro razpoložen je jo je zapustilo. Andrej zapazi košaro z vrtnicami. Presenetilo ga je. — Ali je to kako presenečenje za mene.' — se smeje. Silva zardi. Za trenutek pomišlja. - fiabrijela mi jih je poslala. — reče nato. Sama ni vedela, kako je prišlo do tega. da je izgovorila to laž. To je bil njena prva laž v zakonu. Toda nemogoče ji je bilo svojemu možu povedati, da t,o vrtnice prišle od grofa Liulorfa. Kaj bi mislil, dasi se ni zavedala krivde proti Andreju. Zelo čudno božično darilo od tvoje prijateljice. Andrej maje z glavo. — No, pa je menda dobri* mislila pri lem - Pa nesi vendar cvetje v drugo sobo. da se jih bomo vsi veselili. —laz na njih nimam nikakega veselja, — reče Silva nestrpno. — Netim niča : Zakaj ne.* Moraš vendar priznati, da je imela dober namei. (Jotovo bi bila rajše sprejela darilo, ki bi ga mogla na kak način porabiti. Za ta denar, ki ga je plačala za vrtnice, bi se moglo za našo hišo kaj bolj potrebnega kupiti. — Andrej vzame košarico. — Tako. zdaj pa bom prižgal luči. Silva in ko pozvonim, prideš z otrokom v sobo. Andrej je bil kot vlcik otrok. Ves je žarel veselja, ko je med zeno in otroka razdelil darila, ki jih je nakupil s tako veliko ljubeznijo. Na klavir zaigra božično pesem "Sveta noč, blažena noč"; vsi poj o. Doječe se jim je tudi pridružila Lina s svojim čistim glasom. Vse je bilo svečano in ginljivo. Toda Silva ni občutila nika-Ke blaženosti tega božičnega večera, medtem ko je bila prva leta ; akona tako vesela in prevzeta. Nocoj pa so ji poletele njene misli tako koprneče v Darwiz. Klara je prišla kot je obljubila. Preoblekla se je in v svoji modrikasti obleki, na katero je prisila Čipke, katere je sama zvezla, je izgledala zelo lepo. — Teta Klara! — Otrok ji stegne nasproti roki in jo vesel pelje k zakladom, ki mu jih je prineslo božje dete. Razvnet in vesei .ii razkazuje in pripoveduje in Klara rade volje posluša otrokovo blebetanje. — Kot prava mati! opazuje. — Ako bi hila še vaša mati tu med nami, gospod doktor, kako hi bila vesela otroka, ker je tako srčkan, — pravi Klara, ko ga posadi na konja, katerega je bil najbolj vesel. — » Žalostno prikima Andrej, kajti ravno v istem trenutku je mislil na svojo mater, katere njegova lastna žena ni pogrešala in se je tudi ni spomnil. Čudno, kako je to dekle vedno poznala njegova najskrivnejša čustva.. Negov pogled splava k .Silvi, ki je raztreseno gledala knjigo, katero ji je Andrej kupil za darilo. V njenih očeh je videl, da je hila z mislimi povsem kje drugje. Pekoča bolečina prešine njegovo srce. Nekako prisiljeno so dišale vrtnice. Klara občuduje krasne cvetlice. — Mene boli glava po njih; kar ne morem jih več videti! — pravi Šilva in jih nese iz sobe. Ko se zopet vrne, ji Klara stisne v roko zavitek, zavit v bel svilnat papir. Silva je bila presenečena: krasno vezene čipke za bluzo so bile Klarino darilo za Silvo. Silva jih je bila v resnici vesela in iskreno poljubi mlado de-kie na lice. — Vedno ona pridna Klara. Kako se moram skriti pred vami' — Toda božje dete se je tudi spomnilo naše Klare, sicer .satiro na jako ponižen način — ali ni res Silva.' Andrej pelje Klaro k mizi. na kateri so bila razpoložena darila. Tam je stala v okvirju slika Andrejeve družine, njega samega. Silve in Andrejčka. zadej pa slika Andrejeve matere. Za slikami je stala kristalna vaza s svežimi šinarnicami; kar pa je Kla najbolj veselilo, je bila zadnja knjiga, katero je Andrej izdal je izšla šele pred nekaj dnevi. Vsa rdeča postane od veselja, ko je zapazila, kaj ji je Andrej napisal v knjigo: "Posvečeno v spomin sosedovi, dobri in vedno za pomoč pripravljeni prijateljici!" (Dalje prihodnjič.) I« 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana ............................................1.20 Robinzon ..............................................50 i Robinzon Crusoe...................................60! (Cretan je Parnikoy — Shipping Newt —! 21. oktobra: New Yolk, Cherbourg, Hamburg tenia m Augustus, Napoli. Genov* RAZNE VESTI KLINIKA ZA PASJE ZOBE Na Dunaju imajo zobno kliniko za pse, katere vodja dr. Boding-bauer ni samo diplomiran veterinar temveč tudi zobozdravnik, in sicer specialno za pasje zobe. Takšnih je prav malo, zato je umlji-vo. da ima njegova klinika vedno dovolj "pacientov''. Zanimivo je, kaj pripoveduje dr. Bodingbauer iz svoje prakse. Z živalmi, ki jih pošiljajo njemu, ravna na poseben način in prvo, kar napravi, je to. da si upa pridobiti njihovo "naklonjenost''. To je neobhodno potrebno, ker jih med obravnavanjem na njegovi kliniki nikoli ne privežejo in bi bilo drugače nemogoče pripraviti jih n. pr. do tega, da bi odprle svoja — recimo — usta. Žival se mora prostovoljno podvreči zdravnikovim postopkom in to zahteva mnogo pre-trpežljivosti in prave ljubezni živali. Če pa končno doseže ta po goj potem je plačilo veliko. Pes. ki je premagal prvi strah ne pozna v svoji hvaležnosti cesto nobene meje. Zgodi se, da skoči že po tretji "seji" brez vsakega poziva na ordi-nacijsko mizo in čaka skoraj radovedno. kaj bo sedaj. Samo enkrat je neki bernardinec doktorja ugriznil. Velike operacije, kakor izdiranje zob, ki stoje pri psu neverjetno trdno, in bi morale povzročati velikanske bolečine, se izvrše vedno s pomočjo lokalne anestezije. Med najtežje procedure spada postavitev mostov, a so primeri, da jih psi nosijo že tri leta in pregriznejo z njimi tudi kosti kakor v mladih letih. Neka Američanka je zahtevala za svojega psa celo kavčukovo zobovje in to se je popolnoma posrečilo. Bodingbauer je mnenja, da bi ni pogoj, da se dobro počuti. To zahtevo razumejo najbolj umetniki in njihovi psi s0 stalni pacienti Bodingbauer j eve klinike, n. pr. kitajski pinč ge. Schumannove, pes Lili Darvasove, pasja družina zna- stanlev £4. oktobra: George Washington, I di g 26. oktobra: Bremen, Cherbr.ure. Bremen lie de France Havre Revolucija na Portugalskem ...........30 Rdeča in bela vrtnica, povest .........30 Rdeča megla .........................................70 Rdeča kokarda....................................1.25 Slovenski šatjivec ...............................40 Slovenski Robinzon, trd. vez. ............. Sueški invalid ......................................35 Sveta Genovefa....................................Jifl Solnce in sence ...................................65 Skrivnost najdenke .............................35 29. oktobra: Skozi širno Indijo ............................J>0 Sanjska knjiga, mala .........................fiO Sanjska knjiga. (Arabska) ..........1.50 30 °kt°»>ra: .. . . . , . _ _ Kuroi'R. Cherl'ourc. r.r^incn Spomini Jugoslovanskega dobro- J Berengari-.. Cherbourg voljca. 191-1—1918 ........................1.25 Olympic, Cherbourg 22. oktobra: Berlin, IJoulogr.e Sur Mer, Bremen 23. oktobra: Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Pur Mer, Rot- Cherbourg. Ham- 28. oktobra: Albert Jiallin, Cherbourg, Hamburg Saturnia, Trst StMttgart, Cherbourg, Bremen 20. septembra: A ž Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sar Mer, Rotterdam 21. novembra: 'leorge Washington. Cherbourg, Ilii-n-burg 25. novembra: Albert liailin. Cherbourg. Hamburg 26. novembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 27. novembra: H'ini«*ric, Cherbourg Augustus, Napoli, Genova 28 novembra: President Harding. Cherbourg, Hamburg Sredozimci, tnl. 11 ruš............ Strahote vojne .....................................50 Štiri smrti, 4. z v..................................35 Smrt pred hišo ...................................65 Afriki ................................5« 31. oktobra: President Harding. Cherbourg, Ham-bur* Cleveland, Cherbourg. Hamburg .40 menitega pevca Slezaka. ki je po- Spomin znanega potovalea ............1.50 seben prijatelj živali itd. I Stritarjeva Arithologija. broš .........80 Zanimivo je, kaj je opazil Bo- Sisto Šesto, invest iz Abnuev .........30 dingbauer glede zadržanja svojih. Sin medvedjega lovca. Potopisni pacientov. Reagirajo večinoma tako roman .................................................30 kakor njihovi gospodarji. Psi ner voznih ljudi so skoraj vedno ner vozni, psi mirnih ljudi, pa se dajo : težko spraviti iz ravnotežja. TRAGIČNA SMRT DUNAJSKEGA BOGATAŠA Te dni so našli znanega dunajskega bogataša barona Rudolfa Drascha v njegovi spalnici mrtvega. Pokojni je bil strasten morfi-doj nist, zapleten tudi v homoseksualne afere. Pred štirimi leti je bilo uvedeno proti njemu kazensko postopanje zaradi homoseksualnosti pa je bilo kmalu ustavljeno. Baron se je umaknil potem na svoj grad Bleiss. kjer se je začel še bolj uda-jati morfiju. Zadnja leta je igral na gradu zagonetno vlogo baronov privatni tajnik Antoa Bildstein. Baron in njegov tajnik sta prirejala na gradu orgije in oblasti imajo Bildsteina na sumu, da je kriv baronove smrti. Baron je hotel prepisati v oporoki velik del svojega bogastva na Bildsteina, o katerem je pa zadnje čase zvedel marsikaj, kar mu ni bilo po volji, in zato se je Bildstein bal, da bi baron ne iz-premenil svoje oporoke. Baronovo trupl0 je bilo na od- Student naj bo, V. iv......................33 Sveta Notburga ...................................3.1 | Spis je, male i* »vest i .............................33 Stezosledec.............................................30 Šopek Kamotarke ..............................35 Sveta noč .............................................30 Svetlobe in sence ..............................1.20 Slike (Meško) .....................................G0 Ser/an t Diavolo. vez. 1.60 Spake, humoreska, t rila vez..............1)0 SHAK ESPEAREYA DELA: Maehbet. trdo vez................................90 broširano .......................................70 Othelo .....................................................70 Sen Kresne noči ..............................70 SPLOŠNA KNJIŽICA: St. 1. (Ivan Albrecbtl Ranjena gruda, izvirna jK«vest. 1<»4 str.. briši rano .......................................3-» šr. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna povest, 1S1 str., broš. šr. :S. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., brufi. 105 strani .....................................35 4. novembra: 1 lamburj;. Cherbourg. Hamhcrg 6. novembra: llnmt-ric, CIx»rb'.urii StniMiidain, Koiilogne Sur Mer, terdara 7. novembra: .America, Cherbourg. Hamburg Rot- NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULGANIA i I sta odlična med največjimi in najhitrej-J širni ladjami sveta. Uiorna služba vas čaka. Uljudni. pozorni uslužbenci, ki j govore slovensko, so vam na razpolago, 1 in hrana je taka kot v najboljših hote- ] lih. In samo pomislite na kratko, cene- | no železniško vožnjo v Slovenijo. Mali i strošKi za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej- SATURNIA 29. oktobra 3. decembra VULCAN IA 14. novembra 22. decembra Katerikoli ^gfiit vam bo reserviru! kabinu jCOSULICH LINE 17 Battery Place New York 10. novembra: I'vniu, Napoti, Genova 11. novembra: Lvvizthan, ("hprbuurg DfeUtsH-lilajid, Cherbourg, Hamburg 12. novembra: Dresilcn, Cherbourg, Kremen 13. novembra: Asl ji vo kuhinjo In postrežbo. Zniiar.e n-n»-. — podrobnosti vpraAajte avojegu lokalnega agenta alt — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CI T V St. St. 4. (Cvetko ."> str., broš........._itr> St. 11. (Pavel Coliai Peterčkove poslednje sanje, božična povest sr. (i >r. Kari En^liši Denar naruduo-gus|Kxlarski spis, jioslo veuil 5................................................80 St. 12. (Fran Miieiuskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. !H*sti\. broš..................30 U»r. Kari Engliš» Denar, naro»Ino-gosj»odarski spis. |k»s!o-venil dr. Albin Ojrris, 2:;u str., I,ru5....................................................80 »^t. 1.5. (v. m. (iarslni Nadežda Nikola je v na, roman, poslovenil F. Žun. 112 str.. br«».š......................30 St. 15. Edmond in Jules de Gon-eourt, Itenee Mauiiertn ...................4o St. lfi. (Janka Samec) Življenje, IH'snii. 112 str., broš......................45 sr. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, in>vest, prevel Mir- Ko Pretnar. SO stra......................30 Št. 18. (.Jarosl. VreliLickv) Oporoka lukovškega grajsraka, veseloigra v enem dejanju, posl«»veni! dr. Fr. Bradač. 47 strani, broširano ...........................................25 Št. 10. ((ierbart Hauotman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton j ^ Funtek, 124 strani, broš............... Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komnrasaki. jai>onski roman, iz C-eščine prevel dr. Fran Bradač. 154 strani, broš......................45 Št. 21. v (Frilolin Žolna) Dvanajst 1 kratkocasnih zgodbic, IL, 73 str. broš. .................................................J55 Št. 22. (Tolstoji Kreutzerjeva sonata .60 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 00 str. broširano ...........................................30 Št. 24. (E. L. Buhver) Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš...................................................JO Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja, II. del ................................................MI Veliko Z nizanje Cen v in iz JUGOSLAVIJE potujte MAJESTIC (Največji parnik na svetu) 23. OKTOBRA LAPLAND OLYMPIC 30. OKTOBRA 6. NOVEMBRA Ti izleti so pod osebnim vodstvom naših priznanih potniških izvedencev BOŽIČNI IZLET POD OSEBNIM VODSTVOM S. S. OLYMPIC, — 15. decembra Vprašajte naše dobre zastopnike glede teh Li drugih odplutij. WHITE STAR LINE - RED STAR LINE International Mercantile Marine Co. No. 1 BROADWAY NEW YORK CITY št. 2(1. (L. Andrejevi Črne maske. poslov. Josip Vidmar. S2 str. . .................................................... sr. 27. (Fran Erjavee 1 Brezposelnost ln problemi skrbstva za brezposelne. .SO str., broš. .............35 št. 2». Tarzan sin opic ...................90 ' Tarzan sin opic, trdo vi-z....l.2