7' -
y)TKT*.i
Štev. IS.
. »81»**“
izhaja vsak prvi in tretji četrtek me-aeca, ter veljli po poiti prej emana, ali na «lom poftiljaiia skup»j z
»Gori Ukini Vestnikom*
za vse let» . . . tflil. 1.80 „ pol leta . .	„	—.90
« četrt „	...	„	—.45
Za tuje dežele toliko več, kolikor maža poštnina.
PoHAinične številke po ti kr., dobivajo •e v Stolni, Semeniški in dolski ulici.
Upmi'HiSt»o in uredniitvo: Morellijeva nlica, Štev. 22.
.n,ujjipiipi.n
l&UL

prinaša oznanila na četrti strani od katerih se piatta za štiristopno petit* • vrsto po 7 kr., če se jedenkrat tiskajo; po ti kr. če se dvskrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiskajo.
Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo se uredništvo; rekla* rnacije in naročnina npravniitvn.
Nefrankovana pisma se zavrnejo.
Rokopisi se ne vračajo.
Nate p. n. aaraWki pr—lww prav vVatfaai ia MapavaNja poravnati, kar aa aaa» Aa ditti—* aa I. minula palateti»« Pri tej prIIIM al aaa|aa>a apaaarltl vsa p. a. naralnttiT aa aai Ila* kras lajam«, Aa naj nam MapavaHja Hnpaalati naraénteo I aa N. lak. paklap pa paAtnl aakaaaiei. Ha« ra in Ina, naj aa aMa na hkinjl patti a
anamfca vrat •'/, avé.
Ha patina nakaaalaa aa aapMa „M. npravalfva »Hlapa* v Bartol". Ha kHlnJa patta aa patraHI lakka vanfcAa, ta ni Bap ai pa aorti kaka vaHfca zanata è aaa, nam pa vaHfca kartali, kar Imama I ml vaHfca tratkava pri iaHavaa|a Hata, k atara marnata p ar avanti. Tarai, p. n. naraialkl, na paaafcMa na aaa I na a at trnki V «trajajta a aaml v fcajn I
ITpraviifitva.
Slovensko šolstvo v letošnji
prartiiMki tekali.
IV.
(Dalje).
Sedaj (»ideili k drugemu delu svojih izvajanj, k narodni soli. Velečislaui gospod poslanec dr. Pattai je nedavno v nekem slavnostnem govoru to*le rekel: «Nežno o* troško srce je v začetku njegovega razvoja varovati vsake vznemirjenosti v verskih rečeh in izročiti učitelju, ki misli glede vere in narodnosti tako, kakor zaupaui mu gojenec*. To so jako lepe, jako resnične besede. Krščansko ljudstvo more biti zadovoljno le s kričRUsko-verno solo, ki je zajeduo pa-trijotično-narodna. Narodne šole mora dan-daues vsako ljudstvo zahtevati, če hoče narodno iiveti in če neče narodno propasti. (Dobro! Dobro!) Na srečo je pri nas vsakemu narodu taka narodna šola zajamčena po členu 19. državnih osnovnih zakonov iz leta 1867. Vsak narod ima nedotakljivo pravico, varovati in gojiti svojo narodnost in svoj jezik. Vsi jeziki so v šoli jednako-pravni in vsakemu narodu ie dati za izobraževanje jezika potrebnih sredstev. Kdor premotri brez predsodkov razmere v Avstriji, mora pripoznati, da so bije te zakonske določbe jako modre, jako pravične in potrebne, pogoj so miru mej narodi, razcvi-taliju iu, nekako, nadaljnjemu obstanka naše lepe domovine. Obžalovati pa je, da še ni bilo vlade, ki bi bila narédila brez razločka vse narode naše monarhije v polni meri deležne dobrot tega drž. osnovnega zakona. Obžalovati je, da imamo še vedno vlade, ki zlasti nam Slavonom krate dobrote tega drž. osuovnega zakona in prouzročajo ter pospešijo neznosen boj za šolo. Zlasti južni Slovani, Sloveuci in Hrvati, smo v tem boju za šolo žrtvovali že sila mnogo talentov, časa in denarja in še ni videti, kdaj mu bode konec. Kar pa nas najbolj žali, je to, da vidimo mej svojimi narodnimi nasprotniki v prvih vrstah vedno birokracijo, avstrijsko uradništvo. Nič ne more našega naroda žaliti tako, kakor čustvo, da se mu je zgodila krivica od tiste strani, kjer bi »mel pričakovati varstva. (Dobro! Dobro!)
Naša birokracija misli še vedno, da morejo nas Slovence iu Hrvate pokopati v italijanski ali v nemški grob.
Petindvajsetletna skušnja bi jih bila pač moglA poučiti, da ni tako. Res je sicer, da nismo dobili noheuega dež. šolskega sveta, nobenega dež. šolskega nadzornika, nobenega učiteljišča, da* bi se zanj ne bili morali mnogo let trdo boriti. Drugače pa nismo mogli ravnati, morali smo stopiti v usiljeni nam boj. in ne umakamo se mn tudi sedaj ne, ker je za nas hoj za narodno šolo boj za naše narodno življenje ali za smrt.
Boj za narodno šolo nam je sicer u-siljeii, a prav zato je potreben, dober in zato upamo tudi na končno zmago. Na Kranjskem smo glede ljudske šole skoro že zmagali. Tudi na Štajerskem smo generalni naskok deželnega sveta v G radei na naše slovenske ljudske šole na Spodnjem Štajerskem s številnimi rekurzi na naučno ministerstvo odvrnili in odbili.
Naši nasprotniki koncentrirajo sedaj* svoje napade poglavitno na jezikovno mejo in svojo delavnost na ustanovljenje inalili čisto nemških ljudskih šol v jezikovno mešanih trgih na Spodnjem Štajerskem.
No, s pomočjo avstrijske birokracije se jim je to v treh trgih posrečilo. Vzdržati pa tega vender ne bo mogoče.
Ne bosta potekli dve leti in te šole bodo utrakvi&tično urejene. Sicer pa se je pri njih ustanovitvi kaj čudno postopalo.
Neki fanatični okrajni glavar na pr. je, da dobi potrebno število nemških otrok nekemu slovenskemu eraričnemu cestarju vzel njegove slovenske otroke in je protokoloval kot nemške (Smeh), pončitf pa ga je hotel s tem, da, mu je rekel : Jaz sem ti predpostavljen, ti pa si mi podrejen, zato smem zdaj storiti s tvojimi otroci kar hočem.* Isto tako je storil z nekim slovenskim hlapcem, češ, da služi pri nemškem posestniku, da morajo torej otroci Nemci biti,
Iz dobe generalnega uaskoka na naše sloveuske ljudske šole na Spodnjem Štajerskem naj navedem še malo epizodo. Slo-vensk učitelj blizu Ptuja si je bil nakopal nemilost okrajhega šolskega nadzornika, ker mu je premalo germanizoval. To je seveda kaznovati. A kako? Učitelj je bil kratko malo umirovljen ; na «mrzlo* ga niso hoteli postaviti. Na mrzlo se postavi slovensk u-čitelj s tem, da se iz slovenskega kraja premesti v nemšk kraj. Sloveuskega učitelja pa Nemci seveda ne marajo; to je dež. šolski svet kmalu spoznal iu jel je i-skati drugega sredstva. To sredstvo je bilo timirovljenje. A kako to doseči? Okrajni zdravnik v Ptuju je naredil zdravniško spričevalo, v katerem se je potrdilo, da je do-tičui učitelj tako bolan, da ne more več o-pravljati svoje službe. Na to je bil mož »i-mirovljen in je to se šedaj. Nihče se ni bolj čudil, kakor ta učitelj, ki še svoje žive dni ni bil bolan in je tudi še sedaj povsem zdrav. (Smeh.) Rekurzi mu niso nič pomagali, tudi naučno ministerstvo se ni nanje oziralo.
V Istri so razmere glede ljudskih šol še nekoliko bolj žalostne. Po najnovejših statistiških podatkih je tam 46,000 otrok, ki bi morali šolo obiskovati, mej temi pa jih je 18.000, ki pogrešajo potrebne hrvatske
■a
Potovanje v Rim.
(8,ls«l V. Mikcev).
V H i m u.
Prepeljal je njega preko Stic pred Radamantija, Minoja in Ejaka, k t uajvišjim sodnikom, kateri so ga, i njegovega nečloveškega življenja obse v Tartar, k prednikom njegovim.
Tudi zdaj ne nime teden, da nt kdo obupancev našel konec nesrečnemu ži v kalnih valovih Tibere.
Tibera teče skozi celo rimsko m< in sicer, proti solncu in se izliva v Tii sko morje. Obzidana je po mestu z moč zidom in se po njej lahko brodar!, Dc mičen pogled je na otok sv. .Te- neja (It S. Bortolo), ki se nahaja sredi reke Til med Sistovun in palatiuskim mostom, tein otoku je cerkev sv. Jerneja, kai držita dva mostova in sicer, na levi sti mesta Fabricijev most, na desni strani Cestijev most. Oba dela mesta veže mostov.
Lepo navado imajo sedanji Rimlj Mojega stanuj da ne proklinjajo božjih
čij, kakoi v naših mestih in na deželi. Ves čas ko sem bil v Rimu nisem slišal ni jedne razžaljive besede. Prepirov po krčmah slišiš malo ali nič. Ko pride družba v krčmo, pokliče jede» ali drugi liter vina na mizo; vsem tovarišem napolni kozarce, sebi pa ne, —- kar pa stori kdo od ostale družbe ; ako mu nihče v kozarec ne nalije, tudi vina ne pije.
Vsakdo iz med vesele družbe plača le to, kar sam kliče, nikdar ne čaka na to, da bi ostali plačali. Noša rimskih meščanov, je povsem podobna noši naših meščanov. Velika gospoda, tako se mi dozdeva, je pro-stejše oblečena od naše in je uljudnejša z ljudmi nižjega stanu. Ženske meščanke so tudi oblečene, kakor naše bodisi višjega ali nižjega stanu, izvzemši okoličanke, tako-zvane «Čočare*, ki so nekoliko drugače o-blečene, skoraj približno tako, kakor starejše tržaške okoličanke. V Rimu se tudi vidi ueko pleme ljudi obojega spola, ki so slični našim ciganom. Ti so navadno kozji, ovčji pastirji iz rimske okolice, ki tam prebivajo v slamnatih utah, brlogom podobnim. V Rimu vidiš malokoga pušiti smndko ali cigareto ali tudi iz Itile. Od sto mimogre-dočih možkih, zapažis javeljne jednega s
sole. Glavna krivda zadeva šolska oblastva, ki ljudstvu vedito le italijanske šole ponujajo in radi ponujajo, o hrvatskih šolah pa nečejo ničesar slišati in se jim najodločneje zoperstavljajo.
Hrvatska občina Poljane je zgradila veliko šolsko poslopje in je opremila z v-sem. jjcar je potrebno. Tri leta se je morala boriti, da je zadobila javno hrvatako ljudsko šolo, n dobila jo je šele, ko je naučno ministerstvo ugodno rešilo njeno pritožbo. Tako grdo se ravna s slovensko-hrvatsko večho v Istri; ljubše je nekaternikom, da se pogrezi v nevednosti, kakor da bi se pametno in pedagogici!» izobrazila.
V Trstu Slovenci še vedno ne morejo dobiti ljudske šole, takisto ne v Gorici, dasi se je potreba slovenskih šol komisijsko dokazala. Specijelno v Gorici ima 12.000 Italijanov, poitalijančenih Slovanov in poitalijančenih Nemcev, 25 ljudskošolskih razredov, za 7000 Slovencev pa ni v tem mestu ni jednega slovenskega Ijudskošolskega razreda; zadovoljiti se morajo s privatno šolo, katero obiskuje a20 otrok. Tako morajo Slovenci dvakrat plačevati, jedenkrat za italijansko mestno šolo, potem pa za privatno šolo, kar je očitno velika krivica. (Gotovo!)
Slovenci v Gorici so tri leta zapore l prosili za slovenske šole, ali stvar se je vselej zavlekla. Tako je dež. šolski svet dne 20. februvarja 1893 odločil v tej stvari prosilcem na korist, ali, na čudo, niinister-stvo je to odločbo razveljavilo (Čujte!) in | odredilo nova poizvedovanja, katera bi imela bili končaua do 15. septembra 1. 1.; končana j pa sq bila šele koncem decembra in sicer I so se vodila tako, da zahtevam iniuister-skega naročila ni bilo povsem ustreženo.
Od tedaj so minuli štirje meseci, a zgodilo se še vedno ni nič. Goriški mestni svet je razne miuisterske reklamacije ignoriral, keV teli opominov ne zmatra resnimi, aii pa se'im skliče mestni šolski svet ali pa se slovenska peticija iz najbolj ničevnih razlogov postavi raz dnevni red.
Ključ za razumevanje teh dogodeb je dobiti v namestniški palači v Trstu, saj ni nikaka tajnost, da sedanja sestava me-. stnega šolskega sveta ni drugega uič, kakor t protekcijsko dete deželne vlade.
Bivši minister Gautsch je povsem drugače ravnal; ta je kategorično iu telegrafano sporočil v Ljubljano ukaz. da je ustanoviti nemško ljudsko šolo; glede Gorice in Trsta ravna ministerstvo čisto drugače, kadar gre za slovenske želje. Tu uima ministerstvo hkrati nobene moči. Sicer pa se na Primorskem dogajajo in pusti se, da se dogajajo reči, katerih ni moči drugače imenovati, kakor avstrijsko zaslepljenost.*)
Gospoda moja, sedaj mislim govorili o šolskem boju na Koroškem. S tem šolskim bojem, trajajočim že 25 let, se mislim ue-koliko natančneje baviti, in sicer iz treh razlogov: Prvič, ker nam slovenskim poslancem ne more bili vse jedno, kaka je u-soda naših slovenskih rojakov na Koroškem ;
i
*) C. k. dež. šol. svet je konečno pripoznal potrebo slov. šole v Gorici in je odredil, da se ustanovi m e š Un a šola v Gorici, kakor bi bila zadnja kaka velika vas. Proti odloku, glede mešane šole uložil se je utok na c. kr. ministerstvo, kakor je pisal zadnji „Vestnik“.
cigareto v ustih. To menda sledi iz tega, ker j« tabak v Italiji predrag, zato štrajkajo proti vladi. Več cigaret se pokadi gotovo v slovenski Gorici, kakor v vsem Rimu. Kruli je v Rimu povsod neslan, zar.o nima tudi pravega ukusa. To je tudi menda «štrajk*, ker je sol dvakrat toliko dražja, kakor pri uas v Avstriji. Vojaško življenje je različno od našega avstrijskega. Tam rekajo častniki prostakom: «Siamo tutti fratelli". Vojaški častniki se ne sramujejo iti P° ulici v družbi s prostaki. Čestokrat vidiš na ulici peš korakati in se pogovarjati častnika s zlato žnoio na rokavu s prostakom ali podčastnikom.
Slučajno sem nekoč govoril z laškim* podčastnikom, ki je pripovedoval, kakó u-ijudno se vedejo njih častniki s prostimi vojaki.
Naš avstrijski vojaški „ š i m p H e k s i-kon“ je v laški vojski popolnoma odpal, — kar bi bilo želeti, da se tudi v naši vojski, vsaj v prihodnjem 20. stoletju zgodi. Oni „krasniM naslovi: ,,eselnov“, «liundov* „trotelnov“ i. t. d. bi se prav lahko v že-lezje vklenili ter odpeljali v Rim v «ma-mertinsko« ječo, vsaj, je tako zdaj prazna.
Ves Čas, ko smo bili v Rimu, je javna
drugič, ker koroški Slovenci nimajo nobenega poslanca, in tretjič, ker sem bil naprožen, da v tej visoki zbomici popišem trpljenje koroških Slovencev.
Zadnje ljudsko številjeuje je na koroškem konstatovalo 264.587 nemških in 101.030 slovenskih prebivalcev. Ti nad 100.000 dai broječi Slovenci še pred kratkim niše imeli nobene slovenske ljudske šole.
Odkar so namreč prišli v veljavo novi Ijudskošolski zakoni, izginile so vse prejšnje slovenske ljudske šole, ustanovljene za časa škofov Slomšeka in Wieryja.
Se toliko slovenščine se v začetka ni trpelo v teh šolah, da bi slovenski otroci mogli brati katekizem. V veljavi je bilo geslo : Uči se nemški ali pa pogini.
Nad 100.000 dnš broječi Slovenci na Koroškem imajo tako malo svojega zastopnika v deželnem šolskem svetu v Celovci, kakor ga nimajo 400.000 duš broječi štajerski Slovenci v Gradci.
Na Koroškem eksistuje normal noš» Iški načrt iz I. 1875. Po tem so bile le dve vrsti šol: čisto nemške in utrakvistične. Utrak-vistične šole so bile samo v tistih krajih, kjer prebivajo Sioveuci združilo in kompaktno, torej v šolskih okrajih Sv. Mohor, Celovec, Beljak in Velikovec.
Nemških šol je bilo 256, namreč po starem učnem načrtu. K tem 256 čisto nemškim šolam se je takrat prištevalo še 16 in v naj novejšem času še 24 takih šol, v katerih je samo nemščina učni jezik in se rabijo samo nemške knjige, dasi je velika večina ali vsaj veliko odstotkov dijakov slovenske narodnosti.
Naredil sem tu majhen načrt o teh
nemških šolah v večinoma slovenskih krajih. Kemiki	Slo tuniki kolarji			
1) Auftbihl ....		120	60
2) Žrelc		•	28	80
3) Borovlje ....	•	26	345
4) Grabitetij. .. ;	•	IH	HM
5) Sv. Jakob ob cesti	•	15	79
6) Krivavrba. . . .		39	37
7) Sv. Martin . . .	•	23	84
8) Otmanje ....	•	43	45
9) Poreče 		•	90	73
10) Holbiče ....	•	31	211
11) Sv. Tomaž pri Cilnbergu		11	90
12) Timenca ....		12	80
13) Podljubel . . . ,	•	5	88
14) Vetrinje . . . .	•	75	155
15) Podkloiter . . .	•	38	210
16) Ledenice ....		l	197
17) Vrata			43	206
18) Železua Kaplja . .	•	12	147
J 9) Pustrica ....		22	63
20) Velikovec ....		199	225
21) Prevali			222	172
22) Št. Janž ....		119	70
23) Rekavas ....	•	5	50
24) Spodnji Dravobreg.	•	123	105
Na teh 24 šolali je torej 1316 nemških in 3111 slovenskih otrok. Te šole so čisto nemške (Čujte !), razen kateheta ne govori noben učitelj slovenski in noben ne sme rabiti slovenskega jezika, da, mnogo je takih, ki tega še ne morejo, ker slovenskega jezika sploh niso zmožni, o čemur bodem Še govoril.
Ti slovenski šolarji ne slišijo iz ust posvetnega učitelja nobene besede v njih
straža osobito na nas pazila, da bi se ne bilo komu kaj žalega pripetilo. Ko so nas nadlegovale trgovske židovske pijavke z raznimi predmeti, kakor moleki, svetinjami in raznimi rimskimi spomeniki, nas je vselej straža opomnila, rekši : »Attenti Signori, qui sono Ebrei*. Ko se je nekoč jel neki Žid na oni opomin na stražo jeziti, mu ta odgovori: »Chi parta con voi!* In — šel je žid — z dolgim nosom. V nekej gostilni sedelo je nas več Slovencev pri kozarcih vina, kjer smo se pogovarjali po — našem. Pri bližnji mizi pa je sedelo nekaj Lahov in ž njimi jedila ženska, ki je rekla svojim ljudem: Questi parlano »s'davo*. Ko je to slišal blizo stoječi stražar, je takoj oni ženski zavrnil: «Aon si dice «s’davi, si dice Slavi !* Na to rečem jaz z smehom, po našem: «Kaj ste vi Slovenka?* «Slovenka*, mi odgovori. «Od kot pa, če smem vprašati?* «Tam od Čedada*. «Tedaj ste beneška Slovenka?* «Sem, a sem tukaj v Rimu že več leti* Nek dan je šlo več nas skupaj po mestu. Nekdo je prodajal voščene žve-pljenke ter vpil1: «Umni!* Nekdo naših je jel tožiti: Kaj nas h . . .. zmirja s «Cirili* ? «Kako nas tako pozna?* Mene se je polotil smeli iu — Ali smo dalje svojo pot.
I

maternem jezik«, kar je vender pedagogiška gorostusnost, pedagogiško barbarstvo sredi Evrope. (Pritrjevanje ) Ako sploh kje, tako ima naučna uprava dolžnost tukaj vmes poseči (Tako je !), dež. šolski svet koroški v spomin pokiicati člen 19. drž. osnovnih zakonov in mil zaukazati, da se po njem ravna ; ta člen pravi : V tistih deželah, kjer prebiva več narodov, je javne učne zavode tako tl-rediti, da dobi vsak narod potrebnih sredstev za izobraženje v svojem jeziku, ne da bi bil prisiljen učiti se drugega deželnega jezika. Tukaj ta določba ni v veljavi, ravno 'narobe; teh 3111 slovenskih otrok ima po državnih osnovnih zakonih pravico do slovenskih ličnih knjig, do slovenskih učiteljev in do slovenskega pouka (Pritrjevanje) rn zato ima naučna uprava dolžnost skrbeti, da se to dejansko zgodi in izpelje.
Postopanje dež. šolskega sveta koroškega je 25 let trajajoče permanetno kršenje drž. osnovnih zakonov. (Tako je).
,	(Konec prih.)
Izdatna sredstva.
Slovani doživljamo tako hritke skušnje, da bi nam bilo obupati, ako bi ne bili skalnatega značaja. Čehi sov državnem zboru dokazali, kako zlobno so bili zapeljevani in ovajani od take strani, od katere bi se nikakor ne smelo goditi, da se v državi ne spodkoplje potrebna morala in avktoriteta — in še zdaj so v izjemnem stanji t Enako se godi Solkancem radi znanega pretepa Goiičanov.
Tako se je zgodilo tudi Podgorcem !
Kako vse pa je dovoljeno ii ridenti na Primorskem govoriti, dilati in celo bombe j metati ! Kaj vse sme židovski ‘»Corriere" pi- ! sariti in posebn«» pa nas Slovence obrekovati, smešiti in nam podtikati, vse kar si more malopridnega umisliti ! V katerem županskem svetu bi se smelo o večini deželnega prebi- j valstva tako govoriti, kakor se večkrat go- j vori o Slovencih v goriškem in tržaškem ; svetu ? — Kaj delamo Slovani in posebno ! Slovenci hudega in nepostavnega, da se tako j postopa z nami ? — Saj ves svet ve, da smo zvestejši in bolj udani državi in dinastiji, nego kateri si bodi drug naiod v Avstriji, in vendar nam nasprotujejo od tam, kjer je njih dolžnost nas podpirati, da bi ostali takošni, kakoršni smo.
Vsak na pameti zdrav človek mora sprevideti, da ob takih razmerah mora zavreti in vskipeti kri. Mogoče, da se k temu tudi napeljuje — a ne smemo se pustiti zapeljati. Poti pljiva' prenašajmo vse krivice in previdno prebimo vsa podtikanj i in zapeljevanja. S pritožbami pred ublastnijami ne opravimo nič, ker — naši nasprotniki so prezviti. Vsak najmanjši odpor nam bi neizmerno škodoval in koristil nasprotnikom — kakor Podgorski.
Ako se hočemo avstrijski Slovani rešiti iz sedanjega neznosnega položaja, iskati moramo pomoči sami v sebi. Moči in prilike imamo dovolj, da dosežemo enakopravnost našim nasprotnikom čez glavo. Treba nam je le, da vzgojimo mej sabo pravo bratsko vzajemnost, zavednost in odločnost. Dokler Poljaki vladi hlapčujejo, da od uje na škodo drugih Slovanov dobivajo drobtine; dokler drugi Slovani in njih zastopniki vsak po svoje — lovi muhe ; dokler je v naših kro-novinah mej našimi rojaki vse navskriž, da se drug pred dragega postavlja, drag dragega blati, obrekuje, mzupiva, mu podtika in ga ua vse mogoče način« uničuje : tako dolgo služimo našim sovragom in naše narodne težnje ostanejo le prazne sanje tir ni mi-sliti, da bi dosegli enak pravnost.
Naši mogočni nasprotniki delujejo vzajemno z združenimi močmi, da nam kratijo • narodne pravice: hvalijo, priporočajo in podpirajo se mej sabo kolikor zamore njih razum, jezik iu gmotna zmožnost. Bolj ko je kdo njih vrste nesnažen, bolj ga mažejo z dišavami. Grozno se mora kateri njihovih zagrešiti, da ne bi dobil dovolj prič in pomoči, da se oprosti. Pri naših nasprotnikih je vse v zvezi — vse si nayskriž pomaga.
Če pa kdo naših le kaj malega zagreši ali tovarišu ne ugodi, hitro planejo nanj njegovi narodni bratje in grizejo ga, kakor psi in mačke — proč ž njim! nkončan mora hiti ! — On ne dobi več prijaznega pogleda, ne dobre besede, tem težje pa še kako pomoč. Celo pred sodnijo se ognejo iti njegovo nedolžnost zagovarjat. Prigodilo se je v Go rici, da niti slovenski odvetnik ni hotel nedolžnega sprejeti v zagovor pred sodnijo.
Vsled tega dobijo naši večkrat za malenkostnepregreške velikanske kazni; nasprotniki pa se za velike hudobije drug drugega izlečejo in kazni odtegnejo.
Pa pustimo — take lamentacije nas ne rešijo.
Tiuli naša- sedanja društva, veselice, časopisi, literarni izdelki in duševni napredek nam ne donaša potrebnega sadu. Vidimo, da vse t<* ima le slab uspeh in kratek obstanek.
Treba je kreniti na drugo pot, ako hočemo kaj doseči. Gojiti moramo:
1.	bratsko vzajemnost;
2.	v a r č n o s t,
3.	poiskati vire gmotnega blagostanja.
O teh treh točkah pisali bomo /V prihodnjih številkah našega lista.
Politični razgled.
Notra^jt deiele.
n Sfidatele riachc Rami11 poroča, da se bodo 8loi'en*ki podana v štajerskem deželnem zboru v prihodnjem zasedanju začeli potegovati za samoupravo spodnje slovenske Štajerske. Tirjali bodo razdelitev dei. š. sveta v nemški in slovenski odselc. Oddelek namestništva v Mariboru; glasovanje pi narodnih kurijah in dva deželna odbornika za Slovence in za razdelitev kmetijske družbe štajerske.
Položaj galimklh Malorusov
je postal odkar je na krmila koalicija, tako slab, kakor ni bil nikdar za časa grofa laaf-fea. Malorusom se je slovesno obljubilo, da se bodo nudoruski uradniki nameščali samo o maloruskem tlela dežele, dejanski pa se pošt’ Ijajo v poljski del, dori m se mej Mal ora >i nastavljajo žgal poljski uradniki. Gališki deželno šolski svet je svoj čas obljubil, da loči malo-rusko gimnazijo v Przemgsln od poljske, čim se zgrnili novo gimnazijsko poslopje. Minister je pa dotičnj nasvet dež. šolskega sveta zavrgel. y</. železnici se nastavljajo samo poljski uradniki in Bdinski je celo prepovedal dvojezične tiskovine in napise.
Kumuni in JJtadJari. — Minister Hievomjmi se je vrnil s svojega potovanja po Sedmograškem, ne da bi bil količkaj dosegel. Obetal je premembo volilnega reda in pre-membe pri upravi, ali Humani poznajo vrednost »ladjarskih obljub in so ostali doma. Popolni finsko prvega poskusa, ujeti Rumane na »ladjarske limanice, pa ni oplašil Hieromjmiju. Pripravlja se na drugo potovanje, kateremu je namen, ustanoviti pod vodstvom višje duhovščine neko rumunsko srednjo stranko, ki bi priznavala unijo in prvenstvo Madjarov in za to dobila nekaj, malenkosti}.
Vnanje države.
AnmrhiaH nm Franeoakem. —
Francoska poslanska zbornica je vzprejela zakone zoper anarhiste.
Vojna m» Kovejake. — Vesti javljajo, da je vojna mej Kino in Japansko for-metno napovedana; faktično se je bila že vrej začela. Rusija gradi sibirsko železnico do Vladivostoka in Japanslca, boječ se, da bi potem Rastja naravnim potem pridobila mogočen it-pl iv v ondotnih krajih, bi rada že prej rešila pereče korejsko vprašanje. Saj bo tisti vladar n širnem proštom mej japonskim in južno kine-iki ni morjem, kdor si osvoji Korejsko. Kako bo vojna tekla, o tefnje seveda vsaka sodba nemogoča. Obe državi imata veliko vojsko in številno broilovje, samo da je japanska vojska po evropskem vzgledu izvežbctna. Sicer pa ne bo ta vojna dolgo tra-
jala. Rusija ne Im pripustila, da bi Japonska osvojila Korejsko, in da bi Rusija ne imela prilike intervenirati, skrbelo In Angleški, da vojna v primernem času urha in, da se K »rejsko ' vprašanje ne reši.
— Japonska vojska je ujela korejskega kralja, katerega nameravajo zadržali kot jetnika, dokler se ne izvedejo zahtevane reforme. Japonska flota je trččla te dnij na oddelek ki-neških vojskinih ladij, spnnljajočih mnnicijske ladje v Korejo,
Vname se hoj, v katerem premagajo dopatici in potop jo v dno morja Kitajcem jetlno ladjo vojskino, na kateri je. bilo UMU vojakov.
Od te množine, rešilo se je Itgje 40 mož. Na potopljeni ladji, katero so pogreznili v mo rje Japonci s torpedincami, je bilo več evropskih častnikov in podčastnikov, kateri so vsi poginili.
— Vojna mej Kino in Japansko še ni ojicijelno napovedana, začela se je pa c žlic tema, in sicer je doslej sreča na strani japonske vojske. Japonski po lani k je bil zahteval od korejskega kralja, naj sporoči kineški via li željo, da se z ni jovega terUorija umakne kineška vojska. Kralj ni hotel teqa storiti in to je bil Japanski povod, da je kratko mah začela vojno in sicer & tem, da je obkrožila in zavzela kraljevo palačo in ujela kralja. Kralj je prosil zastopnike evropskih velesil, naj posredujejo, a Japamkit se za dobrohotne » isvete kar nič ne meni nego hodi svojo pot, nNoae Vremjau pav-dai ja da gre pri tem boju za važne ruske interese. Ako bi Japonska si osvojila Korejsko, bi bil i ta na vztoku nek ik Bospor za Rusijo. Zateydtlj ne bo Rusija mirno gledala, kar delajo Jtptnci, ne bo pripustila, da se potaste Korejske niti la si Angleži osv je otok Hamilton.
Holgar&ka. — Nekaj dnij je tega, kar je Peterbnrški „Svetu priobčil program Kara velocijeve rusofilske stranke. Jedro tega programa je, da linče stranka za vsako ceno doseči porazumljcnje z Rusijo in da jej v dosego te sorbe ni nobena žrtev prevelika. V troz-veznih krogih je to naredilo jako slab utis in „•Kolnische Zeitungpotrjujoč, da je program avtentičen, sodi, da je to jako nevarno znamenje, da se rusofilska stranka upa prijaviti program, ki je naravno<f naperjen zoper program sedanjega ministerstvn. Ministerslci predsednik Stoji od ja v Plovdiva razril te dni svoj program, čegnr poglavitna točka je varovanje ustave in ohranitev sedanje dinastije, o razmerju mej Bolgarsko in Rusijo, oziroma mej Bolgarsko in trozveznimi državami pa. ni Črhnil besede ali zato, ker ministerslvo v tem ozira ni jedi no, ali pa zato, ker se mn ne zdi umestno izreči se zoper veliko večino naroda, ki tir ja poraz muljenje z Rusijo.
DOPISI
I’ Solkanu, 22. jul. 1894. (Izv. dop). — Okoli 11 V« ure zvečer prišli so v krčmo gospoda Matije Lorenzuttija nekoji popotniki z svojo godbo, prav za prav prišleci so bili cigani. Godba gode in gostje plešejo. Domači gostje so bili prav židaue volje in neki mož izmej teh, se celò vdeleži plesa. Konečuo prikuka i domača straža, koja ne da bi česa opomnila o uri že prepozni, še več, i ona se vdeleži godbe ciganske i plesa domačega. Da se straža, nahajajoča se v službi, plesa poprijemlje, to ni kar si bodi, to je nekaj neobičajnega pri nas pod sv. goro, zaradi tega ker je to bilo, nekako tako kot »narobe svet41, so gostje navzoči, smeje se, tleskali ob dlani in ploskali z rokami, da je bilo veselje, straži in soplesalcu. Oh, to je bilo »teatralno fletno", da ni bilo tragikomično. Nastopni dan mislim iu duhtain ter izdulitaui, da ni bilo prav, da se je straža za stražo v vasi, vdeležila ciganske didldaj muzike iu hophop plesa — in še o tako pozni uri. Pravijo ljudje v senci sv. Štefana, da je straža za stražo v vasi, a ne za ples, ko straži.
Domače in razno novico
Nadvojvodu Viljem st,bri stric našega vladarja se je 30. t. m. ubil, padši raz konja, Nadvojvoda je dopoludne jahal mimo \Vei-Kersdorfa. Ko je konj zagledal vlak električne železnice, sc: je splašil in vrgel jezdeca raz sebe. Nadvojvoda je z glavo zadel ob kamen iu se močno ranil. Kasneje se je nekoliko zavedel, a komaj so ga bili previdali z svetotajstvi. izgubil je zopet, zavest, iu ob 0. uri zvečer umrl. Cesar ja zaukazal, da se truplo balzumnja in se je prepeljalo ua Dunaj, kjer so je položili na mrtvaški oder, v dvorni kapeli. Z mnogih hiš vihrajo črne zastave. Nadvojvoda Viljem se je rodil, dnč 21. aprila 1827 na Dmiaji, kot sin nadvojvode Karola. Pokojni nadvojvoda je bil v vseh krogih, kjer so ga poznali, zaradi svoje velike prijaznosti jako priljubljen, zlasti pa pri vojakih, katerim je bil zelo naklonjen.
K pogrebu pride tudi cesar in odposlanstva tistih avstrijskih, ruskih iu nemških polkov, katerih imetnik je kil rajni. Preminuli nadvojvoda je jako čislal umetnike, zlasti one ua muzikalnem polju. Tudi mestno starešinstvo goriško je izreklo sožalje svoje na naj višjem mestu, o nepričakovanem koncu preprijazuega nadvojvod« Viljema.
NJegava Vel. cerar je potrdil zakon o noveli k tiskarskemu zakonu, kakor tudi j« odobril ustanovitev kranjske gimnazije. Do-tičiiiakt je že pri naučnetn ininisterstvu. V Kranju bodo odprli veliki gimnazij.
Leleiijn glava« skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo v torek, dne 7. avgusta,
v	Novem mestu. Odhod iz Ljubljane j« določen na 6.07 uro zjutraj z navadnim vlakom, za nazaj pa se bode najel, če bo le mogoče poseben vlak.
Previvlleal gosp. škaf Sirassatajer, obiskal je i grob svojega milega prijatelja, nepozabnega dra Račkega i nanj položil prelep venec. Po svečanostih se je podal v Rogatec, kamor zahaja vsako leto ua od-počitek.
flovor nadškofa v Zagreba. — Na pozdrav vikarja škofa Guglerja pri »hodu v cerkev, odgovoril je nadškof Posilovič tako le :
Dragi bratje in spoštovana gospoda ! Vi ste me danes sprejeli na tak način, kakor si jaz nisem zaslužil in pričakoval. Vsled tega mislim, da toii veličastni sprejem ne gre moji osebi, ker jaz vem, da nisem take počasti zaslužil. Volja božja in narodova, kateri ve, da v moj ili prsih bije isto srce, katero i v pršili hrvatskega naroda, dvignila me je do te časti. Da, gospoda moja, jaz toplo gorim za hrvatsko stvar iu za narod katerega mi je Bog izročil, kakor za Jezusa Kristusa, ki je moj vzvišeni nzor, katerega sem nevreden sluga. (Živio!)
Želim, da nikjer ne bo lem zadnji, ampak bom gledal vedno, da bodem prvi v izvrševanju dolžnosti j. Ali to je odvisno od Onega, kateri vlada z našo usodo in od ko-jega prihaja vsaka pomoč. Odiiševljen po teni malem času, sestanka svojega z vami, prosim vas, gospoda moja, da se obrnite na Boga s zahvalo, da ste zadobili, kar ste želeli, akoprav se bojim, da ne bodem mogel zadovoljiti vašemu pričakovanju. Vi ste pričakovali vreduiiiga ali jaz sem v to odine-njeu. Pomagaj temi z molitvami, ker molitve, katerim je smoter slava božja, pridejo vzli-šane pred predstolom božjim. Hočem vas peljati fje, odkoder prihaja blagoslov na nas in na naš lirvatski narod. (Bnrni živio!) Molite Boga, da bom v vsem in povsod to, kar
vi	iu narod, tako zaupljivo od mene pričakujete. Rekli ste, da me sprejmete z odprtim srcem. Tudi jaz bratje moji, pr’dein k vani z odprtim srcem, pa vam želim z ljubeznijo priti nasproti, kakor oče otrokom svojim. Pii tej priliki obečam vam, da bom delal z vami rado voljno. Ko boste srečni, bom i jaz vesel ; ako vas doleti žalost bodem vas tešil in pomagal vam, kakor je moja pastirska dolžnost, kakor mi nalaga moje pastirsko srce.
Ko vas doletijo nezgode, pridite k meni, da se mi potožite, pa se bom požuril, da
Zgodovinska črtica.
Zgodovinarji pravijo, da je Romiti ustanovil Rim, okoli 753. 1. pr. Kr. in, da niti je bil i on prvi kralj. -V prvi dobi je mesto, ali bolje rečeno naselbina, sestajala iz malih, siromašnih koč z slamo kritih, na Palatin-skem griču; te prve koče so služile kot zavetišče izgnancem, hudodelnikom, sploh ljudem, katerih življenje ni bilo neomadeževauo —■ ljudem dvomljive slave, osebito iz mest srednje Italije in mnogi stari pisci nam vedo celo povedati marsikaj o uti prvega rimskega kralja.
Ali kmalu se povzdigne naselbina iz prvotnega nizkega stanja in preziranja, do močnega grada; in še predilo je poteklo 20U let si je Rim podvrgel Etruščane, La-linee i večji del Samuičaiiov. Ali kraljestvo ni trpelo mnogo časa; kralji so vladali baje le 244 let, ker 1. 559. pr. Kr. je Junij (Brut spuntai narod naTarkvinija kralja, ki je vladal trinoško, odpravil samodržtvo ter upeljal ljudovlado, kateri na čelu sta bila konzula, koja so volili vsako drugo leto.
Na podlagi republikanske vlade je Rim hitro rastel, z vednimi vojskami si podvrže v primerno kratki dobi Sicilijo,
Kartagino, Španijo, Grecijo in Malo Azijo, neizmerno bogastvo podjarmljenih narodov kopiči se v Rimu, domače šege, navade itd. zainenijo se z onimi kulturnih narodov, osebito se Rim navzame kulture helenske, ž njo pa i grške prepirljivosti. Zavist in nesloga po saniodržtvu hrepenečih konzulov, sta kriva, da seje odpravila ljudo vlada in Cezar Avgust Oktavijan je prvi rimski cesar; v času njegove vlade je bila Roma kraljica in učiteljica vsemu tadanjemu poznanemu svetu, ker do ttfke mogočnosti in tolikega sijaja ni bila dospela ni prej ni kesneje več. Od nastopnih cesarjev je bilo mnogo njih čednostnih iu pravicoljubuih, ali še mnogo večje število njih, je bilo takih, ki so bili
* krvoločniji od vsake zveri. Rimljani sami so se bili pomehkužili in vdali najgršim strastem; nemogoči več braniti nekdaj slavno cesarstvo pred napadi severnih surovih narodov, šli so ter je razcepili na dvoje : v vzhodno in zupadno cesarstvo, dokler ni prišel v Italijo Odoakar z svojimi Herulci, Rugijci, Herinundurci itd., si jo podvrgel ter se imenoval i)rvim kraljem italijanskim. V srednjem veku je bil Rim glava nekoliko časa vojvodstvu, pod zaščito ravenskega eksarha, ali za časov Leona III. postane Iju-dovlada zavisna od papežev. Trdih bojev
dokaj morali so imeti papeži proti Grkom in Longobardom, kateri so se hoteli mesta polastiti, a vsi njih napori so bili brezvspešni; papež pokliče na pomoč Pipimi kralja frankovskega, kateri reši slavno mesto vseh sovražnikov njegovih, je osvobodi in jo izroči kot fevd papežem. Po smrti Karola Velikega so se začeli domači prepiri, ki so trajali skoraj dve stoletji, dokler se ne polasti mesta Henrik IV. nemški cesar. Po vrnitvi papeža Gregorija VII. v Rim, so se pojavili novi prepiri itd. sicer pa, so bili papeži večpotov primorani «staviti Rim ter se umakniti v Orvieto, Viterbo in konečuo v Avinjon na Francoskem. Po mnogih hotna-tijali je zmagala papeževa stranka in papeževa stolica se je postavila se siiajuejše v Rimu. Leta 1798 so bili Francozi odpeljali papeža v sužnjest in proklicali Rim ljudo« vladam, koja pa ni trajala mnogo časa iu l. 1810 so jo bili spojili z francoskim cesarstvom.
Pij IX. je bil primoran mesto zapustiti 1. 1848 in se podat v Gaeto. Tudi v tem letu so bili proklicali republiko, ali še predilo je minulo leto je bil papež zopet gospodar mestu in deželi s pomočjo Francozov, kjer je ostal do 20. sept. 1870. do uhoda laške armade v mesto, kjer se zdaj
šopiri in je napravila iz Rima glavno mesto cele Italije. Pri tej priliki, ne bode odveč, ako navedemo tukaj i imena starorimskih cesarjev in sicer, naj sledijo po vrsti vla-dovanjrt. Oktavijan Avgust, Tiberij, Kaligola, Klavdij Cezar, ' Neron, Galba. Oton, Vitelij, Vespazijan, Tit, Domici,jan, Nerva, Trajan, Hadrijan, Antoniu Pij, Lucij Ver, socesar ; Komod, Pertinaks, Didij Julijan, Septnni.j Sever, Antonij Karakala in Geta, brata; Makrin iu Diadumen, Helijogabal, Aleksander Sever, Maksimilijan I., Jordan I. in II., Maksimin in Balbin; Jordan III.,JO p I. in II • Decij, Gal in Voluzijan; Emilijan, Valerijan, Galije», Klavdij II'., Avrei«, Tacit iu Florijan; Proli, Karoli, Karin m Nume-riian- Dljoklecijan, Maksimijan, Konstancij Klor ’ in Galerij ; Konstantin Veliki, pi vi krščanski vladar; Maksencij, Maksimin II., Lucinij ; Konstantin II., Konstancij in Konstant; Julijan, odpadnik; Jovijan, Valenti* * nijan I. in Valent.; Grajan, Valentin«*» IL, Teodozij, Arkadu, Onofrij I , Teodozij IL, Konstancij IL, Valentlnijan III.. Marci-jan, Avit, Maj oran in Leon, Sever, Antemij, Olibrij, GliceriJ, Julij Nepos in Canon; Ro-mul Avgustul je poslednji cesar r. 1. 475.
,	(Dalje prih.)
nevoljo odstranim, propalerà pridvignem in dobrega bsokojlm.
Bratje mo,ji,,rekli ste, da. prihajam v imenu Gospodovem. Prav ste rekli, in v njegovem imenu hočem delati. Pri uhodil v to divno cerkev, ona sveti se v čarobnem svitu. Oh. da bi i naša srca tako pred Bogom svetila se, kakor ta sveti dom na današnji dan. Ako to dosežem, pa pride čas, ko bodem moral pred sod nji stol. Vsemogočnega, da dam račun od sebe, mogoče mi bode z srečnim prepričanjem oditi iz tega sveta, 'la nisem zastonj živel.
Krasen govor je govoril i dika i ponos Jugoslovanstva njegova prev/.v,, škof ,T. Strossmajbr pri vročitvi palijuma novemu nadškofu. Mej drugimi je rekel : S tem pa-lijem .Ti .je4zročena' pravica iu oblast nad celò cerkev hrvatsko od svete stolice. Ker izhaja oblast od Boga, zato i ima dve božji znamenji na sebi; prvo je ljubezcu, dobrohotnost, vsmiljenost iu vsaka žrtev za slavo božjo i obča blaginja. Drugo je jakost iu nepmajljivost. Kar se tiče prvega: Bog je ljubezen in kdor ostaje. v ljubezni, ostaje z Bogom iu Bog ž jim. Pravica in oblast je treba, dn oživljata ljubezen in sveti namen, ako nečemo, da zamreta. Pravica in oblast brez Ijiibezui in pravega namena sta sebi v propast iu plemenita se v smrt in uničenje. To velja osebi lo za pravico in oblast, kateri sta božjega izvora. Jezus Kristus. Bog in Odrešenik naš z svojiin prihodom na ta svet združil je božjo oblast z večno in iierazru-šljivo zavezo z ljubeznijo, vsmiljenjem, svetostjo in žrtvo.
Nllk«vaaje. — Razžupanu goriškemu d.ru Mavroviču je Nj. Vel. cesar podelil viteški križ železne krone III. reda.
■tarska la slikarska šala, o kateri se je svojedobno toliko pisarilo, v obče rečeno, Primorec je bil jako gorak za njo, zaspala je v Gospodu, kjer siliva san pravičnega. S to solo seje zg idilo, kakor se zgodi navadno z vsako ustanovo na Goriškem. Gorko mlačno ledena je »Trimurti* slov. ustanovnikov v Golici. Prememba iz normalnega stanja v anormalno se izvrši trenotkom. Gorki, mlačni, ledeni smo od Očenaša do Amena. Nav-dušenost naša je podobna ognju iz kupa slame: dim, žaroplamen. dim, et finis coronai. opus, pepel — nič. Žalostno je to, ali ipak resnično. O tej šoli spregovorimo par besedij v prihodnji številki.
»TfMVei«" napravila se je v Gorici mej tlemi ravno tako različnimi in v razmerah nasprotujočimi si elementi, kakor so Avstrija, Nemčija in Italija.
Prvi goriški trozveznik je razupit slovenski rodoljub, kateri lioče,' da bi moral vsak hoditi po kolenih za njegovo gorjačo iu plesati, kakor on gode, ako hoče vživati .njegovih milostij in imeti pravico do obstanka. Za svoje sovražne namere proti nekemu odličnemu in požrtovaluemu rodoljubu združil se je pied par leti z nekim zlozua-nim renegatom, kateri je nekdaj mnogo zabavljal nam Slovencem ; pri meatuik volitvali vedno proti nam agitoval ter ie zdaj, ko išče pri nas zaslužka, s palcem mencaje kaže, da mu til mari drug Slovenec nego denar pod palcem; niti noče pristopiti nijednemu .nalili društev in ne pride nikdar mej Slovence ; veduo pn se vriva mej lahone in ir-redentarje. Na svoji prodajalnici ima sicer slovenski napii; a talloni že vedo, zakaj mu ga niso ie nikoli zamazali, kakor so ga do <zdaj ie vsakemu rodoljubnemu Slovencu.
Njegova soproga, rojena Slovenka imenuje Slovence iklavarje ali pa z imeni živali, ki nimajo druge vrednosti nego kos dobrega mesa. Svojo hčerko pošiljala je v lahonski otroški vrt, dokler ni dorasla redni šoli.,
O renegatstvn, nasprotovanju in zabavljanju te družine čez Slovence se po mestu mnogo ve in govori, a goriški reformator kljub temu z vsemi mogočimi zvijačami napeljuje, da bi jo naši rojaki podpirali in njemu na ljubo pustili propasti svojega po-žrtovalnega rodoljuba, ki je po Goriškem toliko zaslužen in znan, da mora nasprotovanje proti njemu roditi le stud, srd in opravičen odpor. Zato demoralizator le tihotapilo deluje in zapeljuje proti njemu razmere nepoznajoče rojake.
Zdaj se je združil za ta namen v tro-zveznico še z nekim nemškim možem, kateremu vsled nezmožnosti ui šel „gešeft“. To zvezico razglašal bo terorizator nasini rojakom za narodno podjetje. Zato resno svarimo naše rojake, naj se ne pustijo zapeljevati in zlorabiti. A k o previa d a taka ko r u p c i j a, n i m o g o č e, d a bo narod napredoval.
Ki r©N, tla je rckurlrnl «bojica Mengotti proti obsodbi svoji, kakor je poročal zadnji i„Vestnik“, na podlagi vesti šireče se po 'mestu, in tako odpade i pomnožena kazen. Res pa je, dn je nastopil Mengotti že svojo kazen.
»Mattino" z dne 28. m. m. pravi, o ‘shodili drž. gg. poslancev A. Ooroninija ju [Gregorčiča v Kanalu in Bolen, da sta zadnja [sklicana shoda v »pasjih dnčh“. j Ker solnce »pasjih dnij* preživo deluje na ;volilce, ukrenila sta za zdaj prenehati s hodi in počakati hladnejših dnij. Shodi v 1 Brdih so po tem takem odvisni od ve^je ali tkanje milosti toplomera. O Mattimi se močno govori,vda zoblje zlato pšenico iz vladnih jaslij. Čestitamo na taki zvezi!
Zadnji Vestalk je objavil odlok na prošnjo za slov. šolo v Gorici, kakor tudi utok na c. kr, min. bogočastja in uka proti odloku o mešani šoli, tega | a ni povedal, da je stalo na magistratu, na črni talili žabi ležem» na italijanskem jeziku, da se je imel vložiti »Ricorso contro le scuole slovene", do 28. j ul. t. 1.
Ni se uresničila vesi, tičočase odpivtja pisarne g, odvetnika K. Trillerja v Tolminu. Omenjeni gospod odvetnik je odprl svojo pisarno v Ljubljani, kjer je i vpisan v odvetniško zbornico za Kranjsko.
Umetnost. — Sv. Križev pot za župno cerkev v Podgori je dokončan in v kratkem so bode slavilo blagoslovenje in liameščeiije taistega. — Sv. Frančišek asiški je čisto nova slika, v podobi aitarne slike (aitarne table), ki se zdaj nahaja v delu. Slika je za tretjerednike sv. Frančiška v Libušinjah. Končana bode do dné 20. sept. t. I.
C. kr. žensko učiteljišče - Te le gospodične so napravile izpit z odliko: Kauel Marija, Potočnik Angela, Premrou Milena iu Saje Mehtiida. Dobro pa . gospodične : Bavdek M , Eppicli M., Erjayec Ljud., Ga^ latti Virg., Jošt Silv., Katnik M., Komac K., Kutijausky M. iu Vodopivec Em. Navedene g.čnu so Slovenke,-
Klika, vknp Mrtka! — Te dnij je zamrl v Milauu neki Žid po imenu Morterra. Ponesrečil se je, padši po stopnicah svojega stanovanja. Morterra je bil dobro zuan v Trstu, kjer je prèd leti delal propagando za irredentizem. Radi tega je bil procesiran in zaprt v Gradiški, kjer je prebil 2 leti, potem pa izgnan iz avstr, dežel, je živel v Milami. Irredenta in sinagoga žaijujeta po njem močno. Celo Rascovich v Trstu je položil na oltar domovine svoje »in fieri" „ obolus “ svoj, kot sožalje za Morterro. »Obolus" je namenjen »Legi", Tržaški listi so polni takih doneskov za ranjcim. Znamenja časa.
Kaker se govori po meslN, je dr. Venuti potrjen mestnim županom goriškim. Danes zvečer bode baje godba godila, stopnje po glavnih ulicah, da proslavi, od neke stranke, težko pričakovano pntrjenje. Mi ne jamčimo za istinost navedene novice, le prijavili smo, kar se govori o tej zadevi mimogrede.
Kakor smo sezuali iz gotovega vira
mali posestniki v Brdih in v Vipavski dolini želijo, da bi se volilo iz srede malih posestnikov razumnega moža v gor. dež. zbor pri prih. nadomestilnih volitvah. Ta je pametna misel.
Nesreča V Seči. - Štirinajstletni deček, obitelji Basinov iz Solkana, nameraval je preplavati Sočo na Sen trna versko stran. Je-dva doplava do polovice pota, onemore proti valu sočiuem, ki potegne njega z sabo v hladno globočino svojo." Z vodo in še naglo tekočo je treba povsodi in vedno biti previdnim.
»leeMeataek11 gonijo nepretrgano naprej in vso naie jamranje no izda prav ničesar, ono ne potegne ui hrbtokrižnega pai j• ka iz luknje v steni.
Pravijo, kaj, o kom in o čem ne pravijo, da nosi srečo pal*k s križem us plslču, da se zadene v loteriji. In to je resnica; mi smo zadeli še vsaki pot v loteriji in sicer, pogodili smo številke, ki ne pridejo izžrebane.
Zdaj ad rem! Ni davno, odkar je ulo-žil ugovor posestnik A. S. iz Šempasa, proti razsodbi županije svoje, v zadevi poljskega prestopka, seveda sestavljen na slovenskem jeziku, na c kr. okr. glavarstvo v Gorici. Ugovor je rešilo c. kr. okr. glavarstvo na nemškem jeziku, ali povedano iia navadnem načinu »hochdeutsch", pod štv. 5844, z dné
4.	jul. 1894. Kakor doznajeuio, je Sernpa-sec rešitev odklonil, kot njemu nedoumno Iu tudi ni čuda, ker mož ni trgal hlač po šolskih klopeh, ni gimnazija ni realke.
Ne moremo si kaj, da ne bi se uprašali pri tej priliki, cikajoči na žalost, usoda, povej nam vendar konečno, je li je § 19. le zato, da figurica v zakoniku, ali kali ? Tukaj nam pridejo na um besede Dantejeve: Zakoni so, ali kdo se jih poslužuje V
Tariffa del dazio musarne, o kateri smo govorili ni davno, kakor so nam povdaria po ljudeh iz Vrtojbe, ni prišla zastonj. Oni pravijo, vsaj tako si tolmačijo to zadevo, da mogo odslej nositi divjačino i. t. d. brezplačno v Trst, ker Tariffa, ozir. Tarif veže le Lahe, in Nemce, a ne Slovence*. Čh bi ta Slovence vezal, izdalo bi ga bilo c. k. ti n. vodstvo v Trstu i na slovenskem jeziku.
I	§
Kudolf Kolenc, učitelj na Planini, utonil je pri kopanju v Vipavi. Preminoli je bil mlad človek, še le jedva polu leta oženjen, marljiv učitelj iu dopisovalec slov. časopisom v Trstu. N. v m. p.l
! TrŽilftko unntoMništvo je, kakor se govori, razpustilo obč. zastop Podgrajski, kateremu jo načeloval dež. poslanec g. Slavoj Jenko. Za upravitelje so imenovani trije protivniki našemu narodnemu gibanju. Pri | bližnjih volitvah bode narod sam svojo go*
! voril in povedal.
Lov na mrjasea. — Pri Repen tabruna na Krasu so ustrelili mrjassa. V temi ni1 se znalo, kaj da je prag za prav, ker je bila zver podobna ščelinarjem, mislili so, to je gotovo divji prašeč, ker domači krttlež tako
in tako ne živi v božji prostosti. Prenesli so mrtveca v Sežano, in tu so se takoj prepričali, da imajo pred sabo domačega prašen, a ne mrjasca. Ščetinar je pobegnil baje kakemu belokranjskemu trgovcu s prašek
V Sevilli je nekdo mimogrede vrgel košček drame y kopo slame, v ostanek lepe kraške pšenice od prejšnjega dne, kopa je vsled imenitne drame nagloma pogorela, da .lastnik, ki je takoj pritekel na lice požara ui imel v 10 minutah časa, ni pepela pred seboj več. Pri tej suši, ni se čuditi, ako je požar naglih nog, torej pozor!
Vojaški» uprava za III. voj kupuje r/, oves iu pšenico za svoja skladišča v Gradcu, Mariboru, Celovcu, (forici, Trstu, Pulju in Bruciai na M. Natančne ji pogoji se zvedo pri okrajnih glavarstvih in pri vojaških preskrbovalnih skladiščili.
Audroj tiakrštok na» prezira ! — Tako namreč večkrat povdarja oii v »Soči". Pre-pričaui smo, da so mnogi tako kratkovidni, da um to tudi verjamejo iu s tem proti nam bobnajo. Mislijo si, saj Gabršček nič ni odgovarjal na napade v »Slogi", ko ga je dolžila, da nas je on uničil za mestne volitve ; da je samovoljno pokopal velevažno trgovsko skladišče i. t. d.
Res hrabro je požrl G. premnogo hudih obdolžb; a požrl jih je samo zato ker so tako resnične, da jim z vso svojo predrznostjo, zvijačo in soflstiko ne upa ugovarjati in spoznava, da je najboljše, da njegovi čita tel ji uič ne slišijo in ne mislijo o tem.
Kako rad bi ovrgel Gabršček naše obdolžbe iu da nas ne prezira, lahko spozna vsak razumen citateli »Soče", ker vidi, da nas vščipne, napade in oblati skorej v vsakem listu kakorkoli more. V poslednji Soči nam predbaciva, da se v delovanju za slovensko šolo v Gorici šopirimo s tujim perjem, ker namreč pri poslednjem rekurzu nismo imeli druzega opravila, nego da smo ga podpisali.
Najtežavnejše dosedanje delo za slovensko šolo v Golici je bilo gotovo hodili zimske večere k dolgim zaslišanjem stariše’’ na magistratu in se tam preganjati s strastnimi nasprotniki po več ur zaporedoma. Kaj bi bil vse G. pisaril o tem poslu, če bi ga . bil on opravljal, ko je še o pripravah za , volitve v trgovinsko zbornico neprenehoma kričal o težavi, dasi ni druzega storil nego par volilcev poiskal in vpisal. Ta in vse i druge hude boje za slovensko šolo v Gorici izvrševala sta dr. Rojic iu m. Obizzi ter se ! izpostavljala sovraštvu Lahov. Zdaj pa si že prilastujejo vse zasluge tisti, ki so le od daleč vrgli kak kamen iu pri mirni mizi spisali kak sestavček!
Kar naenkrat naj ves slovenski svet veruje krivico, da Obizzi ni nič vreden, da nima uikakih zaslug za Slovence, da jim ni več potreben in koristen — torej proč z zamorcem ! — zato, ker — zdaj ' imajo G. in sodrugi svojo tiskarno.
To je taktika najnovejših Slovencev. I Teko delajo sedaj vladajoči poštenjakovi«! in rešitelji naroda tudi z drugimi zaslužni-mi rodoljubi. Združujejo se z renegati, irre-dentarji iu uemčurji, da bi uničili tiste, ki so na poti njihovi poštenosti?
Upamo, da naši rojaki do časa sprevidijo to podlo postopanje in mu obrnejo hrbet.
Da nas G. ne* prezira, ampak vsak še tako podel pripomoček poišče, da nas oblati, vidi se iz »poslanega" v poslednji »Soči*. 1 Gotovo nima nobeden drug slovenski list tako „ž e n i j a I n e g a* ? urednika, da bi kaj takega spisal in spravil v javnost. Da G. s takimi argumenti pobija 'naše narodnjaštvo, zadosten dokaz, da ga vodi sama zlobnost iu je pripravljen storiti vse, s čimnr nam upa škodovati.
Ako hočemo iti za G. in ovajati take dolžnike iu plačevalče. bomo njega in njegovo okolico lahko tako hudo oblatili, kakor je bil nekdaj on oblatil Tonklijevo okolico iu bode tisočkrat, huje smrdelo, nego naša i odgoyoruost, za vino, ki ga je točil «krčmar 1 pri »Sokolskem" izletu v Orehovljah.
Za danes postrežemo preširnemu Kra-marjevemu Andrejčeku iz Kobarida, ki se po domače tudi »Burja" imenuje, s tem, da ga opomnimo, naj se pobriga, da se krčma• r.jenui R. iu M. plača za agitatorji o volitvah naročena pijača in jed iz tistih pet.de-setakov in stotakov, ki so bili v ta nani e ii p rije t. i p r o t, i p o d p i s u, a so obtičali prijt umiku v žepu.
Nocini inteligenci pn povemo, da če se ji dopada G. blato, kidali ga bomo tudi ini ravno tako biezozirno, kakor „Soča", ker braniti se moramo s takim orožjem, s ka-koršnim smo napadani. Yr zalogi ga imamo premnogo več iu mnogoterejšega nego Soča.
Razpisani službi. — V Gorici dve mesti katol. veroučitelja in sicer II. razreda na dekliških in III. raz. na deških šolah. Prošnje v 4 tedni h šolskemu svetu.
Redka starest. — V Trstu je unirla Marijana Mengotti udova Marconetti stara 106 let. Starko so sijajno pokopali minuli pondeljek. Do smrti jo nista zapustila ni vid, ni sluh. Ranjka je bila zelo pobožna* ženska.
Umor, samonmor la zažiganje. — Na
Ketnari v Trstu, zgodil se je grozen čin.
•• . : j-
Hlapec Baštijančič, doma iz Ruttar» pri Dolenji, ustrelil je iz puške svojega delodajalca Sfiligoja iz zavisti. Ubil ga je Iz \ okna svojega stanovanja. Po tem groziteth dejanju zgine ubijalec v notranje prostore, kjer zažge kup koruzne slame, z namernim poslopje uničiti z ognjem. Nekoliko trenutkov na to, vdari dim na prosto skozi okna iu zadoni spodaj in skupaj letečim gasilcem na uho zamolkel pok iz puške v prostoru, a niso znali, kaj da to zuači.
Se le pri prihodu gosposke na lice mesta, udiiše ogenj iu vstopijo v notranje prostore, kjer dobe ubijalca, prestreljenega ležati v lastni krvi. Drugi pok U puške veljal je njemu. Gosposka je Zaukazala obe trupli prepeljati v mrtvašnico pri sv. Ani.
4	*	*1 i
Družba «V.‘Mfhurja Šteje letos 65.952 udov, t. j. 8.554 udov več, nego lani.
Kulera aa Raslem je letos mnogo bolj razširjena, nego je bila lani. Vsak dan se vzprejme v bolnišnico okolu 160 bolnikov. Bolezen se je razširila celo po severni Rusiji. Tudi ua Gališkem in v Bukovini se j« pojavila, a doslej le še sporadično. Bog uas varuj je!
Peaer M paiate! — V Šmarjah je te dnij pogorel tako naglo del kmetijskega poslopja, da si človek ne more misliti in je kmet skoraj ob tisočak. Škoda znaša
700 gl.	‘
Ptemeale i« PMImeate. — Te dui je
prišlo v Piedimoute (v Podgorb) pismo, ki je bilo naslovljeno v Piemonte (v Istri). Neredu je glavni uzrok sumooblastno barbari-zovanje italijansko, slovanskih krajevnih iineii na Primorskem in drugod. Prvo iu drugo oboje je barbarizem iz najuovejše dobe,'iz dobe Depretis-Riualdini. Obe poimenovanji sta krivi — nista pravi še le približni, ker je vsakemu Znano če tudi ui Bog si ga vedi. kako globok italijanski dlakocepec, da ui Podrjora na laškem jeziku Piedimoute, kakor nista Podgorje iu Podbrdo ter Zagorje v Istri Piemonte, ampak bi treba pomen krajevnega imena Podgora na italijanskem jeziku še le opisati, da označimo to, kar pomeni sloveu-ski izraz, tako tudi za Podgorje' in druge.
Iti s takimi krivimi poimenovanji slovenskih krajevnih imen goji se nered in škoduje strankam. In od merodajne strani se ves ta „humbug“ mirno gleda in stiska oči na „apage" imenom, slonečim na historičnem pravu ter se svobodno pripušča uliod mej svet spaka m, ki so se včeraj pojavile na drevesi; irredente in sinagoge. Tukaj vam podamo še uekoliko takih cvetlic vlaških barbarizmov: Opachiaselia(Opatjeselo),Luico Livek, Pauiqua (Ponikve), Sedala (Sedlo),
Volz&na 'Volče), Čezsoča (Čezsoča), Circhi na (Cirkno, Cerkno), Mauchigna (Mavhinje), Sella (Selo), Temnika (Temnica), Voiscica (Vujičiča), • Montecerchio (Rihenberg), Moit-tespino (Dornberg), Moncorona (Kromberg), Beipasso (Šempas) itd. Teh iu drugih iker se moramo takoj otresti, da nan ne poreko tujci, da smo tujci v domovini svoji in hlapci v svoji hiši. Slovenski Heroslav mora začeti svoje delo uajpreje pri c. k. poiti, da pomet« avgijevo nesnago.	Dixi.
M|| • illlttl IH. — Arapsko znamenje. katero nam predstavlja številko tri je « i; rimsko m. Le ona absolutna števila se dado deliti g številko tri brez preostanka, katerih vsota vseh številk povprek je deliv-na > številko tri brez preostanka, kakor: 234567, t. j. 2 -j- 3 + 4 + 5 + 6 -j- 7 =: 27 ;
3 v 27 je zapopaden 9 potov, torej v 234567 je 78189 potov brez preostanka, kakor je vsota številk povprek seštetih 27, razdelivna z številko tri brez preostanka. V.simboličnem zrnislu so smatrali številko 3 najsvetejšim številkam že stari malikovalci. Grški modrijan in matematik Pitagor (Pychagoras) je učil, da je številka tri najsvetejša, ker je najpopolniša : »ona je nepobitni pogoj in glavna podlaga vsemu obstoječemu — vesolj-nosti." Nedoločnost številke t iu protislovja številke 2 združuje v sebi številka 3Jed-notno, zaradi tega njenega svojstva je bila številka 3 v srednjem veku visoko čislana v stavbarstvu in češče vpornbljena.
Ona simbolizira te le trojice: Sv. Trojico, Boga Očeta. Sina iu Duha Svetega; vero, upanje, ljubezen ;* nebo, zemljo, vodo; ljubezen do Boga iz celega srca, cele duše in cele vodje (čuta, moči). Dalje nas ona spominja na trojico angeljev, ki so bili očaka Abrahama obiskali, ua tri hlebe kruha v stari Zavezi, od tod troje vrat*(uliodov) pii cerkvah. Povedali smo, da številka 3 združuje v sebi številki I in 2 v jednotl, naj sledi tukaj i simboličen pomen prvih dveh.
I je Bog sam (Jednota) in jedna cerkev na zemlji, z jednim vidnim pastirjem na zemlji in z jednim nevidnim poglavarjem, ustanov-nikom v nebesih ; jeden je šotor,. Aron, palica, skrinja zaveze, bronena kači* v puščavi, tempelj na Moriji i. t. d. — 2 nas spominja na Odrešenika kot Boga in kot človeka; ua stari iu novi Z«y«t(Testament) kot na uhoda, držeča k Bogu (od tod vrata pri cerkvah z dvema krilatim); na živenje pozeineljsko in onkraj groba;' na tabli postave izročeni Mojzesu ; na , ri bi v evau-gelju sv. Marke, ua ljubezeu do Bòga Tu na ljubezen do svojega, bližnjega; nalive strani knjige skrivnega razodetja, na dve orlovi krili in na dva ojstrfc tneča v ustili Gospodovih istotam, o ključih sv, Petra iu o dvojni oblasti .sv,. Cerkve,	. .
Popotnik.
____	f Aacrlhl je ,P«n y
City*. Pred'pelimi meneči je bil ‘prostor, kjer se danes razprostira to novo mesto de pusta poljana, na kateri so razpeli prvi šo-tor. Malo dni na to dvigale so se tam pri* proste lesene koče, a osem dnij za tem po* čeli so zidati prvo kamenem» liiio. V tej hiši sta nastanjena tiskarna in uredništvo listu , Perry Daii Times*. Zopet nekoliko dnij kesneje, zaceli so gradili velikansko poslopje za neko bančno društvo in za prvi kotel.	1
Dandanes šteje to novo mesto nad 17.000 prebivalcev; ima telefon, pošto, br-zojav in lastno konjsko železnico. To se pravi napredovati. Ali temu jeduako se vrši dandanes , le v Ameriki iu pa v ruski osred-nji Aziji, kjer rastejo meste ob novih ie* leznicab, kakor gobe po dežju in se spreminja puščava peščena v divne vrtove, kjer vode ni bilo na videe —• edaj te ne pomenj* kuje. Vode v ruski Aeiji, kakor tudi v Francoskem Alieru se dobavlja iz peščenih tal arteziikim načinom.
•|aiai|e vMa. — Izvrstno sredstvo za ojačanje in vzdi žanje vida je navada, da se dnevno, osebito pa zvečer predno se filo-vek vleže, obrvi in slepuečtiice namočijo s hladno vodo. Resnično, nobeno drugo sred‘ stvo, tako ne krepi tn varuje živčno učno jakost pie<l na polnjenjem krvi, nego ravno to priprotto sredstvo.
PrmlkeT. — 'Uredništvo Rimskega Katolika se ie preselilo 1. marcem t. i. i/. malega semenišča (Amlfeaiium) na Travnik, v hišo štv. 13, I. nadstroige.
VnakMM srnji. — Neki F. V., ki ne ve kaj je poslano", loži v tem o sodico, kar dokazuje, kako kratke pameti, da je ta človek. Sodič je on pustil, da ga jaz izročim g. Andreju Humarju iz dol. Vrtojbe, ali omeu-jeni gospod ga neč« iu pravi, da sodič ni njegov. Torej, naj blagovoli g. F. V. putrii* diti se po sodič kedar koli hoče in sicer, k g. Jakopu FurUuu, v gor. Vrtojbi, glede drugega pa v poslanem, naj bode razsodila c. k. sodnija, koliko mu jaz dolžtijein. Vpleteni pfetralk bode imel tudi on »voje plačilo za zadevo, v kojo se je rade volje vpletel.
Jaz.
	Zaadi spremembe prodajalne !	
1	K»»prod«y»	
M	sponlataiskeia ii letne klasa	m
1 m	m vsaki «ton It "/u pMlraM 1	m
*	Ker zameni svojo trgovino z dru-	h
j w	gim podjetjem razprodava vsake	
1	vrste blag« in izdelane obleke za	•
■o	26°/o pod ceno.	m
m	Kdor želi kupiti dobro blago po	m
M	zelò nizki ceni, u»j pobiti, dokler je	a»
•	zaloga velika in blago na izbiro.	I
|S	0 kupljenem blagu dobi usakdo	1 ■d
; m	potrdilo, katero lahko izroči po svo-	9
■m	jem srcu, kateremukoli društvu z do-	m
| s	brodeluim namenom.	g
■ i	Martin Pover»j izplača potem društvom š« 1 % dotične svote v dni •	m • 4
i	itveiie namene.	m
	Zaradi spremembe prodajalne!	
f
♦
♦
♦
♦
♦
♦
+
Zaleta Vrkiihtta pita
pod vodstvom Joška Rovana v Raba-tišči št. 18. proibtja pivo v sodčkih in steklenicah. Ne hoji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote piva. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi le dobro uležano pivo.
Prva h 1 o v. t i h k a r h u
(z neomejeno koncesijo)
A. M. OBIZZIvGORICI
k » m e m n i r n m i A t «a v. li 9,
urejena ie po najnovejšili zahtevali tiskarske obrti, zategadelj se ne hoji nobene koiikm enee.
Prva alovninka tiakariia izdeluje vse tiskovine za diilmvske, županske, šolske, e. kr. iu druge urade, za trgovce in obrtnike, za društva in zasebnike, kakor: posetnice ali vizitnice, vošči Ine in poročne liste, naznanila, osmrtnice i. t. d.
Cene so zmerne, izdelki kolikor mogoče ukusno opravljeni.
gl. 6 Gip gl. 6
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦©♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
O BÌ V IIO V AN JE -mn
prounročajo iiovoi/,muljene ppstMifiljim
pristne gentske mn Goldin-remontur lepit ire
nč določno naprav« li niklja.
Te ure ne mogo ni sum i Mmknvnjaki ločiti od ^pristnih zlatili ur, zaradi njih kin»neg* >»> sijiijoeya i/.ddanja. Čudovito lepo navrtani okrovi (uapčrice) ostaiiejn iieoinejihio vedno nespremenljivi in se jamči za pravilni tek triletna dob« piantono.
Cen» komadu gl. —
Goldin-verige za ure v zlati fasoni gl. 1--
Pi esitimi goldin verig? za are gl, 2'40,
Te Goldin ure rabi že večina mstro-ogerakih železniških uradnikov, zaradi njih izborne zanesljivosti. i«r ur* na sldrs z jako bogatim navrtuujeui line gli, I.
--- • •«.
Miki «vapahlaaN« rtasnl Mal« prHmpQlv« 8«Mw arie* sa
••9S sa|s
meseci gl. 12—. fdF* al. f*— prav*
verige iz srebra le gl. S*-.
s prostim oklopom gk 7<|g, dvopoklopne gl.
■r ftapaa ara is SPakPS( katere so stale še pred 0. «•riga sa ara Is srsfcra( ker je po ceni zdaj srebro. Težje
- G. A. S. v Š. — Srčna hvala! Naj bode po Fale in aieer do pod konec leta.— Bodite tuun naklonjen, kakor do zdaj iu vse bode prav. Z Bogom, nas Sveti........!
— Goap. P. — O združenja poanmičnikov za ustanovitev trgovskega skladišča, nam ni zuauo nič čuii amo pa, da je s tafciui združenjem, na mestu vele važnega trgovskega skladišč«, ustanovljena tiskam«
Hov votai iotezaičai rod,
ki je «topil v veljavo due 1. maj«.
an Železničui urnik:
flBL' Črtu Trat • Goric*-V ulem
Trst	odhod
Grljan
Nabreiiu
Brvii-Devin
Tržič •
Rouk«	„
Zagrad	r
Zdravščina-Gfadiifie „ Rubija-šovodnj«. „ Gorica	ddbod
odkod
Krmin	odhod
jput- j zjut. ! pop. 1 pop. 1 pop.
rab 4.-I e."-i «.Hi
.«.48: 931 '«.MT110.
..
9.321Ò.B0 948103« 9.47;i0.5l, 10.57: .-11.07
4.80,-*.-r| U-ii 4.58 8.37. 9.56 5-.0l|-.-U.-
5.9»! 8.CM038 530 9.06,10.46 5.40 9.14 11.01 5.461 91911.10
6.54 9.87 11 94 10.0811.18, 6.03 9.36'11 40 8G3; 9.401169 7.16 9.66 18.30
10.07 1138 10.9011.46
I
Črt» YideH*G«rlC8*Tnt
		■jut.	«Jilt.j	>jnt. |	pop.	! pop»
Krmin	odtod	i-	6.551	8 48|	4.40	6.30
Gorica	prihod	4.93 7.09		9.09i	4.56	6.48
	odhbd	4.53	7.15	931	5.16	7.06
Rubiia- SovoHuje		5.06	733	9.31!	5.25		.	
Zdravičina-Gradišče		5,17	7.80	9.40	5.34	
Z «graj		6.26	7.35	9 47'	6.40	729
Ronke		5.40	7.43	9.56	5.49	7.30
Tržič		5.53	7.50 10.06		5.59	7.39
Bivij-Devin	M		—■ :	10.31	— .		—.—
Nabrežin		6.ÓS	8 21 11.43,		7-	8.24
Grljau		7.12	•v;	11.01	7.18	8.37
Trst	»1	7.30	8.60 11.18!		7.3«	8 46
PAULIH EDVARD
'S	prej
Karolina Riessnar in sin
v Nunski ulici št. 10.
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrttvaške obleke za otroke, rakve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah.
Anton Obidič
čev.jar v Semiuiški ulici št. 4. se propo-roči Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Rabo, 8. jul. 1894.
Častiti gosjo l! V posesu Vaše druge pošiljke prosim Vas, da mi dopošljete, če le mogoče s prvo pošto proti povzetju zopet Uve Goldin reinontuar uri po gl. 6 — in dva komada verig za nji po gl. 2‘40. Resneje bodem več naročil. S postavanjem *• LaiMI, žel. gradb. uradnik v Rabu, Marin.-Szigetski komit.
Častita tvrdka Rix!
Blagovoliteiui poslati jedno pravilno tekočo žepno uro iz Goldin-kovine, skupno z vrečico proti poštnemu povzetju. Upam, da dobim prav tnku uro, kakor prijatelj meni, kateri jo je dobil, kakor račun štv. 2572 in je zelo zadovoljen. S poslovanjem Ja* raalav Utrspn, c. k. paznik pri liuaučni straši v Hnjdovi, Češko.
Dol».va se le v
#NrfdiJi*i(«ldin*«r zalegi Kil, 11/2, Fratorslnume II, I. u«ftlr«pje.
Ceniki ur in okraskov brezplačno.
ANDREJ ČERMELJ
M Irgi K«rta M. IN
im» prodaj al n ico jestvilnega blag», postreže po ceni iu dobro. Slovenski rojaki ne pozabite nanj in obiščite ga, ko kaj rabite !
Peter Birsa
4
„Corte Caraveggia" toči izvrstna domača vina, kakor njegov oče v Rifenbergu in postreže sè hrano. Ima tudi hlev z a živino.
a Ivan Dekleva !
I	veletriec * vinom f
+	v Gorici	è
^ ima v svojih založnicah \eduo na iz- A ▲ biro vsakovrstna domača vina, bela in ▲ T črna istrijanskater bela dalmatinska. T ▼	— Prodaja na debelo. —	▼
Peter Drašček
v Stolni ulici št. 2 ima bogato založeno štacnno jestvin ter poleg tega prodaja tudi razno tahačuo blago. Skrbi, da postreže se svežim blagom. (On prodaja tudi naš list).
Ivan Reja ^
krčmar „Alla Colomba* ob velikej vojašnici, na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima Domačo Kuhinjo. Cene prav zmerne.
__________ 0. Likar
v Sementici alici h. št. 10 prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, tiskovine za duhovtpje in županije, papir in vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najui^jih cenah.
Karol Makuc
Novič Franc
krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
p
:’«WAW/A!
Ant Fon

Ivan Howanski
ievliar v «Malllkl ilici Mi IS
priporoči se in pagptovlja jako solidno postrežbo. Cene so jako nizke primeroma po blagu, a nikakor' naj se ne primerja s tvorniškim blagom, ki j,e za malenkost ceneje, ______a več kot polovico slabeje._

v Rabntišču št. 20 voditelj izdelovalnice vinskega octa. Andreja Makuca priporoča se vsini Slovencem. Izdeluje ediuo le vinski jesih, ki je jako ukusen in zdmvju neškodljiv. Kdor se en krat prepriča o dobroti tega octa gotovo se ne bode nikdar več posluževal jesiha, napravljenega z raznimi esencami. Cene jako zmerne. lnf«Jn elkana «taa.
Za žarkopisce in ljubitelje!
-■4' Tlaah na platina »-#-*
lil
Odtisni papir, brez razsnova, brez razkrojil obdelati. Zavoj 12 komadov 9\12-13XIB gl. 1.40	1.80.
ObčldovMjc prou z roča med strokovnjaki in pripro-staki naša praktična in iz-venredno cenozaslužna pri-"**■' ročna priprava za na potovanje „Excelsior“, s trenotnim in časnim zapiralom ter optično lečo, skupno z razkrojili, sušilnimi ploščami, odtisnim papirjem, temnosobno svetiljko itd. Cena le gl. 0 politila. Naj večja zaloga priprav za ljubitelje in žarkopisce po poklicu. Germania --brzositšilne plošče
6X9 9X12 12X1« tucat gl. —.66 1,—	1.60 itd.
Popolni zapisni cenik z navodilom ža začetnike 20 nvč.
Rlx, odpošiljali)» zaloga, II./2, Pratcr« glrcBse 16, DtmaJ.
Ako vani ne gre jelo v tek
lil
d» sc pokrepčate, pyte vstk dan
»Goriško Grenčico".
Goriška Grenčica
je prijetno krepilo za želodec, napravljena iz aromatičnega bilja, nabranega 1500 metrov visoko nad morsko gladino.
I k d e 1 e k
F. Tomadoni-ja & C. v Gorici.
Pilo prijetno in jako čisto z vodo ali pa z Seltz-evko.
Prodaja se po vseh kavarnah, gostilnah, prenočiščih, žganjarijah
Avstro-Ogorsko.
Cena buteljki od Utr» je » krone
v tvornici v Gorici.
V8peh je neoporekljiv «Soriške Grenčice za želodec.
i
M
\
♦
ii
Izdajatelj in odgovorni urednik A. m. Obizzi — Tiska „Prva slov. tiskarna" Ant. m. Obizzija v Gorici.