Leto LXVIII Poštnino plačana v gotovini_I/ Ljubljani, v četrtek, dne 4. julija 1940_Sttv. 150 a_Cena 2 din Naročnina mesečno _ __trakovni račnn iS! ^ F ) v^l M w Sy m i^SB M m - ~ Uredništvo » .? _ ■.•J dlffiffl^ Hd^ fillliff ^ft^^J' Kopitarjeva ulica Kopitarjevi ni. 6/111 ^^^^^ ^ itevilkafc. telefoni uredništva tn uprave: 40-01. 40-02. 4U-U3, 41MW. «04)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dne»a po praznika Italija v vojski Imenovanje maršala Rudolfa Grazianija za guvernerja Libije upravičeno vzbuja domnevo, da je v kratkem pričakovati odločnega italijanskega bojevanja v Afriki. Po premirju s Francijo je celotna italijanska vojska popolnoma prosta razen onih čet, ki so zasedle Alpski pus na francosko-italijanski meji. Francija se tudi v svojih kolonijah ne vojskuje več in tako imata državi osišča proti sebi le še Anglijo. .Medtem ko se Nemčija mrzlično pripravlja, da napade Angleže na njihovem lastnem otoku in tako zagrabi britanski svetovni imperij pri glavi, je pa Italijanom po vsej verjetnosti pripadla naloga, da zavojščijo Britanijo v Sredozemlju, ki je druga najbolj občutljiva točka britskega imperiju. Skozi Sredozemlje tečejo ne le najvažnejše prometne poti Anglije, ona (lova ža po »Sredozemskem morju tudi velik det nafte iz bližnjega Orienta. V Sredozemlju se pričenja angleška imperialna posest, ki se v presledkih vleče notri do Avstralije. Po drugi strani pa tudi imperialna Italija smatra Sredozemlje kot »svoje morje«. Pričakovati je torej, du bo Italija hotelu v tej vojski na Sredozemskem morju tudi dejansko zagospodovati, zlasti zdaj, ko je francosko brodovje izločeno iz boja in mora Anglija velik del svojih pomorskih sil držati doma za obrambo angleškega otočja pred grozečim nemškim nu-valom. Italijansko vojskovanje proti Angležem v Afriki in na bližnjem Orientu ima v glavnem tri izhodne točke: Dodekanez, Libijo in Abe-sinijo. Operacije iz Dodekaneza more voditi le letalstvo in vojno brodovje. Napadi morejo biti v prvi vrsti naperjeni proti močno utrjenemu Cipru in angleškim postojankam v Palestini. Toda ker so razdalje zelo velike, služi Dodekanez Italijanom le bolj kot kritje levega krila na tem obsežnem prostoru. Drugače je z Libijo, kjer je zdaj Graziani gospodar, ki gotovo ne bo okleval, du jo zgrabi z operacijsko bazo največjega pomena. Kakor je iz dosedanjega poteka vojske mogoče razbrati, Italijani Libiji prvotno niso namenili posebne vojaške vloge. Verjetno so celo računali z možnostjo, da jo bo težko držati pred združenim navalom Angležev in Francozov, ki so v Tunisu imeli kakih 15 izvrstno opremljenih divizij. Zaradi tega Italija po nevtralnih poročilih v Libiji ni imela velike armade, baje samo 20 do 50 tisoč mož, ker se ji je evropsko bojišče zdelo važnejše. Toda drugačen je položaj sedaj, ko Libiji iz Tunisa ne preti več nobena nevarnost. Zdaj je mogoč boj lc na eni strani, le na vzhodu, za čigar ugoden potek imajo Italijani več izgledov kakor Angleži. Predvsem je očitno, da Egipčani nočejo iti v vojsko, toda samo Egijiet bi mogel v hitrici vreči veliko množino čet proti Libiji, Angleži sami nimajo v Egiptu in v Palestini po zanesljivih podatkih več kakor 7—8 pehotnih divizij, dve oklopni diviziji in eno divizijo konjenice, skupno torej komaj 200.000 mož in kakih 400 tankov. Dovoz ojačenj je po Sredozemskem morju toliko kakor nemogoč, iz Indije in okrog Afrike pa traja dolge tedne. Razen tega pa Anglija doma potrebuje čim več čet. Tako je položaj za Italijane zelo ugoden, ker v najkrajšem času lahko prepeljejo v Libijo čet, kolikor hočejo. Graziani bo z njimi gotovo udaril proti Egiptu in jKitern rlulje na Sueški prekop ter v Palestino, da pride na ta način v posest važnih petrolejskih vodov, ki iz Iraka dovajajo dragoceno tekočino v obmorska pristanišča. Enako so si Italijani izbrali Abesinijo za operacijsko izhodišče, iz katerega bi nadzirali južna izhodišča iz Rdečega morja in pa angleško kolonialno posest, ki obdaja Abesinijo. Italijanska Vzhodna Afrika, ki združuje Eritrejo (z glavnim mestom Asmaro), Abesinijo (glavno mesto je Adis Abeba) in italijansko Somalijo (glavno mesto Mogadišu) je po večini visoka planota, ki gospoduje nad vzhodnim delom Afrike, ki je v glavnem v angleških rokah. Od tu jo italijansko letalstvo do sedaj delalo polete nad Kenijo, kjer imajo v glavnem mestu Nairobi očividno glavni stan angleške vojne sile, ki so zbrane na jugu Abesinije in Somalije. Iz Asmare so Italijani napadali Sudan, britansko Somalijo z glavnim mestom Berbero in celo Aden, ki leži že onkraj Adenskega zaliva v Arabiji. Razen tega imajo Italijani v Abesiniji tudi do 100.000 mož pehote in mnogo bataljonov nskarijev, to je domačinov črncev, ki se bore v italijanski službi in ki so zelo dobri vojaki, posebno ker so vajeni podnebja, ki. je za Evropejce zelo težavno. Ni znano, kolikšne so britanske vojne sile na tem področju. Z letalstvom je v glavnem zastopana Južna Afrika, v pehoti so gotovo v prvi vrsti zastopani domačini. Vendar ni verjetno, da bi Anglija imela tu večje sile kot Italija. Zaradi terenskih in strateških težav tudi sicer ni verjetno, da bi v Vzhodni Afriki prišlo do kakega večjega vojskovanja in se lw po vsej verjetnosti na tem bojišču omejilo vojskovanje na letalske boje in nepomembne s|>opade obmejnih čet. Pač pa se z gotovostjo lahko pričakuje obsežnih vojnih akcij na egipčansko - libijski meji. Tu bo maršal Graziani, ki slovi kot vojskovodja hitrih in udarnih vojnih akcij, gotovo skušal za Italijo priboriti odločilnih uspehov. Pred odločilnim napadom na Anglijo Italijanski tisk meni, da se napad lahko začne kmalu - Danes bo govoril Churchil Rim, 3. julija, b. Priprave za ofenzivo osiščnih držav proti Veliki Britaniji so že končane. Agencija »btefani; poroča iz Berlina, da merodajni nemški krogi smatrajo, da sedanji kratki ?astoj vojnih operacij ne bo dolgo trajal in da se bo delovanje nemškega letalstva stopnjevalo zlasti proti britanskim lukam, medtem ko bo italijansko letalstvo na Sredozemskem morju in v Afriki izvajalo koncentričen napad, ki bo izvršen istočasno proti Angliji in britanskim oporiščem na Sredozemskem morju in v Afriki. Berlinski dopisnik »Popoln d Italija« in berlinski dopisnik »Piccola« zatrjujeta, da navzlic temu, da še m nič zanesljivega predvideti, pripravljata Nemčija in Italija veliko vojno akcijo, ki bo morda odločilna Politični in vojni krogi, kakor tudi vsa javnost pričakujejo, da bosta Hitler in Mussolini vsak trenutek izdala nalog za splošno ofenzivo proti Vel. Britaniji in napad ni več vprašanje nekaj dni, temveč le nekaj ur. Berlin, 5. julija, b. Narodnosocialistični tisk poudarja zadnje dni, da vojna Nemčije z Anglijo ne predstavlja za Nemčijo posebnega problema. Nemčija naglo izvaja vse priprave za bodoči napad na angleško otočje. V Berlinu izjavljajo, da angleška vlada dela takšne ukrepe, ki potnenjajo obup in dokaz, v kako težkem položaju se nahaja ta država. Nemški listi pa ničesar ne govorijo o datumu in obsegu vojne akcije, ki se bo v najkrajšem času pričela proti Angiij i. Anglija gradi utrdbe ob obali London, 3. julija. Reuler. Vojnemu ministru Edenu je bilo v spodnjem domu zastavljeno vprašanje glede obalske obrambe. Vojni minister Lden je dal tale pismeni odgovor: Opozarjam na mobilizacijo velikih kontingentov moštva v obalskih krajih za graditev obrambnih črt ob obalah. London, 5. julija. Reuter. Predsednik vlade Winstoii Churchill je snoči obiskal grofijo Sus-sex, kjer je izvršil inšpekcijo dela obrambnega sistema. kje prebivajo, naj sprejmejo metodo reševanja sporov na miren način in brez nasilja. Spori med narodi naj se rešujejo brez vojne. Ciandhi je izjavil, da je obvestil indijskega podkralja, da daje svoje usluge na razpolago angleški vladi, v kolikor bi podkralj smatral, da bi imel od tega praktične koristi za izvedbo ciljev, navedenih v omenjenem pozivu. Nemški ujetniki v Kanadi Quebeck, 3. julija. Reuter. Prva skupina nemških vojnih ujetnikov je prispela iz Velike Britanije v Kanado. Med nemškimi ujetniki je več skupin, med njimi tudi padalci ter častniki do pol-kovniškega čina. Mnogi izmed njih so nosili odlikovanja. Okrog 250 britanskih častnikov in vojakov, od katerih je večina sodelovala v borbah v Dunkerij omeji. Požar je bil takšnega obsega, da si ga skoraj ni mogoče zamisliti. Ogromne lope, ki so bile vse iz lesa, zgrajene v glavnem iz lesenega ostrešja, prekritega deloma s pločevino, deloma z opeko, so zagorele na mah, pod lopami pa so bile velikanske skladovnice, visoke 8—10 m, naložene z lepenko, papirnimi odpadki in lesovino, kar vse je zagorelo, kakor da bi polil z oljem, kar je popolnoma razumljivo, saj je pri veliki vročini nastopila takozvana suha destilacija. Gasilci so vložili ves svoj trud in pokazali vso svojo požrtvovalnost, da preprečijo še večjo nesrečo. 16 motornih črpalk je črpalo iz kanalov okrog tovarne, ki so napolnjeni z vodo. Vseh 10 črpalk je delalo skoraj neprestano z majhnimi presledki do 8. zvečer, nakar se je izvršila reorganizacija gašenja v toliko, da so brizgalne gasile požar v dveh skupinah po štiri motorke. Glavni požar je bil s tem zadušen. Gori pa seveda šf vedno in večkrat bruhne plamen kar na lepem iz ožgane in osmojene lesovine in papirja. Vendar gasilci takšna ognjišča kaj hitro zadušijo. Od lop seveda ni ničesar več ostalo, strehe so se sesule, stranske stene so se zrušile in gasilci so proti večeru pričeli razkopavati skladovnice in bale papirnih odpadkov, lepenke in papirne lesovine Vse gašenje vodi sedaj starešina kamniške gasilske župe g. Štebe s podstarc-šino Homarjem in tajnikom Lahom. Zanimivo je, da so tovarniški delavci že takoj ob začetku požara rešili velike zaloge kolo-fonije, ki je nujno potrebna pri takšnem obratu in ki jo sedaj zaradi blokade sploh ni mogoče dobiti. Velike sode s kolofonijo so zavalili naravnost v vodne kanale in jih tako zavarovali pred ognjem. Ogromen steber dima, ki se je valil iz gorečih lop,- je napravil na nebu pravi oblak, ki se je vlekel daleč čez pokrajino proti severozahodu, kamor ga je gnal veter. Dim so videli potniki lahko že z vlaka malo izza Črnuč, torej tam, kjer se odpre pogled proti Domžalam. Na pogorišču frčijo poleg dima neprestano krpe zoglenelega papirja, ki jih je nosil veter v višino in daleč proč od pogorišča. Nevarnost, da bi požar preskočil na druga skladišča, je že povsem minila. Sreča v nesreči je tudi, da je tovarna kot taka s svojimi obratnimi prostori ostala vsa popolnoma nepoškodovana in pa da se požar navzlic hudemu vetru ni razširil še na druga skladišča, ki so prav tako polna. Tovarna bo zaradi tega lahko v glavnem obratovala v redu naprej. Gašenje pa bo končano šele jutri. Škoda gre v milijone, skladišča z blagom vred pa so bila zavarovana. Pester LIoyd" o prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo n Budimpešta, 3. julija, m. »Pester Lloyd«, ki je znan po svojih zvezah z zunanjim ministrstvom, je objavil danes uvodnik pod naslovom »Madžarska in Jugoslavija«. Krepki temelji madžarsko - jugoslovanskega prijateljstva so dokaz, da imata oba naroda več skupnih interesov in da sta v pravem smislu besede usmerjena eden k drugemu. Madžarski na-rpd se zaveda tc skupnosti koristi ter zna ceniti vrednost tega prijateljstva, posebno v sedanjih kritičnih časih. Madžarski narod zna to ceniti, ker je z jugoslovanskim narodom vezan po mnogoštevilnih gospodarskih in duhovnih koristih, po temperamentu in po pogledih na svet. Zato Madžarska vztrajno izpolnjuje vse dolžnosti prijateljstva, ker smatra Jugoslavijo za pozitivnega činitelja razvoja v tem delu Evrope. V splošnih obrisih svoje politike Jugoslavija sledi zdravim in stvarnim načelom, ki jih je nedavno nakazal predsednik jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič. Zadržanju, ki karakterizira jugoslovansko zunanjo politiko, ki je v znatni meri doprinesla do okrepitve jugoslovanskega položaja, se izraža tudi v tem, da odgovorni voditelji Jugoslavije dobro vedo ceniti realne evropske sile. Tako postaja Jugoslavija važen činitelj tvorne politike v jugovzhodni Evropi. To so dokazi, ki bodo dali madžarskemu narodu pobudo, da bo vedno z isto prisrčnostjo znal ceniti skupnost koristi obeh narodov. Madžarski narod izraža napram svojemu hrabremu sosedu prave in resnične simpatije, ker je Madžarska prepričana, da sadovi tega toplega in prisrčnega prijateljstva ne bodo izostali. . Italijansko vojno poročilo Nekje v Italiji, 3 julija. A A. Poročilo vrhov- ■ nega poveljstva se glasi: Naše oborožene sile so v vzhodni Afriki zavrnile napad močnih britanskih sil na italijanske postojanke pri Metenu. Pri tem so imeli sovražniki okrog 00 mrtvih. Sovražnik je pustil na bojišču več strojnih pušk. Mi smo imeli le malo izgub. Pri nekem napadu sta bili dve sovražni letali zbiti od protiletalskega topništva. Italijanska letala so izvedla uspešen napad na Aden. Vojskovanje v Afriki Cairo, 3. julija t. Reuter. Vojno poročilo pravi:' 1. julija je bil ponovilo bombardiran Sidi Bar-rani in Mersaniatruh v zahodnem delu puščave. Žrtev ni bilo, škoda pa je neznatna. Pri Bontontinio v bližini Suramo so Italijani napadli 30. junija z dromedarskimi oddelki naše predstraže. Izgubili smo enega vojaka, naše bojno letalo pa je sestrelilo en sovražni bombnik, ki je podpiral sovražnika pri naskoku. 12. maja 1940 dokazuje, da je treba storiti vse potrebno, da bi se ohranila tajna teh načrtov, »kajti Tajni arhiv francoskega generalnega štaba Berlin, 3. julija. AA. DNB: Objavljeno je bilo službeno sporočilo, ki pravi, da je neki nemški poročevalski oddelek v mestu La Charite (ob Loiri) v nekem napol razbitem vojaškem vlaku našel tajni politični arhiv francoskega generalnega štaba. Imenovano službeno poročilo pravi, da so bili pri tej priliki najdeni dc/tumenti takega značaja, da se lahko mirno reče, da predstavlja njih objava največjo senzacijo te vrste. Ti dokumenti na nedvoumen način razkrivajo naklepe Velike Britanije in Francije, da bi potegnili v vojno tudi druge države. Ker sta občutili lastno slabost, pravi poročilo dalje, morebiti tudi zaradi tega, ker nista bili odločeni vložiti v borbo vse svoje sile do konca, sta Anglija in Francija hoteli sistematično gnati v klavnico manjše evropske narode. Nemčijo sta mislili obvladati na dva načina in sicer najprej 6 tem, da bi ji odrezali pot, po kateri se je dovažala švedska železna ruda, oo drugi strani pa bi jo radi odrezali od dovoza romunskega petroleja ter sovjetskega petroleja iz krajev Baku in Batum in razun tega bi radi potegnili v vojno proti Nemčiji skandinavske države, s čimer bi po 6vojih računih bilo povezanih okrog 10 nemških divizij, dalje pa bi radi dosegli tudi to, da bi v vojno proti Nemčiji potegnili jugovzhodne države. ZaveznJki so računali, da bi imenovane države vrgle proti Nemčiji skupaj 100 divizij. To so v francoskem generalnem štabu nazivali strategijo izčrpavanja sovražnikovih moči. Številne teh načrtov je na eni strani onemogočila nesposobnost in neodločnost 6amega vrhovnega povelj- A-hAI rl.ani m Mielinuila nnrflira c Uatprft oi.a, j.j uiugi o*.a.i. f*" —v—t - je operirala nemška vojsk«. Najden je bil akt, s katerim general Gamelin če bi sedaj samo eden teh aktov padel v roke sovražniku, bi nemško vrhovno poveljstvo iz tega takoj videlo, kaj mora storiti. Sporočilo dalje pravi, da bo nemško zunanje ministrstvo objavilo te dokumente v svoji šesti »Beli knjigi«. Knjiga še ni bila izročena javnosti, toda z ozirom na ogromna važnost teh dokumentov, že danes objavljamo nekatere teh dokumentov. Angleški luksuzni parnik potopljen Parnik je vozil v Kanado 1500 Nemcev in Italijanov — 1000 so jih rešili Parnik je vozil v Kanado 1500 nemških in italijanskih internirancev — 1000 so jih rešili. London, 3. julija t. Reuter: Nemška podmornica je na Atlantiku potopila angleški luksuzni parnik »Arandora« (15.000 ton), ki je pred vojno vozil na progi v Južno Ameriko. Pamik je iz Anglije peljal v Kanado 1500 nemških in .italijanskih internirancev, ki so bili internirani po začetku ofenzive na zahodu. 1000 teh Nemcev in Italijanov je danes angleška ladja pripeljala v neko škotsko pristanišče. Na parniku so bili angleški vojaki, ki so stra-žili internirance. Med 500 potniki, ki se niso rešili, je največ Italijanov. Ko je podmornica torpedirala ladjo, ni dala poprej nobenega znaka, da naj se ustavi da naj se potniki izkrcajo. Ko je začel parnik toniti, je nastala na ladji strašna borba za rešilne čolne Kapitan je bil do zadnjega trenutka na ladji in se je z ladjo tudi potopil. Angleški vojaki so stražili na pamiku nemške vojake-jetnike, ki so jih vozili v Kanado. 2alna seja romunskega parlamenta Bukarešta, 3. julija, ni. Romunski parlament je imel danes žalno sejo za izgubljen;mi pokrajinami v Besarabiji in Bukovini Seja je trajala samo pet minut. Poslanci so z enominutnim molkom izrazili žalost za izgubljenimi pokrajinami, nakar je bila seja brez kakršnih koli govorov ali manife-stacji zaključena. Občni zbor jugoslovanskih igralcev Belgrad. 3. julija, m Danes dopoldne je pričel svoje delo redni občni zbor Združenja gledaliških igra'cev kraljevine Jugoslavije, kateremu so prisostvovali delegati vseh sekcij, razen zagrebške in osješke, ki sta pa pismeno izjavili, da bosta po ustanovitvi samostojne organizacije za banovino Hrvatsko sodelovali z osrednjo upravo Združenja. Občni zbor je vodil predsednik osrednje uprave g Božo Nikolič, ki je takoj po izvolitvi predsedništva občnega zbora, v katerem je tudi g. Drenove« iz Ljubljane, predlagal pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade, podpredsedniku vlade in gg, ministrom dr. Korošcu, dr. Kreku, in dr. šuteju, kar je občni zbor soglasno sprejel. Sledila so poročila, iz katerih je med drugim razvidno, da znaša premoženje osrednje uprave nad 860.000 din, podpornega sklada 3,288.215 din in jiokojninskega sklada 11,197 434 din, kar znaša skupno nad 15 milij. din. Nato je povzel besedo predsednik belgrajske sekcije gledaliških igralcev, ki je v temperamentnem govoru ostro napadal osrednji odbor, posebno zaradi načrta uredbe o gledališčih, ki je menda za pogodbene igralce neugodna, katerih je v Združenju včlanjenih blizu 9 odstotkov. Po posredovanju g Drenovca in policijskega komisarja se je razburjenje, ki je nastalo med delegati, pomirilo. Nato je bil občni zbor osrednjega pokojninskega sklada gledaliških igralcev, popoldne pa sta nadaljevali svoje delo anketna in finančna komsija, Občni zbor se bo jutri nadaljeval. Prometni minister nadzoruje Niš, 3. julija, m. Z jutranjim vlakom je odpotoval v Niš prometni minister inž. Beslič, ki se je zadnje dni mudil v Sloveniji. Takoj po prihodu v Niš je pregledal obrat niške železniške delavnice, popoldne pa si je ogledal prostore, na katerem bodo zidali palačo za tukajšnje železniško ravnateljstvo. Zima v Bosni Travnik 3. julija, b. 2e nekaj dni vlada po vsej srednji Bosni izredno mrzlo in deževno vreme. Večina ljudi jc prišlo na cesto zopet v zimskih suknjah; v pisarnah pa so zakurili peči, ker ni bilo mogoče delati v mrazu, Na planini Vranici je dvakrat zapadel debel sneg, ki pa je že izginil. Tako hladnega vremena že dolgo ne pomnijo. Vreme je napravilo hudo škodo, ker kmetje ne morejo spraviti sena pod streho. Zagrebške novice Zagreb, 3, julija, b. Tradicionalno romanje Zagrebčanov v Marijo Bistrico bo 6, in 7. julija. Tudi . Iptns ho glavno skunino romarjev Vodil zagrebški i nadškof dr. Stepinac. Volitve v kmetijsko zbornico v vrbaski banovini Te dni so bile v nekaterih okrajih vrbaske banovine ponovne volitve v tamkajšnjo kmetijsko zbornico Kakor znano, je sedanji kmetijski minister prejšnjo kmetijsko zbornico v tej banovini razpustil. Stari odbor se je zoper razpust pritožil, nakar je državni svet ministrov razpust razveljavil. Vladar so bile zdaj izvedene volitve v nekaterih okrajih. JRZ se volitev, kakor je že poprej sklenila, ai udeležila, prav tako se jih ni udeležila skupin« prejšnje kmetijske zbornice, Razen v 1 okraju, eo šli na volišče le zemljoradniki. Uspeh teh volitev pa je tak, da je velikanska večina volivcev ostala doma V tešinjskem okraju «ta bili dve listi. Ena zemljoradniška, druga nasprotna Vsaka ie dobila le po 14 glasov, medtem ko je voli vet v v vsakem okraju po 50 V tem okraju bo odločil žreb. V San-skem mostu je izmed 50 volivcev prišlo volit le 13 za zemljoradnike, drugi so ostali doma. V Ključu je izmed 50 volivcev prišlo na volišče 19 zemljo-radnikov, pristaši drugih strank so ostali doma. V ITeeliču je i^.nied 50 volivcev nriste, le ki so volili zemljoradnike, drugi so ostali doma. j Nemški uradni pregled bojev v Franciji Glavni stan vodje rajha, 2. julija. AA. DNB. Vrho\ no poveljstvo olj javlja sledeči pregled operacij v Franciji od 5. do 25. juniju: Bitka se je začela dne 3. junija Takoj po končani veliki odločilni bitki, v kateri je bil uničen sovražnik v Flandriji in Artoisu, so se pripravile nemške letalske enoto in kopenska vojska, v katere vrstah so bile številne divizije, ki se prej sploh niso udeleževale borb, za drugi odločilni sunek proti Franciji. Bitko so začele močne nemške letalske sile, ki so 3. junija bombardirale letališča in letalske tovarne v Parizu. Bombardiranje je imelo velik uspeh. Dan kasneje je bila kopenska vojska pod poveljstvom generala v. Brauchitscha pripravljena, da začne z novo ofenzivo. Ta vojska je imela tri armadne zbore, katerim so poveljevali generali v. Rundstodt, v. Bock in v. Liib. Cilj novih operacij je bil predor francoske severne fronte, potiskanje razbitih francoskih čet proti jugozahodu in jugovzhodu, nato pa njihovo uničenje. Ko so divizije generala v. Bocka 5. junija prešle v napad čez spodnjo Somnio in čez prekop med Oiso in Aisne so naletel? na sovražnika, ki je bil pripravljen braniti se. Francosko vrhovno poveljstvo je odločilo, da bo vrglo v borbo vse sile, s katerimi je razpolagalo, da bi do konca branilo »Weygandov pas« in Maginotovo črto, ki je bila povezana s tem pasom. Francosko poveljstvo je izdelalo nov sistem obrambe, ki naj bi po pričakovanjih francoskega generalnega štaba preprečil hitro prodiranje nemških motoriziranih oddelkov, katerih so se Francozi najbolj bali. Štiri dni so trajale težke borbe in tedaj so tanki in motorizirane čete armad generalov v. Klugea, v. Reichenauadn generala v. Straussa prebile sovražnikovo fronto. 10'. junija so pritiskale nemške čete sovražnika proti spodnji Seini in Parizu. Nagle čete pod poveljstvom generala Hochta so prispele še tega dne s silnimi naskoki v Rouen in na la način začele obkroževati močne sovražnikove postojanke na obali pri Diepu in St. Valeryju. Na ta način je bilo zahodno krilo sovražne vojske razbito ter zahodni bok zavarovan za glavne operacije, ki naj bi sledile. Delo letalstva Nemške letalske eskadrile, ki so po načrtu in odločno izvajale množinske napade, so podpirale ■operacije kopenske vojske. Nemške letalske sile so si pridobile ve'lik'e zasluge in omogočile nagel predor vse do Seine, kjer so z bombardiranjem razbile sovražne pehotne 'in motorizirane oddelke, ki so bili pripravljeni, na protiofenzivo. Poskus sovražnika, da bi zbral svoje sile, je bil onemogočen s tem, da so nemška lelala razbila železniške zveze in uničila železniški material. Na ta način sovražnik ni več mogel pregrupirati svojih rezerv in jih vreči na ogrožene dele bojišča. Ko se je opazilo, da se v pristaniščih Havreja, Cherbourga in Bresta pripravljajo transporti čet, so nemška letala takoj bombardirala z velikim uspehom pristaniške naprave, zaloge bencina in ladje; Boji ob Meusi Glavne operacije so se na bojišču začele 9. junija z napadom, ki ga je izvedla skupina generala v. Rundstetta v Champagne in na desni obali reke Meuse. Tukaj so pehotne divizije konjeniških generalov v. Weixa, Lista in Busha morale dva dni vzdržati težke borbe s sovražnikom, ki se je ogorčeno branil. Tu so nemške letalske enote podpirale pehoto, kateri se je posrečilo prebiti sovražne postojanke ob reki Aisne in so si na ta način priborile možnost, da so prodrle naprej nagle čete, ki so bile že pripravljene. Že 11. junija so bile vržene v borbo tankovske in motorizirane kakor tudi pehotne divizije konjeniškega generala v. Kleista ter generala tankovskjh čet Guderianfi v Champagne, katerih cilj je bil, da pridejo do Troyes in St. Dusier. Prehod čez Marno Tretjič v 25 letih so nemške čete prekoračile reko Marno. Te čete so se najprej težko borile pro- Pravi red Kakor izvaja angleška katoliška revija »Tablet«, ne vzbujajo skrbi samo dogodki, ki so se odigrali na zapadu na bojnih poljanah Francije, ampak tudi razvoj stvari na evropskem vzhodu. Vse ideologije, ki prevračajo moralne in socialne vrednote resnično krščanske kulture, so enako nesprejemljive in ne morejo svetu prinesti pravega miru in reda. Za katoličane je in ostane dogma priznanje absolutne suverenitete Duha. Temu svojemu pojmovanju bodo ostali katoličani vsega sveta zvesti tudi v najhujših viharjih sedanjosti in bodočnosti. Oni vedo, da je dosedanji red bil samo navidezni red, ker je prihajal čedalje bolj v nasprotje z etičnim redom krščanstva. Zato tudi oni stremijo za pravično razdelitvijo zemskih dobrin, socialnih dolžnosti, moralne odgovornosti med vsemi narodi in družabne pravice, brez katere ni ne političnega, ne gospodarskega reda, pa tudi ne prave kulture. Nikakor pa se to ne da trajno uresničiti na podlagi zmotnih skrajnih ideologij in čisto gotovo ne na preziranju dostojanstva svobodne človeške osebe in njenega etičnega prepričanja. Pomnimo besede, ki jih je spregovoril sedanji papež Pij XII. pred nekaj dnevi: »To, česar je manjkalo in česar manjka svetu še danes, da bi srečno živel v miru, je evangelijski duh žrtve. Tega duha pa manjka zato, ker je zaradi oslabitve vere prevladal egoizem, ki uničuje in onemogoča občo srečo. Iz vere izhaja strah božji in pobožnost, ki dela ljudi miroljubne. Iz nje izhaja tudi ljubezen do poštenega dela, ki ustvarja bogastvo, katero pa mora biti pravično razdeljeno. Iz nje izvira končno ljubezen, ki popravlja neizogibne razpoke v vsakem socialnem redu, v katerem človeške strasti pačijo pravičnost.« ti sovražnikovim četam, nato pa proti posameznim delom glavnine sovražnikovih čet, ki so bile popolnoma presenečene. Nato so te hitre čete začele prodirali skozi predor v naslednjih dneh in sicer proti jugovzhodu in proti švicarski meji. Premikanje in preskrbovanje tega izredno velikega števila pehotnih divizij in brzih čet na tesnem prostoru je bilo pravo vzgledno delo vodstva. Med tem časom so prestopile naše čete tudi spodnji tek reke Seine in prodrle v obrambni pas Pariza. Na ta način je bilo zahodno krilo sovražnika prisiljeno opustiti borbo. Čete topniškega generala v. Klilile-ra so 14. junija vkorakale v Pariz. Sovražnikovo severno bojišče ie bilo strto in mi smo povsod preganjali sovražnika. Pehotne divizije in brzi oddelki so tekmovali med seboj, kdo bo naredil več poti v naslednjih dneh. Vse bolj so se opažali znaki razkroja v vrstah sovražnikovih armad. Napad na Maginotovo črto V tem trenutku, t. j. 14. junija je stopila v borbo tudi arniadna skupina generaia v. Liiba. Po dvodnevnih težkih borbah proti najmočnejšim utrdbam se je posrečilo armadi generala v. Witz-lebena, ki je s podporo močnega topništva napadla Maginotovo črto, prodreti skozi to linijo, ki ie veljala kot nepremagljiva trdnjava Francije. Na ta način so te nemške čete izvedle prodor sovražnikovega severovzhodnega bojišča. To bojišče je razpadlo v dva dela in tako je tudi zadnje upanje sovražnika, da bi se mogel držati, padlo. Ista usoda je doletela tudi francosko vzhodno bojišče, ko je 15. junija armada topniškega generala Dolmana pri Colmarju zavzela močne utrdbe ob zgornjem Renu in vdrla v Vogeze. Nemške letalsko sile so sodelovale pri teh operacijah na zgleden način in v tesnem sodelovanju z vojsko in na la način mnogo pripomogle za hiter prodor linije Maginot južno od Saarbrttckena in pozneje pri Colmarju in Mulhouse. Bojna letala »Stucka« in drugi bombniki so napadali, kadar je vreme dopuščalo, utrdbe in so na la način prisilila k molku topove iz Maginotove črte in druge utrdbe. Prodiranje proti jugu Dnevi, ki so sledili 15. juniju, so potekli v glavnem v preganjanju sovražnika od obale pa do reke Meuse, čemur ni enakega primera v zgodovini. l'o padcu Pariza so se umikale francoske kolone na vsem bojišču proti jugu in jugozahodu, medtem ko so jih na vseli cestah napadala nemška letala brez prestanka. To hudo preganjanje na kopnem in v zraku je preprečilo namero Francozov, da bi si uredili fronto na reki Loiri. Naše motorizirane divizije so prehitevale dele potolče-nih francoskih armad in so hotele samo zmagati in na ta način dati Nemčiji zadoščenje za versajsko krivico. Niti trdnjava Verdun, simbol francoskega odpora v svetovni vojni, se ni mogla obdržati. Padla je 15. junija. 17. junija so naši hitri oddelki prispeli dO'švicarske meje jugovzhodno od Besancona ter na ta način sklenili obroč okrog francoskih armad v, Alzaciji in Loreni in okrog črte Maginot. Drzni ogledniski sunki čez Loiro so podali dokaz, da sovražnik tudi v tej pokrajini nima več moči za odpor. Francoska vojska je izgubila svojo udarno silo, posamezni oddelki pa so začeli odlagati orožje. V takem položaju je francoski ministrski predsednik maršal Pelain poslal vladi nemškega rajha prošnjo, naj mu sporoči pogoji za premirje. 21. junija je bila na zgodovinskem mestu v Compignen-skeni gozdu v navzočnosti vodje rajha in vrhovnega poveljnika nemške vojske na svečan način izbrisana sramota iz 1918. Takoj nato je prevzela francoska delegacija pogoje za premirje, katere je sporočil šef nemškega vrhovnega poveljstva. Pogoji so bili podpisani 22. junija ob 18.50. 25. junija ob 1.35 so nemške in italijanske armade ustavile sovražnosti proti Franciji. Največji vojaški pohod vseh časov je bil končan po 0 tednih s prav tako največjo zmago nemške vojaške sile. Posamezna poročila nemškega vrhovnega poveljstva o prvem delu borb na zahodu so poudarjale velike zasluge nemških letalskih enot in njihov delež pri hitrih in končnoveljavnih odločitvah. V isti meri velja to tudi za drugi del imenovanih borb. Pod vrhovnim poveljstvom feldmaršala Gii-ringa se je nemškim letalskim silam posrečilo izkoristiti premoč v zraku, katero so si že priborile v začetku vojne v polni meri. V teh borbah so se posebno udeleževale letalske eskadre dve in tri pod odločnim vodstvom letalskih generalov Gesel-ringa in Sterleja. Veliki oddelki letalstva in protiletalskega- topništva, letalskih generalov Grauerta in Kellerja, generala za protiletalsko topništvo V/eizeja, generala Bogatza, Greitna, llletzera, Des-locha in Richthofena so dokazali ponovno napadalni duh, ki ni nikdar vedel za strah in slabost. Kopenska vojska je bila hvaležna in navdušena, ker jo je letalstvo v toliki meri požrtvovalno podpiralo pri njenih |>ogosto težkih in krvavih borbah. proti sovražnemu prevoznemu brodovju, ki je prevažalo čete iz Dunkerqua. Bojni čolni so opravljali svoje delo zlasti ponoči, ti. junija ie obrežna obramba, katero je prevzelo naše pomorsko topništvo, doseglo svoj prvi uspeh s tem. da je potopilo prvi britanski hitri čoln. Ladje za iskanje min so očiščevale vstope v pristanišča ter plovbne poti ob obali. Žr 8. junija so mogle nevtralne ladie iz. pristanišč Holandije, Belgije in severne Francije pluti v pristanišče Nemčije, Danske. Švedske in Baltiškega morja. Pomen bojev na zahodu Naše podmornice so delovale ves ta čas z uspehom pred britanskimi otoki in pred francosko obalo. To brezprimerno zmago nemškega orožja je svet spremljal z občudovanjem, začudenjem in s presenečenjem pač po stališču posameznih narodov. Toda v vseh narodih celega sveta je nastalo skupno vprašanje, kako je mogoče razložiti take uspehe za tako kratek čas. Bivši zavezniki mislijo, da je treba razlog iskati v številčni premoči nemške vojske. To mnenje pa ne odgovarja zgodovinski resnici. Točno je, da je bilo nemško letalstvo številčno močnejše v primeri z velikimi močmi zaveznikov. Toda nemška zahodna vojska je šla 10. maja v napad z manjšim številom divizij, kakor pa so znašale francoske, angleške, belgijske in holandske sile. Prav tako se operacije na zahodu niso tako, kakor je bilo na Poljskem, začele s postojank, ki bi bile strateško ugodne. Nemške čete so morale izvesti frontalne napade proti najmočnejšim utrdbam in sicer večinoma čez reke in kanale in so morale narediti prodore, ki so šele ustvarili pred|>ogoje za obkolitev in uničenje sovražnika, s čimer je bilo šele omogočeno udejstvovanje nadaljnjih divizij. Razlogi nemških uspehov so mnogo globlji. Iskati jih je treba tam, kjer so sovražniki smatrali, da je Nemčija slabot-nejša, namreč v revolucionarni dinamiki tretjega rajha in njegovega nacionalno socialističnega vodstva. Ta dinamika je ustvarila najboljši bojni instrument časa odločnega vrhovnega poveljstva. Dinamika je ustvarila sintezo treznega ocenjevanja in najbolj pazljive priprave na eni strani in največje drznosti v koncepciji in vodstvu operacij na drugi strani Ta dinamika je pospešila napore in uspehe nemških vojakov, ki so bili že v zgodovini znani v toliki meri, da njihovih uspehov ni mogoče smatrati samo kot izpolnjevanje patriotskih dolžnosti, temveč kot rezultat in uspeli ideje, ki je ves združeni nemški narod zbrala, združila in navduševala. Za ves čas bo ostalo kot sija jen zgled vseh poveljnikov vojske in letalstva, vseli častnikov in |)odčastnil:ov. V borbah so bili vsi poveljniki vedno v prvih vrstah oddelkov. Kolikšne so bile izgube Na čelu svojega armadnega zbora je padel poveljujoči general von Speck. Prav tako je padlo v času od 15. do 25. junija 16.822 hrabrih častnikov, jiodčastnikov in vojakov vseh vrst orožja, ki so žrtvovali svoje življenje za vodjo rajha in svoj narod. V istem času je izginilo 9921 častni- kov, podčastnikov in vojakov. Očitno je, da je večina teh vojakov padla. V istem razdobju je bilo ranjenih 68.511 častnikov, podčastnikov in vojakov. Če bi bilo trobil podati še kak nadaljnji dokaz, ki naj bi osvetlil požrtvovanje nemške vojske v še večji meri, potem so te izgube, ki so za posameznike grenke in boleče in take tudi za ves nemški narod, vendar [>a so v vsakem primeru relativno majhne. Na ta način je bila izvojevana zmaga nad Francijo. Od 10. maja do premirja jo padlo, v kolikor je bilo do sedaj ugotovljeno, 27.074 častnikov, jiodčastnikov in vojakov, izginilo jih je 18 384, ranjenih pa je bilo 11.034. Skupno izgube znašajo torej na nemški strani 156.493. V svetovni vojski so znašale nemške izgube leta 1914 na zahodu 638.. O priliki napada na Verdun leta 1916 je bilo izgub 309 000, od tega 141 tisoč padlih V bitki pri Soinmi leta 1916 je bilo izgub 417.000, od tega 58.000 mrtvih. V veliki bitki v Franciji od 21. marca pa do 10 aprila 1918 je bilo izgub 248.000. od tega 35.000 mrtvih. O izgubah sovjažuika v letu 1940 ni nobenih podatkov. Vojni plen Gotovo pa je, da smo ujeli čez 1.900.000 francoskih vojakov, med njimi je pet poveljnikov francoskih armad in okrog 29.01)0 častnikov. Od 5. junija smo |)oleg že prej dobljenega plena dobili celotno oborožitev in opremo za nadaljnih 55 francoskih divizij, neupoštevajoč opravo in oborožitev Maginotove črte in ostalih francoskih utrdb. Med tem plenom je skoraj gotovo vse težko in najtežje topništvo Francije, kakor tudi nepregledne količine vojnega materiala, opreme ter polna skladišča. Sovražno letalstvo je izgubilo od 4. junija v letalskih borbah 383 letal, zaradi delovanja protiletalskega topništva 155 letal, na tleh pa je bilo uničenih 239 letal Dalje je bilo izgubljeno 25 aparatov, za katere se ne ve, ali so bili zbiti v letalskih borbah ali pa z ognjem protiletalskega topništva. l'o tem takem je sovražnik izgubil 792 letal poleg 26 baražnih balanov in enega ogledniškega balona. Skupina letal rtišilcev je javila 14. junija 109 zadetkov, druga skupina pa 12. junija 50 zadetkov. Nemška vojna mornarica je potopila več pomožnih križark in drugih vojnih pomožnih, prevoznih in trgovskih ladij. Potopila je pomožno kri-žarko »Carinthijo< (23.000 ton), pomožno križarko »Scotstown< (17.000 ton), prevozno ladjo »Oramc (21.000 ton), neko pomočilo križarko (9000 ton) in več drugih. Poleg tega so naše podmornice potopile od polovice maja preko 400.000 ton brodovja. Skupno število brodovja znaša 49^.100 ton. Nemške letalske sile pa ?o uničile od 5. maja eno pomožno križarko in en rušilec ter 40 trgovskih ladij. Dalje so bile poškodovane 3 sovražne križarke, 1 rušilec in 25 trgovskih ladij. Poleg teh ogromnih sovražnih izgub so zaradi pogodbe o premirju iz nadaljne vojne izključene vse ostale francoske vojne ladje. Po tej največji zmagi v zgodovini Nemčije nad najmočnejšo kopensko silo na svetu, ki je bila nasprotnik velikega nemškega rajha in ki se je borila enako spretno in hrabro. Nemčija nima več drugega sovražnika, kakor edino Anglijo. Govor romunskega zunanjega ministra Boji nemške mornarice Nemška mornarica je morala izpolniti nove naloge zaradi zavzetja obale v Holandiji, Belgiji in Franciji. V zvezi z operacijami kopenske vojske je nemška vojna mornarica zgradila ta pristanišča kot oporišča za lahke pomorske enote in za obrambo. Iz teh pristanišč so naši lahki bojni čolni lahko operirali v tistih predelih morja, kamor prej niso mogli prispeti in kjer so mogli borbeni čolni zaradi svojega tipa in značaja kot obrežna obramba izredno lepo delovati. Nemški bojni čolni so imeli veliko spopadov in so morali izpeljati veliko operacij. Posrečilo se jim je uničiti veliko število sovražnih rtišilcev in prevoznih ladij in na ta način okrepiti učinek naših letalskih sil Bukarešta, 3. jul. Rador. Kr. svetovalec in zunanji minister Argetoiano je na skupni seji odborov za zunanje zadeve parlamneta in senata podal poročilo o dogodkih v zvezi z odstopitvijo Besarabije in severne Bukovine. Argetoiano je poročal o historiatu izmenjave not med Sovjetsko Rusijo in Romunijo. V toku poročila je prečital tekst ultimafivne note Sovjetske Rusije v noči med 26. in 27. junijem. Sovjetska Rusija je v tej noii zahtevala brezpogojen odstop Besarabije in severne Bukovine na osnovi posebne zemljepisne mape, ki je bila noti priložena. V tem težkem položaju je bila sklicana seja kronskega sveta. Po daljših razpravah je kronski svet sklenil, da se ne zavrne sovjetska zahteva z ozirom na to, da je nemogoče brez kakršne koli zunanje pomoči j dati odpor. Naši zavezniki in prijatelji so nam svetovali, naj sprejmemo sovjetski ultimat, da bi se na ta način izognili vojni v tem delu Iivrope. Mislili smo, da bomo lahko vsaj ublažili pogoje s tem, da predlagamo pogajanja in zahtevamo določitev kraja, kjer naj bi se sestali opolnomočeni delegati obeh strank. Sovjetski odgovor je prispel v noči med 27. in 28. junijem. V sovjetskem odgovoru je bilo rečeno, da romunski predlog ni jasen in da ni jasno povedano, ali Romunija sprejme takoj odstopitev Besarabije in severne Bukovine. Sovjetska vlada je predložila evakuacijo Besarabije in severne Bukovine v roku štirih dni, začenši z 28. junijem. Sovjetska vlada je v svojem odgovoru vztrajala na tem, da romunska vlada odgovori na noto naj-dalje do 28. junija o|)oldne. Položaj je bil jasen. Ali odstopiti ozemlje ali pa stopiti v vojno. V drugem primeru nas je čakala borba z veliko močnejšim sovražnikom. Na zunanjo pomoč nismo mogli računati. V takih razmerah bi vojna jjomenila uničenje naše vojske, tako da bi naša država ostala brez zaščite proti eventualnim drugim napadom. V takem jioložaju je bilo važno, da ostane romunska vojska nedotaknjena. Imeli smo zaupanje v življenjsko moč romunskega naroda, ki je znal skozi stoletja premagovati vse ovire in s potrpežljivostjo prebresti vse težave in odstraniti vse krivice. Romunska vlada je z bolestjo sprejela pogoje, ki jih ni mogla odkloniti. Romunska vlada je odgovorila sovjetski vladi, da sprejme pogoje evakuacije tako kot so naznačeni v sovjetski noti zato, da se izogne vojni in težkim posledicam, ki bi nastale, če bi obe državi zgrabili za orožje in začeli sovražnosti v tem delu Evrope. Za romunsko zunanjo politiko nastaja nova doba. V okviru te politike je romunska vlada sklenila Francoska ustava bo spremenjena Država bo dobila ustavo, ki bo slonela na stanovskih načelih Vlchy, 3. julija. Havas. Senat in parlament bosta na sejah imela nalogo izglasovati resolucijo o sklicanju skupne seje predstavniških domov, nn kateri bodo začeli razpravljati o spremembi ustave. Vlndi bodo dana potrebna pooblastila za obnovo države. Po novi ustavi bo Pctain dobil še večjo oblast, država bo pa pre-osuovana v korporotivnem smislu. Vichy, 3. julija. AA. Havas. Maršal Petain je predsedoval včerajšnji seji vlade, ki so ji prisostvovali podpredsednik vlade Laval ter finančni, notranji in vojni minister. Ankara, 3. julija. AA. Reuter. Francoski veleposlanik v Ankari je odpotoval v Sirijo, kjer bo imel sestanek s francoskim visokim komisari«r-' za Sirijo Puauxon>. odjrovedafi angleško-franeoske garancije z dne 13. ajjrila 1939. Bolestna evakuacija ozemlja, odrezanega od telesa nacije, je v toku. Romunski narod je sprejel s težkim srcem novo krivico in mogoče najbolestnejšo nesrečo, ki ga je zadela v njegovi zgodovini. Pota Gospoda so nejioznana. Imejmo jiotrpljenje in ne izgubljajmo hrabrosti! Nadaljujmo z delom združeni v ljubezni in vdanosti do domovine, krone in dinastije. Zastava domovine in dinastije večno živi. Zakličimo, če nam je še tako težko v srcih, z močnim glasom: Živela večna Romunija! Živel kralj! Živela dinastija! Romunija ne bo pozabila na Besarabijo in Bukovino Bukarešta, 3. jul. Rador. Po ekspozeju zunanjega ministra Argetoiana je spregovoril predsednik ministrskega sveta Tataresco in med drugim izjavil, da sta Besarabija in Bukovina bili vedno in bosta vedno ostali romunski pokrajini. Romunija je izvršila svoje obveznosti nasproti Sovjetski Rusiji. Na koncu svojega govora je jjozval vse Romune, naj bodo solidarni in združeni okoli prestola. 1 Nato sta dala svoje izjave v imenu bivših narodnih predstavnikov Besarabije in Bukovine be-sarabski senator Cobano in bukovinski senator Hadman. 1 udi njuni izjavi naglašata, da sta bili Besarabija in Bukovina vedno in da bosta vedno ostali romunski pokrajini navzlic sedanjim dogodkom. b Kraljevski svetovalec in bivši predsednik vlade, Jorga, je izročil predsedniku odbora za zunanje zadeve memorandum, ki so ga podpisale številne ugledne politične osebnosti ter narodni poslanci. Bukarešta, 3. jul. AA. Rador. Glavni romunski generalni štab sporoča, da so se operacije za izpraznitev Besarabije včeraj nadaljevale ter da so romunske čete dosegle črto Lungu, Krasna, lici, Adamcala, Severna Sulina. Lipcan, Cergesti, Zoj-can, Falesti, Cornesti, Zalapusti, Comrad, Bolgare-sti. Večjih incidentov ni bilo. Sofija, 3. julija, b. V teku včerajšnjega dne so delegacije vseh domoljubnih društev obiskale nemškega in italijanskega poslanika in jima izročile ekspoze o teritorialnih zahtevah bolgarske vlade Zanimiva arheološka odkritja Moskva, 3. julija AA. Štefani: Arheološka odprava sovjetske akademije znanosti je odkrila v Armeniji, ne daleč od Garnije, ruševine rimske utrdbe iz prvega stoletja po Kristusu. V tej utrdbi je bil sedež rimske garni-zije. nekaj časa pa tudi prestolnica kralja Mi-trulata. V bližini utrdb so odkrili ruševine rimske cerkve iz drugega stoletja, edine v Sovjetski Rusiji, katere zidovi so i/ buzulta. Orna-menti na stropu s* poj>olnoma ohranjeni in predstavljajo zanimivo kombinacijo rimske in armenske umetnosti. Drobne novice čungking, 5. julija. AA Reuter: M«d čung-kingom in Združenimi državami bo uvoden redni zračni promet Predvideva se, da bodo letala letela dvakrat mesečno v obeh. smereh Madrid, julijn. AA. Vojvoda in vojro-dmja \\ indsorska sta zapustila suoti Madrid ter odpotovala v Lizbono. GjOApenlcJUtvjo Tezavriranje Te tujke smo se navadili v letih krize od leta 1931 naprej. Tedaj namreč, po navalu na denarne zavode v septembru 1931, so posamezniki in podjetja držali gotovino doma v blagajnah ter je niso poverjali na ploditev denarnim zavodom, ki zaradi tega niso bili v stanu zbirati nove vloge in z njimi oplajati vse gospodarstvo v obliki kreditov. Zaradi tega je kreditiranje v našem gospodarstvu zelo zamrznilo in trajalo je leta in leta, da so se razmere obrnile na boljše. Nekaj sličnega se dogaja danes, toda v popolnoma drugačnih okolščinah. Velika vsote gotovine se nahajajo v našem zasebnem gospodarstvu, lo nam dokazujejo tudi podatki o višini obtoka bankovcev v naši državi. Na koncu leta 1937 je znašal obtok bankovcev v naši državi 5.834.1 milij. din, nato pa je začel naraščati in je dosegel dne 31. decembra 1938 6.920.7 milij., potem ko je prehodno v septemberski krizi 1938 se že povzpel na 7.404 milij. din, V letu 1939 pa se je naraščanje obtoka bankovcev nadaljevalo. Do začetka evropske vojne, t. j. do 31. avgusta 1939, je naš obtok bankovcev narastel na 7.986.25 milij., nato do konca leta 1939 na 9.697.9 milij. din, dokler dne 30. junija 1940 po zadnjem objavljenem izkazu Narodne banke ni dosegel rekordne vsote 12.210.3 milij. din, torej še enkrat več kot pred dvema in pol leta. Počemu služi tezavriranje gotovine, t. j. zadrževanje gotovine v blagajnah in nogavicah zasebnikov? Predvsem je gotovo, da so izredne razmere v gospodarstvu povzročile tudi povečanje potrebe gotovine. V veliki trgovini in industriji je kreditiranje v veliki meri prenehalo, saj morajo tudi podjetja n. pr. surovine plačati takoj in povrh marsikdaj celo v naprej, kar zahteva prav znatne vsote gotovine. V drugi vrsti so 6C povečale gotovinske potrebe zaradi vzdrževanja vežb in sploh zaradi izrednih razmer, v katerih živimo. Da držijo velika podjetja znatne vsote gotovine v blagajnah, je razumljivo in opravičujejo to z dejstvom, da je danes težko z izposojili, tudi s kratkoročnimi, morajo pa imeti stalno gotovino za izplačevanje mezd itd. Toda ali je to tezavriranje nevarno? Dokler se ta denar, ki je samo latentna, potencijalna kupna moč, ne izpremeni v kupno moč, toliko časa ni nevaren za vs-e naše gospodarstvo. Če služi samo za gospodarske svrhe, kakor n. pr. pri podjetjih za izplačevanje mezd, da pride zopet v normalni krogotok denarja, potem temu ni oporekati. Če pa je ta denar samo zadržana kupna moč, ki čaka na ugoden trenutek, kdaj bo prišla na blagovni trg, tedaj predstavlja inflacijsko nevarnost in tak pojav zasluži pozornost gospodarske politike in mora nujno izzvati protiukrepe, ker se drugače lahko pripeti velika škoda za vse naše gospodarstvo. Zaradi tega je treba tezavriranje, t. j. zadrževanje gotovine presojati po vseh teh vidikih, da s slonovskim poseganjem v komplicirani mehanizem denarnega gospodarstva ne napravimo škode gospodarstvu, kateremu ravno hočemo dobro. Poleg tega je za presojo rešitve tega vprašanja važno, da se povprašamo po načinu, kako je prišlo do tega tezavriranja. Če je to tezavriranje nastalo kot normalno povečanje blagajniških rezerv zaradi izrednih razmer in potreb, potem ga je drugače presojati, kot pa če je nastalo zaradi tega, ker so se zaradi dviga cen povečali donosi posameznikov in podjetij, ki zbrane presežke svojega gospodarjenja zadržujejo, da jih vržejo ob potrebi zopet v blago in s tem začno inflacijski krogotok, ki nima ne konca ne kraja. Na nave-nemo konkretni primer: če drži veliko podjetje zaradi svojih recimo bližnjih izplačilnih potreb večje vsote gotovine kot navadno, je to nekaj drugega kot če vojvodinski veleposestnik, ki je prodal za izredno dobre cene lani in letos svoje pridelke in živino, pa sedaj ta denar drži doma in ga ne porabi niti za investicije niti za dokup zemlje in podobno. Leta 1931 se je pojavila misel, da bi bilo dobro žigosati bankovce, ki so bili tezavrirani pri zasebnikih in podjetjih, seveda brez odtegljajev. Meroda;ni faktorji niso usvojili tega predloga, pač pa je tedaj Narodna banka razveljavila stare tisočake in je dala v obtok nove. Ta ukrep je nekaj časa zalegel, saj obstoji največji del našega obtoka bankovcev iz bankovcev po 1000 din, toda samo nekaj časa, potem je šlo gospodarsko življenje svojo pot dalje. Iz tega se vidi, da sami tehnični ukrepi proti tezavriranju, pa tudi če bi bilo to samo žigosanje, ne opravijo dosti, ker zaležejo samo nekaj časa. Ker so razlogi za tezavriranje, zadrževanje gotovine takega značaja, da jih samo tehnični ukrepi ne odpravijo, potem mora iti gospodarska politika za tem, da ustvari druge razloge, ki bi preprečili tezavriranje. Seveda marsikaj ni v območju naše gospodarske politike, ker prehajamo vedno bolj v kontinentalno gospodarstvo, zato se mora naša gospodarska politika omejiti na sredstva, ki so ji na razpolago. Da mora pri tem postopati s skrajno previdnostjo, je več kot jasno in nujno potrebno Ekonomist. Narodna banka ob koncu 1. polletja 1940 Nadzorstvo nad cenami Izkaz Narodne banke za 30. junij 1040 kaže naslednjo sliko (vse v milij, din, v oklepajih razlika v primeto z izkazom za 22. junij): n Aktiva: zlato v blagajnah 2040.8 (+1.4), zlato v inozemstvu 190.8, skupna podlaga 2243.0 ( + 1.4), devize izven podlage 520.2 (+4.40), kovani denar 386.2 (—35.7), posojila: menična 1789.81 (—26.9), lombardna 110 9 (+0.5), skupno posojila 1900.7 (—26.4), vrednostni papirji 421.65 (+9.8), eskont bonov državne obrambe 3787.0 ( + 106.0), efekti rezervnega sklada 244.16 (—5.74), nepremičnine, inventar" itd. 203.7 (+7.8), razna aktiva 2091.64 (—15.37). Pasiva: rezervni sklad 245.2 (—5.74), ostali skladi 42.1 (—0.16), bankovci v obtoku 12.210.3 (+247.75), drž. terjatve 47.1 (—121.24), žirovni računi 1012.04 (-125.7), razni računi 802.6 (+55.36), skupno obveznosti po vidu 1861.8 (—191.56), razna pasiva 374.0 (—4.3). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 14.072.1 (+56.2), skupna podlaga po stvarni vrednosti 3589.8 (+2.2), zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3274.9 ( + 2.2) milij. din, skupno kritje 25.50% (v prejšnjem izkazu 25.59%), od tega samo kritje z zlatom v blagajnah po stvarni vrednosti 23.27% (23.35%). Izkaz kaže običajno sliko za ultimo v mesecu, ki je poleg tega še eden važnejših ultiinov. Poleg povečanja obtoka bankovcev je zabeležiti tudi povečanje obtoka kovanega denarja. Kreditiranje državi se je nadaljevalo, pač pa je značilno, da so se zmanjšala posojila v eskontu in lombardu, torej zasebnemu gospodarstvu. Efekti rezervnega sklada so se zmanjšali v vrednosti zaradi nizkih tečajev sredi leta, za kolikor se je zmanjšala tudi protivrednost skladov na pasivni strani. V naslednjem podajamo za primerjavo nekatere najvažnejše postavke v izkazih banke za 30. junij lanskega leta ter za zadnji dve leti (31. decembra 1938 in 1939), da se vidi razlika v razvoju našega kreditnega trga. Vse postavke so v milij. din. 31.12. 30.6. 31.12. 30.6. 1938 1939 _ 1939 1940 ziato v blagajnah 2436.0 2467.0 3181.5 3589.8 zlato v inozemstvu 13.87 13.87 17.27 314.9 devizni zaklad 643.5 506.8 731.04 520.2 Te številke kažejo, da se naš zlati zaklad stalno veča. Od lanskega oktobra sem Narodna banka ne izkazuje več zlata samo po stabilizacijski vrednosti plus 28.5%, kakor ej znašala na to uradna premija, temveč po stvarni vrednosti, ki odgovarja novi relaciji d i par j a v primeri z dolarjem. Pri tem je nastal za banko dobiček v znesku okoli 840 milij. dinarjev, ki ga je pa država vzela zase in ga porabila'za potrebe finančnega ministrstva, to pa tudi za druge državne potrebe. Devizni zaklad izkazuje večje izpremembe, ki so pač v zvezi z razvojem naše zunanje trgovine. Zadolžitev države je v primeri z zasebnim gospodarstvom pri banki zelo narasla. Ce ne upoštevamo državnih papirjev, ki jih ima Narodna banka za lepo vsoto v svojem portfelju, je bila slika državne zadolžitve in posojil zasebnemu gospodarstvu v obliki eskonta menic in lombarda vrednostnih papirjev naslednja (v milij. din): 31. dec. 1938 30. jun. 1939 31. dec. 1939 30. jun. 1940 država 2227.76 2280.1 3625.44 6849.95 pos. zas. gosp. 1771.3 1824.54 2223.34 1900.7 Državna zadolžitev je bila do avgusta lanskega lela zelo stalna. Od tedaj naprej pa je stalno naraščala za iztedne državne potrebe. Predvsem je država kot že omenjeno, mobilizirala znesek skoraj 840 milij. din, kolikor je znašal valorizacijski dobiček banke, na osnovi dveh uredb z dne 24. av-custa in 16. septembra 1939. Na osnovi uredbe z dne 18. novembra 1039 pa je Narodna banka čela eskontirati bone državne obrambe in je eskont teh bonov dosegel znesek 3787.0 milij. din na koncu junija. Zasebno gospodarstvo je zaradi izplačilnih potreb v prvih vojnih mesecih povečalo svojo zadolžitev pri banki, zadnje tedne pa se je zadolžitev zaradi normalizacije razmer na denarnem trgu zopet zmanjšala. Naložbe zasebnega gospodarstva lia žirovnih računih se v zadnji dobi niso znatno iz-premenile, saj znašajo vedno okoli 1 milijarde dinarjev. Povečanje posojil državi je imelo poleg drugih razlogov za posledico znatno povečanje našega obtoka bankovcev. Naš obtok bankovcev je znašal: 5834.1 milij. din 6036.4 „ 6920.7 7176.9 9697.9 „ 12210.3 31. decembra 1937 30. junija 1938 31. decembra 1938 30. junija 1939 31. decembra 1939 30. junija 1940 Obtok bankovcev se giblje na dvakratni višini obtoka iz leta 1937 in prve' polovice 1938, torej preden so se začeli znatni mednarodni zapletljaji, ki so privedli lanske jeseni do svetovne vojne. * Poročilo o mesečnih zalogah kontroliranega blaga. V zvezi z uredbo o kontroli zalog blaga je ministrstvo trgovine in industrije izdalo naslednje tolmačenje: Prvi pregled o mesečnih nakupih in prodajah po čl. 2 uredbe o kontroli zalog blaga se mora predložiti uradu za nadzorstvo nad cenami 1. avgusta 1940. Ta prvi pregled bo obsegal promet (nakupe in prodaje) od 15. junija do 31. julija. Podrobna navodila za izdelavo vseh pregledov bo izdal urad za nadzorstvo nad cenami. Zaradi slovenskega prevoda srbskega izraza kože* v kože, kakor je bil objavljen v uredbi o nadzorstvu zaloge blaga z dne 15. junija 1940, je nastal spor glede pravilnosti prevoda. Sedaj je tozadevno izdal pristojno tolmačenje urad za nadzorstvo nad cenami v Belgradu, in sicer v tem smislu, da se ima izraz »kože vseh vrst« prevesti v slovenščino: »surova koža in usnje vseh vrst«. Iz tega sledi, da spada pod nadzorstvo glede cen tudi usnje vseh vrst, katerega zaloge je treba v smislu uredbe z dne 15. junija prijaviti pristojnim organom. ^ Cene oljnate repiee. S posebno uredbo je bila določena za Isetošnji pridelek oljnate repiee cena 322.50 din za producentsko in 336.23 din za trgovsko suho, zdravo in rešetano blago franko vagon ali vlačilec nak'adalne postaje. Zdaj pa je Priv. agrurna banka v sporazumu s tvornieami jedilnega olja sporočila, da bo odkupovala oljnato repico po znatno višjih cenah, in sicer 370 din za 100 kg produeentskega blaga in 383.75 din za 100 kg trgovskega blaga. Družba bo začela / odkupom že meseca julija in zato poživlja producente in trgovce, da svoje ldago vnovčijo še ta mesec če hočejo izkoristit! tako zelo povečane cene. Dovoljena zvišanja con Kr. banska uprava dravske banovine je odobrila tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, da sme prodajati bučno olje po 22.50 din 1 kg na debelo. — Tvrdki Ed. Suppanz, d. z o. z.. Pristava, da sme prodajati bučno olje po 22.50 din za 1 kg na debelo. — Tvrdki D. Rakusch, Celje, da sme prodajati lopate št. 20, 6, 7 po 13 din za 1 kg in lopate št. 19 po 14.75 din za 1 kg pri prodaji na debelo. Milijardno posojilo za javna dela. Od leta 1935 dalje je bilo emitirano I milijardno 3% posojilo za javna dela. Emisija je bila v 9 t run šah, prvih pet je bilo po 100 inilij. din, ostalih štiri pa po 125 milij. din. Sedaj poročajo iz Belgrada, da je od 1 julija dalje začela Drž. hipotekama banka izplačevati zadnji del prve tranše v znesku 22 milij. din, ker je zdaj poplačana vsa prva trnnša. Zadnja tranša bo izplačana 13. aprila 1945, točno 10 let po tem, ko je bila emitirana. Bombaž iz Rusije. Tz Belgrada poročajo, da je zagotovljen uvoz količine 1500 do 2000 ton sovjetskega bombaža. 1'oda ureditev glede razdelitve tega uvoza, kakor tudi sam proces pri uvozu bo opravljena šele tedaj, ko pride sovjetska stalna delegacija v Belgrad. Trgovinska pogajanja s Švico. Pred nedavnim je švicarska vlada zaprosila našo vlado, da bi se začela trgovinska pogajanja med obema državama. Naša vlada je nato pristala in sedaj se je izvedelo, da se bodo pogajanja začela v drugi polovici julija v Bernu. Pogodba s Slovaško. Dne 30. junija je potekel naš trgovinski sporazum s Slovaško. Ker dosedaj še ni prišlo do pogajanj, je verjetno, da bo dosedanji spora/um podaljšan še za mesec dni, do tega čam pn bomo še nadalje izvažali na Slovaško, ker imamo s Slovaško pasiven klirinški saldo. Sestanek naših in italijanskih industrijccv. Iz Belgrada poročajo, dn bo v kratkem prišlo do sestanka naših in italijanskih industrijcev in sicer v Zagrebu. Na tem sestanku bodo predvsem razpravljali o vprašanju cen za naše, odn. italijanske proizvode. Predvsem bi se na tem sestanku ugotovile cene italijanskega bombažnega prediva, katerega bi morali dobiti od Italije. Splošna kontrola uvoza. Potrjujejo se vesti, da bo uvedena splošna kontrolo uvoza, da ne bo kontrole suino nad uvozom iz neklirinških, ampak tudi iz klirinških držuv. Sedaj se na merodajnih mestih v Belgradu že izdeluje tozadevna uredba glede razširjenja uvozne kontrole. To uvozno kontrolo bi izvajalo ravnateljstvo za zunanjo trgovino. Devizni promet na ljubljanski borzi je znašal meseca junija 42.6 milij. din, kar pomeni v primeri z lanskim junijem zmanjšanje za 13 milij. din. Skupno je znašal devizni promet na ljubljanski borzi v prvi polovici letos 289.4 milij. din, dočim je znašal v prvi polovici lani 258.2 milij. din, v prvi polovici 1938 pa samo 176.2 milij. din. Ureditev plač v grafični stroki, V »Službenem listne je objavljena odločba razsodni-škega odbora v sporu med zvezno organizacijo grafičnega delavstva ter društvom tiskarnarjev v Ljubljani glede dneva, s katerim stopijo v velja,vo draginjske doklade. ki so bile dogovorjene pri poravnalnem postopku dne 26. junija. Ruzsodniški odbor je z večino glasov sklenil, da stopi dogovorjena draginjska do-kloda v veljavo s ponedeljkom dne 3. junija 1940. Poleg tega je objavljena odločba banske uprave, s katero se sedaj veljavna določila tarifnega dela razširijo na vso banovino, odn. vsa podjetja te stroke v naši banovini. Semperit, kavčuk d. d., Zagreb. Glavnic-i 3.55, bilančna vsota 10.0 (4.0). čisti dobiček 0.86, s prenosom 0.87 (0.09) milij. din. Belilnica v Drvarju. Jugoslov. celuloza, drž. podjetje, osredn ja uprava v Sara jevu, razpisuje za 10. julij licitacijo za zgradbo stavbe za belilnico pri tvornici celuloze v Drvarju Belgrajska tekstilna industrija. Glavnica 20.0, bilančna vsota 78.94 (84.0), brutodonos 12.8 (8.4), čisti dobiček brez prenosa 0.8 (0.3), za 1937 prenos izgube 0.38 milij. din. Vpisi v trgovinski register: Poklenica, pre-mogokopna družba z o. z. v Mariboru, glavnica 230.000 din, poslovodje Sabothv Henrik, C.rčar Viktor, I.ekan Jože, Kovafič Tone, dr. Lipold Fran jo, prokurist dr. inž. Mačus Franjo, uradnik Mestne hranilnice v Mariboru; »Pontac, družba z o. z. za specialne pisarniške potrebščine, Ljubljana, podružnica Zagreb, glavnica 200.000 din, poslovodja inž. Branil llellmut, trg. ravn iz Berlina, sedaj v Ljubljani; Palouc Maks, »Kanada«, trgovipa s sadjem na veliko in za izvoz, Maribor. Konec poravnave: Sajovic Anton, avtopre-voznik v Petrovčah. Potrjena poravnava: Vrečko Konrad, trgovec v Dob j u - Slivnica pri Celju, za 40% v 10 mesečnih obrokih. Občni zbor: Industrija platnenih izdelkov v Jaršah 10. julija ob 10.30 v Kreditnem zavodu v Ljubljani. Borze Dne 3. julija.- Nemške bojne ladje in podmornice so pripravljene za boj proti Angliji Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4,155.520 din, na belgrajski 7.060.000 din V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 890.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt....... 167.69- 170.89 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00- 448o.00 Ženeva 100 frankov..... 1004.05-1014.05 Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt....... 207.40- 210.00 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov.................... Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka ....... 14.70— 14.90 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem ..... 39.24— 40.00 Sofija 100 din........ 87 blago Curih. Belgrad 10, Pariz bankovci 7.40, London 16.75 (bankovci 11.75), Newjork 442. Milan 22.40. Madrid 40, Berlin 177. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Belgradu 426.50 denar v Zagrebu 425 blago v Ljubljani 422—425 Ljiibljaua. Državni papirji: 7% Inv. pos. 93.50 denar, agrarji 50 denar, vojna škoda promptna 422—425, begi. obv. 73—74, dalm. agrarji 69 denar, 8% Bler. pos. 92—95, 7% Bler. pos. 90 blago. — Delnice: Narodna banka 7900 denar, Trboveljska 280 denar, KID 148 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 93.50 denar, agrarji 49 denar, vojna škoda promptna 425 blago, begi. obv. 73 denar, dalm. agrarji 69 denar, 4% sev. agrarji 50 -51 (50), 6% šumske obv. 69 denar. 8% Bler. pos. 92 50—93, 7% Bler. pos. 90 blago, 7%stab. pos. 89-90 (90). — Delnice: PAB i93 denar, Trboveljska 280 denar, Gut-mann 59 blago. Sladk. tov. Osijek 235 denar, Osj. livarna 165—175, Oceania 400 denar, Jadr. plovba 193 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 95.50 denar, vojna škoda promptna 426.50 denar (426), begi. obv. 77.25-78, dalm. agrarji 72.75—73.50 (72.50), 4% sev. agrarji 52.25 denar, 6% šumske obv. 70—71 (71.50), 7% Bler. pos. 91.50 denar (89.50. 91.50), 7% pos. DHB 101 denar. 7% stab. pos. 93 denar (93). — Delnice: Narodna banka 7950 denar (8000, 7925), PAB 196-198 (196). 2itnl trg Novi Sad. Vse nespremenjeno. 2ivinskl sejmi V Metliki dne 25 junija 1940. Dogon: 398 volov, 144 juncev, 151 krav, 12 jalovih krav in 188 prašičev. Prodanih je bilo 186 volov, 57 juncev, 76 krav. 5 jalovih krav in 84 prašičev. Cene so bile naslednje: voli: I vrste 8—8.50, II. vrste 7.75, junci: I. vrste 7 50—7.75, II. vrste 6.50, krave: I. vrste 7.50, II vrste 7.25, jalove krave 7—7.75 din kg žive teže. Mladi prašiči 7 tednov stari 180- 10-15 tednov stari 250 -300, 12-15 mesecev stari 600—750 din komad. Cene kmetijskim pridelkom Na Jesenicah dne 2*J. junija 1940. Moka: pšenična bela št. 0 — 5, črna 4.50, govedina 12— 16, teletina 14, svinjina 16—18, ovčje meso 8— 10, svinjska mast 22 -24. sveža slanina 18. pre-kajena slanini. 22—24. fižol 7—10, suh grah 5— 12, domača leča 10-12, krompir star 1.75 (nov 5.50), pšeničua slama 0.50, ječmen 3, ješprenj 4 dinarje za kilogram. Mleko 2.50 din liter, jajca 1.50 din komad. V Višnji gori dne 1. julija 1H40. Moka: pšenična št. 0—5, krušna 4 50, koruzna 3, azdova 5—6, koruzni zdrob 4. pšenični zdrob 6, krompir star 2, govedina 14—16, teletina 16-20, svinjina 14—16, suha slanina 25, sveža slanina 20. svinjska mast 24— 25, čebula 4. ješprenček 8, fižol 6— 7, surovo maslo 35—36 din kg. Mleko 1.50 din liter, jajca 075 dir, komad, drva bukova 80—100 dinarjev kubični meter. Obe en vr ako st» do sta bo ! Chlorodorit- zobna pasta peneča ali ne peneča se Belgrad - jugoslovanski Hamburg Od leta 1919 so v Beogradu zazidali 4100 milijonov dinarjev Belgrad, 2. julija. Tik pod oknom moje sobe na petek in svetek ropotajo. Ko je nastopilo malo lepše vreme, so prišli delavci, Ualmalinci in Črnogorci v svojih značilnih kapicah, Albanci s svojimi čudnimi belimi pokrivali — po tem jih spoznate v Belgradu, ker drugače v Belgradu živ človek ne bi dal take kapice na glavo — v Ljubljani pa so bile te kapice nekaj časa celo moda naše »zlate mladine« — Srbi v svojih šubarah in tako dalje. Meni nič, tebi nič so začeli podirali čedno enonadstropno hišo, ki bi bila tudi v Ljubljani vredna nekaj stotisočakov. Malo sem se pozanimal, zakaj dejali so mi, da je okraj, kjer stanujem, eden najbolj mirnih v Belgradu. l'a še kako mirnih. Navajen blaženega miru v Ljubljani bi tukaj sploh ne mogel nikoli zaspati, ako se tudi velemestnega ropotanja ne bi navadil! To čedno hišo so podrli zato, da na njenem mestu sezidajo petnadstropni sanatorij, ker je prav ta okraj — tako miren! V najbližji soseščini zidajo nekaj podobnega, neko zasebno kliniko. Tukaj v Belgradu kar na lepem, v teku enega tedna, padejo hiše in na njihovem mestu zrastejo v pravi amerikanski naglici krasne stavbe. Ljubljančani smo se še nedavno bahali, da imamo edini nebotičnik na Balkanu. Pojdite pogledat na belgrajske Terazije in videli boste čudovite stavbe novejšega datuma, ki so najmanj enakovredne ljubljanskemu nebotičniku. Toda Belgrad ima sedaj bolj kakor kdaj prej sijajne izglede za bodočnost. Pred kratkim sem citat v nekem belgrajskem listu, da bo Belgrad že v dvajsetih letih imel milijon prebivalcev. Koliko jih ima sedaj, prav za prav nihče ne ve, ljudje prihajajo, odhajajo, se priseljujejo, odseljujejo. Približna cenitev znaša okoli 400.000 prebivalcev, morda bo jutri ta številka že premajhna. Kakor se tu v vsej naglici razvija kupčija, kakor rastejo nove obrti, industrija, tako se veča tudi prebivalstvo. Danes še prihaja v svojih lepih narodnih nošah, ki so vse krasne in ki jih zelo občudujem. Te narodne noše, naj bodo še tako lepe, imajo, kakor po vsem svetu, eno napako, so namreč samo za nedeljo in za svečanosti. Tako bodo ti ljudje, ki prihajajo danes v Belgrad, jutri kupili v kakšni konfekcijski trgovini sodobno, nelepo, toda praktično obleko, pojutrišnjem pa bodo tisti, ki se jim sreča nasmehne, že naročili pri dobrih krojačih oblačila po pariških vzorcih. Tu se narod staplja, prevladuje pa vedno glavni osnovni element: srbski, kar se mi zdi seveda naravno. Gradbena delavnost v Belgradu se razvija v geometričnih in ne v aritmetičnih postopkih. Hočem reči, da sploh ni mogoče računati s kakšnimi številkami za bodočnost, ker razvoj prehiteva vsako domnevo. Samo lani so zidali v Belgradu več kakor v zadnjih šestih letih. Niti pozimi ni bila prekinjena stavbena delavnost. Po uradnih podatkih je bilo lani zazidanih v nove stavbe 294,311.000 dinarjev. Uradni podatki so povsod pri takih zadevah nekoliko nižji od dejanskih in moremo računati, da so lani Belgrajčani zazidali v nove hiše najmanj 350,04)0.000 dinarjev. Sezidanih je bilo 585 novih hiš, in sicer po večini novih hiš, lorej skoraj za četrtino Ljubljane. V primeri z letom 1938. je lani Belgrad sezidal 126 poslopij več in vzidal vanje 95 milijonov din več kakor leta 1938. Pri tem pa je treba upoštevati, da lani niti ni bilo najbolj plodovito leto, odkar obstoja Jugoslavija. Pač pa je po letu 1928., pred začetkom diktature in gospodarske krize, ko je bilo tedaj sezidanih prav toliko poslopij, namreč tudi 585, bilo lansko leto eno najbolj aktivnih v gradbenem oziru. Lani sezidana poslopja obsegajo 3022 novih stanovanj, in vendar stanovanj v Belgradu še ved- Pazite kaj pijete! m ^Bfr Zahtevajte vedno našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za razne bolezni srca, želodca, jeter, žolča, ledvic in normalizira delovanje notranjih žlez in živcev ono z rdečimi srci! no primanjkuje in kako so draga, zlasti za uboge samce. Leta 19;S8. pa je Belgrad sezidal samo 2077 stanovanj. Največ zidajo v Belgradu dvosobna stanovanja, kar pomeni, da se družine že Čvrsto vsidravajo v tem mestu, zlasti družine srednjega stanu. Lani je Belgrad sezidal 839 dvosobnih stanovanj, 727 enosobnih, 676 trisobnih, 212 štirisob-nih, pet in večsobnih stanovanj pa K3. Predlanskim je Belgrad dobil 255 samskih stanovanj (garsonjer), lani pa 485. (Povprašal sem za najemnino nekaj takih garsonier in se mi je vrtelo v glavi, ko sem razočaran odhajal iz poslopij!) L. 1938. je bilo zgrajenih 255 samskih sobic, lani pa 485. Dalje so lani sezidali 121 garaž, 1. 1938. pa samo 85. Pritličnih hiš so lani sezidali v Belgradu 240. z mednadstropjem 14, enonadstropnih 170, dvonadstropnih 86, trinadstropnih 63, štirinadstropnih 47, pet in večnadstropnih 204. V vseh teh poslopjih je 6877 sob, 2624 kopalnic, 624 pralnic, 226 trgovskih lokalov. Danes ima Belgrad 7971 novih poslopij s 30.455 stanovanji m s 75.015 sobami. Zazidanih je do sedaj 3,718.000 kvadratnih metrov površine. Od leta 1919 dalje je Belgrad zazidal 1») uradnih podatkih 4 milijarde 100 milijonov dinarjev. Gledam z odprtimi očmi in vidim sijajno bodočnost Belgrada. Na sotočju Donave in Save leži. skoraj na odprtem prostoru, v bližini izlivov Drave, Tise, Morave in drugih velikih rek, zemljepisno predstavlja Belgrad vrata in ključ iz Srednje Kvrope na Balkan in obratno. 2e naš rod bo nemara doživel, ko bo Belgrad prekosil po velikosti vsa druga večja mesta v Podonavju in na Balkanu Tudi federativna ureditev države nt> bo Belgradu prav nič škodovala, mislim, da celo koristila, ker bo Jugoslavija potem še močnejša in s tem tudi Belgrad! Geografske in geopolitične lege Belgradu ne more nihče vzeti. Slej ko prej bomo vsi ,lu«o-slovani ponosni na naš Belgrad, na naš — Hamburg. C. K. Zločin ali samomor? Kdo je ponesrečenec, ki ga je vlak povozil? Ljubljana, 3, julija. Pretresljivo odkritje je v pretekli noči napravil preglednik železniške proge 33-letni Fr. Debevec z Viča. Ko je po svoji službeni dolžnosti v torek že po 11 uri ponoči korakal zopet ob dvotirni železniški progi, ki vodi iz Ljubljane na Rakek, je v bližini viškega pokopališča naletel na razmesarjeno moško truplo, ki je ležalo med tračnicami. Kraj, kjer je preglednik našel truplo, je v bližini prelaza pri Martinu. Ko je preglednik okrog četrt na 12 ponoči našel žalostne ostanke Ponesrečenca, je ugotovil, da je truplo še gorko. o sledovih, ki jih je mogel ugotoviti na progi, je upravičeno sklepal, da je neznanca povoz.il osebni vlak, ki prihaia ob 22.20 z Rakeka v Ljubljano. Takoj je obvestil policijsko stražnico na Viču, odkoder sta prihitela dva stražnika in preložila truplo s proge vsaj toliko, da ga ne bi ponovno zgrabil vlak, ki bi v kratkem moral peljati po istem tiru. Obveščena je bila seveda tudi uprava policije v Ljubljani, odkoder je odšla na kraj nesreče policijska komisija, v kateri je bil policijski zdravnik dr. Luzar in dežurni uradnik podnadzornik policijskih agentov g. Kek. Natančna preiskava je odkrila nekaj nadvse zanimivih dejstev. Tako je bilo mogoče ugotoviti mesto, kjer je najprej ležal ponesrečenec, preden ga je. zgrabil vlak. Ponesrečenčev vrat je moral ležati na levi tračnici desnega tira, noge pa so bile položene čez desno tračnico. Lokomotiva je morala ponesrečenca kar prerezati. Imela pa je še precejšnjo hitrost, ker so odrezano glavo in odrezane noge našli 10 metrov naprej od mesta, kjer je lokomotiva zagrabila ponesrečenca. Ostanek trupla, ki je obležal tako rekoč obrezan med obema tračnicama, pa je lokomotiva vlekla še mnogo dalj naprej. Obležal je med tračnicami, j kakih 37 m od mesta, kjer je ponesrečenca pre- | rezalo kolesje lokomotive. » Nadvse značilna pa je bila ugotovitev, da je imel ponesrečenec roke zvezane na hrbtu s precej močnim motvozom. Natančna preiskava tega motvoza, s katerim je bil ponesrečenec zvezan, je pokazala, da je prav verjetno, da si ie roke povezal ponesrečenec sam. Zaniki za obe roki sta bili namreč tako ohlapni, da jih je bilo prav lahko sneti, poleg tega pa kaže ves način vezave zank na to, da sta bili zanki s potrebnimi vozli narejeni naprej. Dana je torej možnost, da je ponesrečenec eno zanko najprej nataknil na levo roko in nato zataknil desnico še v drugo zanko. Čeprav čudna, je ta možnost vredna vsega upoštevanja pri človeku, ki naibrž ni bil priseben in ki ie hotel na vsak način dočakati strašno smrt pod kolesi in si pri tem vzeti edino možnost, da bi se v zadnjem trenutku rešil strašne smrti. Na drugi strani pa je zopet nadvse zan!mivo, da ponesrečenec ni imel pri sebi nikakršnih listin, pisem ali predmetov, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti njegovo osebnost. To dejstvo bi morda kazalo na zločin. Po obleki sodeč, je ponesrečenec srednjega stanu. Oblečen je bil v temno-siv jopič z rdečimi črtami in v riave hlače z modrimi in svetlo-rja-vimi črtami. Nosil je nizke čevlje, imel lepo perilo, srajco na s črnimi črtami. Visok je moral biti okrog 170 cm in je imel ob sencih sive na kratko ostrižene lase. Prav tako je imel na kratko pristrižene brke in leoo negovane roke. posebno nohte. Po postavi je bil plečat. Nihče od komisije in drugih, ki so ponesrečenca videli, ni mogel ponesrečenca identificirati. Za sedaj je to vprašanje ostalo še nerešeno, verjetno pa je, da "bo v nekaj dneh mogoče ugotoviti tudi osebnost ponesrečenca, nakar bo tudi mnogo lažje odgovoriti na vprašanje, kaj je prav za prav vzrok te nesreče. Španski dijaki se izjavljajo, da mora Gibraltar postati španski, kot poroča nemški tisk. Katoliškemu učiteljstvu! Slomškova družba, društvo katoliških vzgojiteljev, vabi vse svoje članstvo in somišljenike na izlet in občni zbor, ki bo dne 8. julija t 1. na Brezjah. Odhod iz Ljubljane ob 7.05. Po prihodu na Brezje sv. maša. pri kateri bodo peli učitelji in učiteljice, po sv. maši občni zbor, po kosilu odhod v Vrbo. K udeležbi vabimo vse. ki so za krščansko vzgojo slovenskega naroda, pa naj je to učitelj, duhovnik ali laik. Če kje tedaj je v vzgoji potrebno soglasje vseh, ki se z vzgojo pečajo. — Nujno je, da se tega občnega zbora udeleži vsak član in članica, zaželjena pa je tudi udeležba vseh somišljenikov, posebno pa še predstavnikov po idejah sorodnih nam društev Naš največji pedagog vseh časov nam je že p-"ed več kot 1900 leti zaklical: Pustite male k meni .1 Ta klic velja tudi danes in bo veljal do konca sveta. To je aksijom za vsakega učitelja, vsakega vzgojitelja. Na tej osnovni resnici je bilo osnovano vse delo našega vzornika A. Martina Slomška, čigar smernice so bistveni temelj Slomškove družbe in vsakega njenega člana, kakor tudi vsakega katoliškega učitelja-vzgojitelja. Priznamo, da je za oddaljenejše člane udeležba žrtev, toda brez žrtev ni nobene zmage. — Pogoj zmage pa je, premagati naiprej sebe, ker le tako je mogoča zmaga nad sovražnikom, ki tiči v nas samih in okrog n*s Kdor bo ostal doma brez pravega vzroka, ta je rušilec svojih dobrih lastnosti v sebi in hkrati škodljivec dobri stvari, ki terja od vsakega člana edinost v borbi za svete ideje. Posebno letos je udeležba vseh članov, ki so doma, potrebna Mnoge je tovarišev, ki so v službi domovine in se jim ne bo mogoče udeležiti občnega zbora Služiti domovini smo pa poklicani tudi mi, ki smo še doma Pri Mariji na Brezjah se bomo spominjali domovine, proseči Marijo, naj ohrani domovtno ored nevarnostmi vojskinih grozot! Prosili jc bomo tudi za to, da nam ohrani narodne ideale, ki naj jih vcepljamo izročeni nam mladini in ki sc izraženi v besedah: Naš Bog, naš kralj, naš narod! Na veselo snidenje tedaj 8. julija t. 1. na Brezjah. Za odbor: Š. Kopalne obleke - tista volna - stare nizke cena ALOJZIJ POTRATO P K EJ JO S. KUNO A C o. LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA Prijatelji Golnika so zborovali Pretekli teden je imelo Društvo prijatelje* Golnika v prostorih zdravilišča prvi redni letni občni zbor, katerega so se udeležili vsi bolniki in številni okoličani, ki so vsi člani našega društva. V teku običajnega dnevnega reda je predsednik dr. Robert Neubauer podal izčrpno poročilo o delovanju društva v prvem letu njegovega obstoja. To delovanje se je moralo omejili v prvi vrsti na zaradi velikega obsega društva zelo težavno organizacijo. Vendar pa se |e posrečilo pridobiti veliko število članov iz vseh delov naše države. Celo 10 ustanovnih članov, ki so prispevali vsak po 2000 din, je moglo društvo pridobiti v prvem letu. Ko sta podala svoje poročilo še tajnik in blagajnik, jc članstvo z veseljem vzelo na znanje, da se jc društvu posrečilo pridobiti v svoj namen skoraj 80.000 din, ki so se deloma že porabili, deloma pa se še bodo v smislu društvenih pravil za podpiranje siromašnih bolnikov, ki jim društvo omogoča zdravljenje, in za podpiranje družin onih bolnikov, ki se zdravijo na stroške kake blagajne, ki pa le težko vzdržijo v zdravilišču, ker njihove družine niso dovolj preskrbljene. Razni so še načini, s katerimi se uveljavlja društvo, ki ima samo ta namen, da lajša gorje, ki ga prizadene tolikim tisočem jetika. Izvoljen je bilo odbor s predsednikom dr. R. Neubauerjem na čelu. V odboru so zastopani vsi važnejši kraji naše države Svoj dosedanji uspeh je društvo doseglo v glavnem s pomočjo poverjenikov po vseh večjih mestih Jugoslavije. Ob priliki občnega zbora apeliramo zopet na našo javnost: podpirajte naše društvo, podpirajte uboge jetične bolnike, pomagajte z dejavno ljubeznijo, da bi se to zlo kmalu zairlol Pristopajte kot člani, pomagajte nam kot poverjeniki! Pred koncem skupščine jo je počastil g. ban dr. Marko Natlačen, visoki pokrovitelj protituber-kuloznega pokreta v Sloveniji. G. ban se je tedaj mudil na Golniku, da bi si ogledal, kako napreduje gradbeno delo pri železničarskem oddelku. S svojo navzočnostjo na skupščini je g. ban ponovno pokazal svoje globoko razumevanje za vsa vprašanja protituberkuloznega pokreta. Glavar Mafija Malešič v škofjeloškem okraju Osmina za nepozabnim in težko nadomestlji-vim g. glavarjem je tu. Mnogi so se potrudili, da ob njegovi smrti pokažejo duhovno veličino pokojnika v vsej resničnosti, nekaj dolžnosti spregovoriti o njeni iniamo tudi župani. Naš okraj je imel v zadnjih letih srečo. Za njegov napredek se je trudilo mnogo izobražencev in se zdi, da ni samo slučaj, da je za priljubljenim poslancem Dolencem kot političnim predstavnikom okraja stopil na čelo državne oblasti v okraju pokojnik. Fejst mož je bil; dober mož je bil! — to so bili vzkliki priznanja mož in žena ob njegovi smrti in pogrebu, to pa tako splošni, da lahko rečemo, da je njegova smrt globoko zadela ves naš okraj. Kljub kratkemu prebivanju med nami je to za nas razumljivo. Mesto okrajnega načelnika je zasedel kot znanec. Mnogi ga poznajo že davno kot pisatelja, v času pa, ko je služboval v Logatcu, je navezal premnoga znanja in tudi naravnost prijateljstva. Kot dober pešec je ves naš okraj obhodil že prej in se navduševal za naravne lepole tega kota slovenske zemlje, katero je ljubil in ji živel. V Železnike ga je vrglo povsem nenapovedanega kmalu potem, ko se je uredil v Logatcu. Z g. župnikom Bertoncljem sta bila znana in dobra še iz Marijanišča. Pa je pripovedoval: Zjutraj sem šel iz Logatca peš v Ziri in opravil uradni dan (24 km), grem pa na Ratitovec. Obmejna straža me je ustavila. Legitimiral sem se: »Kakav sreski načelnik? — sreski se vozi avtom — što ti misliš!« Rešil ga je podnarednik — tako je pripovedoval veš nasmejati. Po nedeljski zgodnji maši jc res odrinil na Ratitovec. Ta izlet je ponovil, vsakokrat pa smo se videli. Seveda je na isti način obšel tudi druge naše kraje. Proti večeru se je nekoč bližal Črnemu vrhu. Se četrt ure pa boste pri gostilni, kjer je prenočišče. No, ta četrt ure je bil pri prihodnjem srečanju zopet podaljšan, saj je vsakega rad ogovoril. Slednjič je prišel na cilj h Kr-žišniku. V pogovoru je zvedel od župana, da se napoveduje prihod g. glavarja Malešiča v Škofjo Loko. Razgovor je iekel, pa je le moral gostilničar vedeti, koga bo nočil in je pri tem spoznal župan — glavarja Malešiča. Njegov pojav spremljan s priprostostjo je osvajal vse, ki so prišli z njim v stik. Prišlo je njegovo imenovanje v Skoljo Loko. Zupani ga nismo skupno pričakali in je to nekoliko občutil. Kmalu pa smo se pričeli zglaševa'ti pri njem. V drugem nadstropju, je prost? Izven uradnih ur? Ali bo šlo vsak čas? Kup pošte za 11 občin leži pred njim in on drži svoj faksiinile, bere in pritiska, pošto nadrejenim podpisuje. Samo omeni: opravljam stvari, ki mi jih ne bi bilo treba, pa sem upal, da bom primerno delal in pisal. To vidimo in vemo, vendar je toliko stvari in jih moramo z njim opraviti. Premišlja, kako bi preuredil načelstvo v poslovanju po svojih zamislih. »Dobra uprava je taka, da jc ljudje ne čutijo. a ji sledijo.« Še občine! Predložite mi popis gospodarskih, kulturnih, socialnih in političnih prilik, posebno socialnih! Kasneje botno na uradu skupaj preštudirali in določili ukrepe. Hibe občin ze vidi. I a tam gori je čisto poseben — prinesi svojo štanipiljkol« Občina je samoupravna, samo-slovenska in nič drugega, trdi župan. Odvzeti jo je bilo — toda kdo je več potrpel? Zupan, ki je dal, ali on glavar, ki je vzel. Naj ima glavarstvo šiainjjiljko. »Občina Črni vrh« in se pečatnik: Občina Železniki, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev; saj župani glavarjem tega ne zamerimo. Dan se loči od dneva s prav majhnim počitkom, ker je glavar skoraj vedno pri delu. Sedaj popravlja moža, ki daje oblastem opravka s posebnostim, ki so se mu prirastle. Drugič lanta, ki mora biti samo trezen, pa mu grozi alkoholizem. Ali je bolj spovednik ali bolj zdravnik, vse pa toliko kot oblastnik. Neki mož, ki je spoznal svojo nepravilnost, ga je slednjič prosil, naj niu vendar da klofuto ter mu zato. nastavljal glavo, kajti glavar ga ni kaznoval. Samo naravno je, da je s takim vršenjem državne oblasti osvojil srca mnogih. Uradni dnevi po določenih občinah so druga prilika za stike z ljudmi. Navada in prilika za seznanitev, ki je običajna in skoraj obvezna pri uglednejših in imovitejših prebivalcih. Pri nas je prišla zanj v poštev samo za zdravnika ter sta se ob tej priliki sešla dva, ki vršita svoje poklice l vso prevdarnostjo. Po pozdravu je bila pripomba: »Vi ste pisatelj.« Z vidnim ugodjem je skromno odvrnil »toliko, kot morem«. Potem sva šla h gospodu župniku. Pri njem je izrekel, da čuti za nalogo čimprej oskrbeti proštu Kalanu spominsko ploščo v znak hvaležnosti Marijaniščnikov. Slednjič nas boli svečana prilika zbere vse župane okrog njega. Ob tej priliki smo se mu tudi skupno poklonili. Tako domače in prijateljsko smo bili sprejeti, da oficielnost ni bila mogoča. Ko smo vendar najnujnejše opravili, smo ostali še v družbi pri županu Matevžu. Pripovedoval je, kako se počuti. Preko malih neprijetnosti ima zanj ta okraj toliko vrednot, tako veliko število izobražencev — duhovnih velikanov in naravnih lepot, da je vzhičen. Tudi krog loške inteligence je cenil, čeprav je kaka malenkost skalila najlepše odnose. Tudi o pisateljevanju je govoril. Omenjal je Dom in svet« in dr. Nič ni izrekal kakih sodb. le to je poudaril: Koblar je estet, to se mu mora pustiti. Izredno dobre volje je sedel v naši družbi, in smo ga tudi vezovali za god, ki je bil prihodnji dan. Bežali so dnevi v dogodkih, ki jih spomladi preživljamo. »Po prvem aprilu bom določil uradni dan za soboto, da bomo lahko bolj skupaj,« je rekel in če bom mogel, bom napravil še kak izlet. In res je s tem pripravil sebi soboto 8. junija v Železnikih, čeprav smo opazili gospo soprogo in sinka, je vendar sam prišel v pisarno opravljat uradne zadeve. Slednjič opazimo, da ga v čakalnici gospa in otrok tiho čakata. Pohiteli srno in zaključili, on se je pa pohudoval, zakaj se drzneta v čakalnico. Tu smo videli, da je moževa skromnost spremljana po ženini. Hotel se je še obriti. Oba sva vedela, zakaj prav tu. Pospremil sem gospo na dom in tam smo čakali. Vabil in zadrževal sem jih za kosilo, pa je sprejel za drugič. Mudilo se jc na Brezje. Povem mu, da se bodo srečali z izletnikom Matijem, ki gre s svojo družino domov, in so se res. Toga gospod glavar je bil sam, kajti gospa s sinkom je morala ostati v Dražgošah. Nič ga ni to potrlo. čeprav jc bil te poti s svojo družico in sinkom otroško vesel. Dobro razpoložen je bil ob srečanju in je opravlja! .božjo pot«. Takrat, kot vidimo, je zadnjič objemal s svojimi pogledi krasne slike zemlje, ki se razkazuje potniku od Dražgoš pa tja do Kolombrda. To je nekai iz življenja glavarja Malešiča v našem okraju. Umrl je in za čustva ob njegovi smrti človek težko dobi pravega izraza. Zdi se pa, da je nujno izvršiti nalogo, ki si jo je dal iz hvaležnosti do prosta Kalana. Hkrati pa poskrbeti tudi za trajen njegov spomin Ce zorimo v narod je nujno, da trdno zapisujemo svoje velikane. .1. 3-fcoJUe KOVALA Koledar četrtek, 4. julija: Urli, škof;. Hcrtu, devica; Lavrijan. Petek, julija: Ciril in Metod, slovanska apostola, ščip oh 12.28. llcrschel napoveduje veliko dežja. Novi grobovi + V Ljubljani je včeraj popoldne ob 5 mirno v Gospodu zaspala č. s. Pij« Kos, učiteljica na dr. Krekovi višji gospodinjski šoli v Zgornji Hiški. Pogreb bo v petek ob 3 popoldne iz dr. Krekove gospodinjske šole. Naj ji »veli večna luč! Bližnje bivše gojenko se vabijo k pogrebu. -f- V Ljubljani je za veduo zatisnila svoje oči gdč. Marija Pritekelj. zaselmica. Pogreb l>o danes ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanskl cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Gg. bratoma naše iskreno sožaljel + V Diibravi pri Zavrču je dne 2. julija t. 1. po kratki bolezni umrl previden s tolažili sv. vere g. Vekoslav Vuk v najlepši moški dobi 39 let. Pokojnik je bil edini sin ugledne kmečke družine in je alisolviral med vojno 1014—1918 trgovsko šolo v Ljubljani. Očeta je izgubil že v zgodnji mladosti, dočim mu je mati, s katero ga jo vezala prisrčna otroška ljubezen, umrla pred dvema letoma. Polog kmetijstva na lepem vinogradniškem posestvu se jo pokojnik (»svetil trgovini zlasti z vinom in je iiil nekaj časa uslužben pri Eksportni vinarski zadrugi v Mariboru. Kriza I. 1929 in v naslednjih lolili je tudi njega prizadela in mu povzročila hude gospodarske skrbi. Zadnja leta je pustil trgovino in se posvetil gospodarstvu in domu. Po materini sinrli se je poročil z gospodično Marico Budigam. hčerko uglednega posestnika, poštarja in bivšega župana v Zavrču g. Ivana Budigaina. Prod dobrim letom se je ponesrečil pri vožnji 7. motornim kolesom in od tedaj je začel bolehati. Vendar se je zdelo, da bo njegova krepka narava posledice zloma kosti v gležnju premagala, toda nepričakovano ga je po kratki bolezni vzela bela žena — smrt. Za njim bodo žalovali mnogi prijatelji — saj je bil i*> svojih zvezah znan skoraj po vsej Sloveniji in bližnji Hrvaški — ter vsi oni, ki so uživali gostoljubje njegove hiše. Kakor njegova mati je bil tudi pokojnik usmiljenega srca za reveže in sirote. Najtežje ga bo pa pogrešala njegova skrbna soproga gospa Marica, s katero je živel v najlepši harmoniji. Pogreb bo v četrtek, dne 4. t. m. ob pol devetih zjutraj iz Dubrnve na pokopališče v Zavrču. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči soprogi in sorodnikom naše iskreno sožaljel Osebne novice = Novi ravnatelj tobačne tovarne v Ljubljani. 7, včerajšnjim dnem je bil imenovan g. Aleš Franc, višji inšpektor tobačne tovarne v Ljubljani, za vršilca dolžnosti ravnatelja tobačne tovarne v Ljubljani. Poročila sta se g. Hubert Pleško, mornariški poročnik v šibeniku. in g. Beita Ošet"U Ljubljane. Novoj>oročciicema želimo veliko sreče in liožjega blagoslova! — Prnmnvirnnn bosta na ljubljanskem vseučilišču v petek ob 12 gg. Tine Briški, odvetniški pripravnik iz Vasi ob Kolpi, in Erncst Nagy iz Ljubljane. Čestitamo! vsestransko prodrla, smatramo za najpomembnejši uspeli 22. in 23. junija. lavno zbiranje denarja za opremo naših bolnišnic je zaenkrat zaključeno, naše delo pa gre naprej. Javnosti, ki je darovala, bomo položili račun, kako bomo nabrani denar porabili. Upamo, da bo 1a račun zadovoljil tako nabiralce kot darovalce in jih izpodbudil, da zopet priskočijo, kadar bo Rdeči križ ponovno klical na pomoč. V Ljubljani, 1. julija 1940. Pododbor Rdečega križa za mesto Ljubljana. P. n. organom finančne kontrole! Nudimo Vam meč z viškom in pasom po Din 290-—. _A. Hassig, HuMlana_ — Nu praznik slovanskih blngovestnikov sv. Cirila in Metoda, dne 3. t. in, uradi kraljevske banske uprave ne poslujejo. — Deset štipendij za Študij v Italiji. Italijanska vlada je tudi leto' razpisala natečaj za deset štipendij za študije v Italiji v korist dijakov ali ukaželjnih jugoslovanskih državljanov, bivajočih v Sloveniji. Te študijske štipendije znašajo 9COO italijanskih lir za devet mesecev bivanja v Italiji od 1. oktobra 1940 do 30. junija 1941. Uživatelji štipendije se morajo vpisati na kako vseučilišče ali na kateri koli višji učni zavod v Italiji po njih izberi ter si morajo preskrbeti listine, ki so potrebne za tak vpis. Zahteva se znanje italijanskega jezika. Kandidati, to je doktorji, znanstveniki, umetniki, izobraženci itd. bodo predložili listine, s katerimi lahko dokažejo svoje literarne, umetniške ali znanstvene zasluge ali zanimanja katere koli vrste. Pojasnila lahko dobijo v tajništvu zavoda za italijansko kulturo v Ljubljani, Napoleonov trg 6, med uradnimi urami. Prošnje z listinami naj se predložijo zavodu za italijansko kulturo v Ljubljani najkasneje do 12. julija 1940, Sardelno pasto »NEPTUN« eksportira v razne države Evrope in Amerike »NEPTUN« d. d. — Split največje domače tovarne sardin — Sprejemni izpiti na novomeSki gimnaziji. Po odloku ministrstva prosvete smejo letos izjemoma v avgustu ponovno delati sprejemni izpit za 1. razred srednjih šol učenci, ki so bili odklonjeni v junijskem roku. Prav tako smejo v avgustu delati sprejemni izpit vsi učenci, ki v junijskem roku zaradi bolezni niso mogli priti k izpitu. Vsi taki učenci lahko vložijo prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu v avgustovem roku do 20. avgusta 1940. Prošnjo je treba kolko-vati z desetdinarskim državnim kolkom in priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršenem 4. raz. ljudske šole ter poslednje šolsko izpričevalo; oni, ki zaradi bolezni niso prišli, naj prilože še zdravniško potrdilo. Sprejemni izpiti se bodo pričeli 30. avgusta ob 8. — Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Novem mestu. — Licitacija za mostove. Razpisani sta bili že drugi licitaciji za most čez Kokro v Lujlni pri Kranju nu bunovinski cesti Tacen—Smlednik — MLADA SRCA KINO UNION, tel. 22-21 Predstave ob 10.. 19.. 21. Vesela zsjodba družine, ki je hotela vedno imenitno živeti na tuj račun. V glavnih vlogah: Douglas Fairbanks mlajši,.lanet Gaynor Paulette Goddard Velik požar v Predosljah pri Kranlu Kranj, 3. julija. Danes ponoči okoli pol dveh je začelo zvoniti plat zvona, ki je razburil vso vas Predoslje. Na sredi vasi pri posestniku in gostilničarju Li-kozarju Janku je začelo goreti gospodarsko poslopje, in preden so mogli prihiteti sosedje in pa gasilci na pomoč, je bila vsa stavba v plamenih. Bila je velika nevarnost, da se vžgo sosedne hiše in gospodarska poslopja, ker je tam že precej gosto naselje. Kljub prizadevanju, da bi se požar omejil, je začelo goreti tudi sosednje gospodarsko poslopje, katerega lastnica je posestnica Sajevic Katarina. Na pomoč so prihiteli tudi kranjski gasilci, ki so bili že v nekaj minutah na mestu. Posrečilo se jim je, da so požar omejili in preprečili, da se ni razširil še dalje. Škoda je zelo velika, ker je obema posestnikoma poleg gospodarskih poslopij zgorela tudi lesena lopa in drvarnica ter precej kmetijskega orodja, ki ga ni bilo mogoče pravočasno rešiti. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. Zahvala Rdečega križa Dnevi nabiralne akcije za opremo naših bolnišnic so za nami. Uspeh je bil nad vse povoljen. V Ljubljani sami je bilo v nabiralnikih Rdečega križa nabranih 59.013.25 din. V službi ene misli — ljubezni do bližnjega v nesreči — so se pri požrtvovalnem sodelovanju znašli ramo ob rami, plemenito tekmujoč med seboj, naši javni delavci in naše odlične slovenske žene vseh slojev in smeri. Nad 000 jih je bilo, ki so se postavili med aktivne sotrudnike Rdečega križa, ki so manifestirali za misel Rdečega križa javno na način, ki zahteva vso nesebičnost, mnogo apostolske vneme in dostikrat precej samožatajevanjal Njim predvsem veljaj naša prisrčna zahvala! S posebnim zadoščenjem moremo poudariti, da je več kot polovica Ljubljančanov darovala za Rdeči križ. Bila je to zbirka malega človeka, ki je dal z veselim srcem vsaj dinar, če več ni mogel. Ganljivi so bili prizori, ki so nam jih opisovale nabiralke. Tri četrtine nabranega denarja so dali naši preprosti, skromni someščani! Vsakemu posebej: hvala lepa! Prav tako sino srečni, da se moremo javno zahvaliti našim humanitarnim, kulturnim in narodnim organizacijam vseh smeri, ki so stavile Rdečemu križu svoje priznano članstvo in sotrudni-štvo tako rade na razpolago. Njih plemenito tekmovanje je pokazalo, da je stvar Rdečega križa občekoristna narodna zadeva, kateri se ne sme od- ____I..U. I.m.1 rtttnrn err*> Ta (rnprprra itgllili IlIllCE, ftUVM lilirt tu C---- -- —- --t----1- -- brata! Da je ta zavest v Ljubljani popolnoma in Kranj in za most čez Bistrico pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Most čez Kokro je proračunaii mi 859.000 din in bo licitacija zanj 15. juliju, /a' most čez Bistrico je proračunaii nu 271,000 din in bo licitacija 9. julija. — Za praznik sv. Cirila in Metoda se spomnite župnije, ki edina v Sloveniji sloji pod varstvom velikih slovanskih apostolov, to jo župnija za Bežigradom. Tam namreč v župnišču dobite knjigo Naš Bežigrad«, ki v nji berete lahko o prelepih kulturnih spomenikih v tem delu velike Ljubljane: popis Navja, Baragovega semenišča, Stadiona, načrtov za poglobitev, najlepše slovensko gimnazije, največjih'socialnih ustanov mestne občine ljubljanske itd. Naročite to prezaniniivo knjigo! — Da boste atalnn zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Ko so je zbudil, sta. tekli reševat prašiče. Tačas pa jo fant vstal, v zmedenosti pa io zašel v hram in tam zgorel. Našli so zjutraj le nekaj ožganih kosi i. — Lastniki vprežne živine, posebno konj. se opozarjajo, da v bodoče ne bodo mogli več dobiti živinskega potnega lista za živino, ki ne bo vpisana v vojaški evidenci; zalo se v lastnem interesu pozivajo, da takoj prijavijo vso svojo živino, ki jo doslej iz kakršnih koli razlogov šo niso prijavili, mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu 7-1., soba 3. cbi&avi * Belgrajska radio postaja v državni lasti. Dosedanjim lastnikom holgrujske radio postaje je država plačala 6,600.000 din kot odškodnino za razlastitev, ki je bila nedavno izvedena. Posebna komisija poštnegu ministrstva je dolgo časa oceiijovulu premoženje radijske postuje in končno določilu zelo nizko odkupno ceno, katere pa radio postaja ni hotela priznati. Pozneje je uprava mesta Helgrada določila, (In mora radio posta ja plučuti 6,600.000 dinarjev odškodnino. To se je sedaj zgodilo in h prvim julijem jo država prevzela v svojo last radio postajo, Kakor smo že poročali, je bila imenovana nova uprava radio postaje z bivšim ministrom dr-Vojo Janjičem na čelu. * Vardnrska banovina dobila novega bana v osebi bivšega ministra Rafajloviča, ki je že prevzel posle od prejšnjega bana dr. Andreje-viča. Novega bana so v Skopi ju sprejeli z velikim navdušenjem. Pri sprejemu so bili mestni župan, urmudni poveljnik, zastopniki raznih drugih oblasti in zastopniki vseh veroizpovedi. V |M)zdravnem govoru je mestni žtipon poudari I željo, naj bi novi ban vestno pospeševal koristi vilrdarske banovine. * Toča pobijala perutnino. V Cetinju in okolici je toča naredila veliko škodo. Padala je debela kakor kurja jajca cele tri ure. Toča je ubila veliko število perutnine v Cetinju in okolici, * Huda nesreča državnega kolesarskega prvaka. Preteklo nedeljo se je na kolesarski tekmi no daleč od Jastrobarskega hudo ponesrečil junior-ski državni prvak Branko Debanie, član kolesarskega kluba »Olimp«. Vozil je z veliko hitrostjo, naenkrat pa je nehote v njegu zavozil Peter Rahlimi, član »Gradjunskega* in mu s tem preprečil nadaljnje tekmovanje. Oba sla padla na tla. Kahlina je bil lahko poškodovan, Debanič pa je tako nesrečno padel, da si jo razbil koleno. Prepeljali so ga takoj z avtomobilom na zagrebško kliniko, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga takoj operirali. * Zagreb porabi vedno več zemeljskega plina. V letu 1959 je bilo v Zagreb uvoženega nad 250 vagonov zemeljskega plina. V tem času je mestna občina povišala uvozno pristojbino od 7.5 na 15 pur zu kubični centimeter. Mestna uvozna pristojbina zu zemeljski plin v jeklenih steklenicah, ki s(> uporablja kot pogonsko sredstvo, /naša 5 dinarje za vsakih 100 kilogramov. Ker primanjkuje tekočih pogonskih sredstev, pričakujejo, da se bo v letošnjem letu uporaba zemeljskega plinu znatno zvišala Računajo, da bo Zagreb v lotu (94.0 porabil nad 500 vagonov zemeljskega plina. Odjemalci zemeljskega plina so zagrebškemu mestnemu magistratu poslali prošnjo, naj bi se mostna uvozna pristojbina za zemeljski plin znižala "a prejšnjo višino._ * Savski čuvaj v Zagrebu rešil dve osebi gotove smrti. Pretekli torek popoldne, ko je nad Zagrebom nenadoma zavihrala nevihta, je bilo na Savi veliko kopalcev, od katerih jih je bilo še precej v vodi. Ko so videli, da je začel pihati hud veter, so hitro priplavali na breg razen dveh: nekega moškega in ženske, ki 6ta bila sredi reke. Vsa prestrašena sta začela klicati na pomoč, la-koj se je s čolnom odpeljal proti njima savski čuvaj Šandor Stefanovič, ki se mu je kljub hudemu vetru posrečilo, da je priveslal s čolnom do obeh, ki sta se že začela potapljati. Čuvaj je najprej potegnil iz vode žensko, nato pa še moškega. To pogumno dejanje čuvaja so vsi kopalci na bregu pozdravili z burnim ploskanjem. » Svinjski pastir na univerzi, še pred nekaj loti je bil Stevnn Bepae, doma pri Sisku v vaši Strmeno, ubog svinjski pastir. Dan za dnem je pusel nu občinskem prostoru svinje. Med tem ko so se svinje pusle ali leno ležule v hladili senci, pa so pohitele misli mladega pastirja v svet. Življenje mu je bila knjigo, polna tisočerih čudežev, in ničesar si ni lx>lj želel, kakor da bi mogel razrešiti skrivnostni smisel zanimivih stvari. Nekoč mu je učitelj na njegovo prošnjo dal neko knjigo. Kniulu je pastirček prišel v učiteljevo stanovanje in je učitelju na razna vprašanja tako točno in jusno odgovarjal ter kazal zaniman je za vse predmete, da mu je učitelj dal še več knjig. Stevan se je liri svojih svinjah učil hitreje in temeljiteje kakor vsi njegovi starostni tovariši, ki so skoro ves dan čepeli v šolskih klopeh. Po ljudski šoli se jo Stevan pod milim nebom ležeč učil gru- ^JUublje^ Radio Ljubljana Četrtek, 4. julija: 7.00 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7 15 Pisun venček veselih zvokov (plošče) — 12,00 Godbe na pihalo (ploščo) — 12.50 Poročilu, objave — 13.00 Napovedi — 15.02 Opoldanski koncert Radii-skegu orkestra — 14 00 Poročilu — 19.00 Napovedi, poročila — 19.20 Nae. ura — 19.4« Ob-juve — 20.00 Deset ininut zabave — 20.10 Slovenščina zu Slovence (g. dr. Rudolf kolarič) — 20,50 Operni spevi in dvospevi s spremijevn-n j eni klavirja Sopran- gdč. Nuša Kristanova, tenor: g. Bclizur Sancin, klavir- g. prof. Marjan l.ipovšok — 21.15 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22.00 Napovedi, poročila — J2.I5 V oddih igra Radijski orkester. Drugi programi Četrtek, 4. julija: Belgrad: 22 Sonate — Zagreb: 21 Koncert komorne glasbe — Bratislava: 22.15 Zabavni koncert — Praga: 21.30 Violina — Sofija: 22 Plesna glasba — Beromiinster: 22.10 Pisan koncert — Budimpešta: 20.10 Orkestralni koncert — BukRreršta: 20.30 Simfonični koncert — Stockholm-Hdrby: E. Kalmanova opereta »Čar-daš« — Rim-Bari: 23,24 Simfonični koncert — Sottens: 20 Beethoven: Kvartet, Sestanki FO Sv. Peter ima drevi ob pol 9 svoj redni sestanek. Ker bo sestanek zelo važen, prosimo vse člane, da se ga zanesljivo in točno udeleže. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9 mr. Ramor, Miklošičeva cesta št. 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78, KINO SLOGA Tel. 27-30 Oh lfi., 19 in 21. uri Kdo je pameten Vesela in nadvse zabavna filmska komediia s popularnim komikom Buster Keaton-om v glavni vloci — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 53. kosu z dne 3. julija 1940 uredbo o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe z zakonsko močjo o gradnji in opremljanju sodnih poslopij in o urejanju zemljiških knjig, banovo odločbo, da se spremenjena določila tarifnega dela kolektivne pogodbe med Društvom tiskarnarjev in grafično organizacijo z dne 26. junija 1940 razširijo na vsa podjetja grafične stroke v Sloveniji, ter odločbo razsodniške-ga odbora, da stopi droginjska doklada, ki jo vsebuje prej omenjena kolektivna pogodba grafikov, v veljavo 3. junija 19-10. — Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled zaprtja očisti ena do dve časi naravne »Frnnz-Joscfove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ost. rog. S. br. 30474/3S. — Živ zgorel. V ponedeljek. 1. t. ni. zj. okoli 2—4 je pogorela do tal Boštjanova viničarlja v Kaceneku, župnije Prihova, kjer sin bivala kol vi-ničarki mati in hči Zadek. Druga nesreča pri tem pa je, da je zgorel v koči mladenič Sternad Jožo, ki jo imel že dol j časa Ijuhavno razmerje s hčerko. Tudi usodno noč ie prišel vinjon okoli polnoči valovat k hčerki. Ko je izbruhnil oapnj v hiši. sla ga mati in hči klicali, ker je zaspal v oijauosli. 1 divo za prvi in drugi gimnazijski razred Profesorji so se čudili, ko se jo javil k izpitu iu pri vseh predmetih odlično odgovarjal. Profesor Miloš Djcnnanovič se jc zavzel za nadarjenega dečku in ga oskrbel s potrebnimi učili. Stevan je še vedno pusel svinje, vendar pa je vedno zrl v ljubljene knjige. Na ta način je končal spodnjo gimnazijo, malo maturo in dva razreda višje gimnazije. Nuio 11111 je njegov dobrotnik profesor Djcrihnnovič preskrbel prosto mesto v nekem zavodu in letos junija meseca je Stevan / odličnim uspehom opravil veliko maturo. Sedaj se bo Stevan Repov, nekdanji svinjski pastir, vpisal na univerzo in se posvetil pravnemu študiju. * Smrt gluhega starčka pod tramvajem. V torek opoldne jc zagrebški tramvaj povozil 70-lctnegu Gjura Čnfiika. Čufuk je šel ob tramvajski progi in. ker jo čisto gluh. preslišal, da so bliža za njim tramvaj. Voznik je dajal znamenja iu je mislil, da se bo starček pravočasno umaknil. Ko pa je videl, da se ne umakne, je tukoj zavrl voz. Ni se 11111 pa posrečilo, do bi pravočasno ustavil tramvaj, ki je zadel ob starčka in ga z vso silo butnil na tla. Starček se je na gluvi tuko hudo potolkel, da je kmalu noto, ko so ga prepeljali v bolnišnico, izdihnil. Policijska komisija je ugotovilo, do pri tej nesreči ne zadene nobena krivdo vozniku tramvaja. * Dragoceno zapestnica Katarine Sclirntt izgubljena in spet najdena, ženn nekega uglednega Zagrebčana je pred leti slučajno prišla v posest dragocene zapestnice, ki je bila nekoč last Katarine Schrutt, kateri jo je jxidaril cesar Franc Jožef. Pred dnevi je žena omenjenega Zagrebčana po odhodu iz neke kavarne pogrešila zapestnico. Kljub takojšnjemu poizvedovanju in iskanju zapestnice niso mogli najti. O izgubi zapestnice je bila obveščena zagrebška policija in vsi zagrebški zlatarji, vendar je bilo vse zaman. Pred dvema dnevoma pa je prišel na zagrebško policijo neki mož, ki je dejal, da ve, kdo ima sedaj dragoceno zapestnico, o kateri je v časopisju bral. da je bila izgubljena. Mož je povedal, do je zapestnico našel na cesti neki delavec, ki jo je izročil svoji gospodinji, pri kateri je stanoval. Gospodinja je zapestnico za 20 dinarjev prodala nekemu sosedu, ki ji je dejal, da je zapestnica brez vsake vrednosti. Na jiodlugi tega sporočila je policija takoj poslala svoje ljudi, da se prepričajo, koliko je resnice na tem. kur je jiovedul dotični mož. Sosed, ki je kupil zapestnico za 20 dinarjev. je najprej tajil, nato pa |>ovedul, da je zapestnico skril v podstrešju. Dejal je. da ni vedel, do je zapestnica toliko vredna. Zapestnico, ki jo cenijo na 8000 dinarjev, so izročili pravi lastnici. * Samomor 90-letne starke. Devetdesetletna Rpza Horvat v Osieku se je že večkrat skušala ubiti, pa so jI domači to vedno preprečili. Pretekli torek pa je izrabila priliko, ko ni bilo nobenega domačih doma, šla v drvarnico in se obesila. * »Ljubezniv« stric. Te dni je pri vasi Ključu nedaleč od Novega Marofa srečal 53 letni kmet Anton Koren s svojim vozom svojega 6 letnega nečaka Stjepana Korena. Stjepan je hotel sesti na voz svojega strica, ta ga je pa z bičem napodil stran in vrgel za njim še kamen ki je malega tako nesrečno zadel, da se je s krvavečo glavo zgrudil na tla. Ubogega dečka so takoj prepeljali v bolnišnico v Varaždin, kjer pa je kmalu izdihnil. Proti nečloveškemu stricu je bilo uvedeno sodno postopanje. JegIižev akademski dom bo spomenik slovenskemu vladikl. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen I_ Anekdota Ko je bil madžarski general grof L. 1. 1849 imenovan za šefa izvršilne komisije, so mu dali tako neomejeno oblast, da je sam večkrat dejal, da je bil v resnici vice-kralj. Nekoč je zvedel, da eden izmed iskanih beguncev od časa do časa obiskuje hišo slavnega pisatelja in filozofa G. Grof je šel osebno na delo in je sklenil, da sam obišče pisatelja G-a v njegovi vili. Pisatelj pa ga je spoznal, preden je imel grof časa, da se predstavi, Nagovoril ga je. »Vem, vi ste grof L. Prihajate k meni službeno ali ?asebno? Če ste prišli službeno, vam dam na razpolago svoje ključe. Preiščite vse, kai hočete, odprite vse prostore, pretaknite vse, kar se vam zdi sumljivo. Vse vam je prosto.« •Ne prihajam službeno, marveč zasebno,« je odvrnil grof. »A tako,« je bilo vse, kar je odgovoril pisatelj G Nato je poklical močnega slugo in mu ukazal: »Vrzi tega človeka iz hiše!« Sluga je ukaz izvršil z velikim navdušenjem, tako da prestrašenemu šelu izvršilne komisije ni dal niti časa niti prilike, da bi pojasnil namen svojega obiska. Grof pa ni izvaja! nobenih posledic, ampak je lepo molčal, kakor da bi se ničesar ne zgodilo. V vojnem £a»n. »Strašno, da se moramo še za to ubogo miiko naslavitil« ( Slev. 150. f UUBIMNA Slovesna blagoslovitev Žal V nedeljo 7. julija, ko cerkev praznuje slovanska blagovestnika sv. Cirila in Metoda, bodo blagoslovljene Žale in izročene plemenitemu namenu z veliko slovesnostjo. Že v soboto 6. julija zvečer bo monumentalno portalno poslopje Zal razsvetljeno z reflektorji, vendar pa Žale ta večer ne bodo dostopne občinstvu zaradi priprav za slovesnost drugega dne. V nedeljo 7. julija zjutraj ob 6 bodo pričeli voziti tiamvaji na Žale po znižani ceni tako, da bodo obiskovalci Žal z vseh strani Ljubljane lahko prišli na Žale in spet nazaj domov s povratno karto za 2 din. S povratnimi kartami se bomo lahko vozili na Žale ves dan in tudi v nedeljo zvečer, ko bodo že blagoslovljene Žalo slavnostno razsvetljene z reflektorji in z lučmi na kandela-brih ter po kapelicah. Občinstvo pa moramo opozoriti, da je treba povratno karto za vožnjo po tramvaju kupiti že za vožnjo na Žale ter la karta velja tudi za povratek na vseh progah, a za vožnje od Sv. Križa proti mestu in nazaj ne bo povratnih kart. Kdor se ne bo peljal na Žale, plača torej navadno voznino. V nedeljo se Žale od-pro ob 10.30. Spored blagoslovitve Žal in izročitve namenu se prično v nedeljo 7. julija ob 11 s Smetanovo »Slavnostno predigro«, ki jo igra Narodno želez-ničarsko glasbeno društvo »Sloga«, nato pa združeni ljubljanski mešani zbori pod vodstvom ka-pelnika g. Venturinija zapojo dr. Kimovčevo »Ah, ne mislimo...«. Po petju bo govoril župan mesta ljubljane g. dr. Juro Adlešič, nato bo pa Nj. Pre-vzvišenost škof ljubljanski g. dr. Gregorij Rozman blagoslovil Žale. Med blagoslovitvenim obhodom škofa dr. Gregorija Rozmana z asistenco po Žalah bo igrala »Sloga« Rossinijevo »Stabat mater«, nakar bo govor prevzv. g. škofa ljubljanskega. Po blagoslovitvi zapojo združeni ljubljanski mešani zbori Venturinijeve »Žalne speve« pod vodstvom skladatelja, nato pa glasbeno društvo »Sloga« zaključi slovesno opravilo z Dvorakovimi »Žalnimi spomini«. K slovesni blagoslovitvi in izročitvi Žal namenu je vabljena vsa javnost, da si po slovesnem opravilu lahko ogleda vse Žale in notranjost vseh poslopij na njih Opozarjamo pa obiskovalce Žal, naj se brej ugovora pokore navodilom rediteljev, da ne bi prevelika gneča motila svečanosti. Ogled Žal je dovoljen tudi vse popoldne ter zvečer pri razsvetljavi, da bodo Žale v nedeljo ves dan polne občudojocega občinstva. Seveda bodo v nedeljo Zale tudi slavnostno okrašene, s cvetjem in zelenjem, zato pa prosimo občinstvo, naj ne stopa na gredice in ne tepta nasadov ter ne Doškoduje cvetočega okrasa kapeiic. Tako so v torek selili čez Pogačarjev trg veliko lopo, v kateri bodo prihodnje dni že spet prodajale branjevke. 1 Nočne fastivce opozarjamo na celonočno če-ščenje sv. R, T., ki se prične drevi po skupni molitveni uri. Opravljale se bodo molitve 14., 15. in 16. molitvene ure. Možje in mladeniči, pridite molit in zadostovat presv. Srcu Jezusovemu! 1 Iz Skocjana nam poročajo od počitniške kolonije, da so otroci srečno prispeli tjakaj. Dež, ki je ve9 čas grozil, nam je prizanesel. Vožnja iz Mokronoga v Škocjan je bila prav prijetna, le malo pretrdo se je sedelo. V Škocjanu nas je pa čakalo izdatno kosilo, ki so ga otroci z veliko slastjo pojedli, kljub temu, da so vso pot drobili svoje piškote. Komaj so pojedli, že so začeli povpraševati po dopisnicah in razglednicah. Neka deklica je hotela imeti godovno razglednico, da bo pisala mamici za god, ki se imenuje Amalija. Mnogi otroci želijo v svojih pismih denar. Tega jim pa prav nič ni treba. Sicer je kolonija precej vojaško-eva-kuacijsko urejena, toda olroci ne rabijo prav ničesar. Ker so prometne zveze precej neugodne, ni za priporočali obiskov. Nekatere je zaradi do-motožja začel boleti zob — to namreč zato, da so se lahko malo pojokali —, pa tudi to bo minilo, kmalu se bomo vživeli. — Pozdravljamo ateke pa mamice! 1 Ogleda vredna razstava. Christofov učni zavod, ki te dni zaključuje svoje šolsko leto, je svojim številnim učencem za slovo priredil zani- mivo razstavo modernega pisarniškega pohištva, računskih strojev in najrazličnejših pisarniških potrebščin. S to razstavo bodo učenci še izpopolnili svoje strokovno znanje in dobili pobude za organizacijsko delo v najrazličnejših službah, ki jih bodo nastopili. Vsega ogleda je vredna na razstavi sodobna pisarniška oprema, izdelek priznane tovarne Remec in Co. z Duplice pri Kamniku. Pisalne mize imajo nadvse praktične predale, celo pogrezljiv pisalni stroj, ki ga je mogoče namestiti z enim samim prijemom v pravo lego, to je nižje, kakor je pisalna miza sama. Velik je tudi pregled različnih kartotek in sorodnih registrirnih sistemov, ki jih je vse dobavila tvrdka Stiglic 0. iz Ljubljane. Nadalje so zanimivi različni računski, pisalni in razmnoževalni stroji, od katerih je nekatere razstavila tudi tvrdka Legat. Letos je v Christofovem učnem zavodu zaključilo šolo 250 učencev in učenk v 6 oddelkih. Vsem tem bo ta razstava uvaževanja vredno vodilo pri nadaljnjem delu. Pa ne samo tem, ki so letos v Christofovem učnem zavodu dobili vso teoretično in praktično izobrazbo, ampak tudi starim praktikom in pisarniškim mačkom bi ta razstava mogla odkriti marsikaj novega. Na njej bi se marsikdo lahko prepričal, da tudi pisarniške metode, četudi so dobre, lahko kaj hitro ostarijo in da je v smotrni reorganizaciji že polovico uspeha. Razstava je seveda dostopna vsakomur brezplačno in jo zato priporočamo slehernemu. Odprla bo še v četrtek. V nedeljo Putnikov izlet Žužemberk, Dolenjske Toplice, Novo mesto. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne >Franz-Josefc grenčice, 1 Počitniški ponavljalni tečaj za popravne izpite kakor prejšnja leta tudi letos priredi Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov v Ljubljani. Poleg vpisnine 10 dinarjev znaša učnina zu predmet 250 dinarjev. Dijaki imajo dnevno za vsak predmet po eno učno uro in dve uri učenja jx>d nadzorstvom, oboje pod vodstvom strokovnjakov. Vpisovanje v'tečaj bo 14., 15. in 16. t. m od 8 do 12 na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Tečaj se bo vršil prav tuin od 17. t. m. do popravilih i/pitov. Ker imajo ti ponavljalni tečaji zaradi odličnega uspehu že utrjeno tradicijo, društva ujm, da lx> tudi letošnji dobro uspel. Vse informacijo dobite pri Društvu brezposelnih profesorskih kandidatov v Ljubljani, Krakovska ul. 55, dnevno od desete do dvanajste ure. I Za poletne damske moške obleke boste najlažje izbrali pri tvrdki Goričar, Sv. Petra cesta. I Upokojeno ličiteljstvo ima danes, 4. t. m. svoj družabni sestanek ob 16 pri Novem svetu. j Zavarovanje podstrešij pred letalskimi napadi. Ko je mestni zaščitni urad naročil hišnim posestnikom, naj pospravijo podstrešja zaradi nevarnosti požarov ob letalskih napadih, so res pokazali prav veliko razumevanje in tudi poskrbeli, da so stranke s podstrešij spravile ruzno šaro in navlako, ki je najbolj nevarna za ogenj. Komisije so pregledale i t Oh stanovanj ter ugotovile, tla so hišni posestniki v 057 primerili ustregli predpisom. K tem lahko prištejemo še 180 delno urejenih podstrešij, a samo 00 podstrešij je ostalo takih, kakršna so bila prej. Samo 6 posestnikov je izjavilo, da bodo glede predpisane ureditve podstrešij vložili prošnjo na mestno poglavarstvo. Tako so danes z malimi izjemami vsa podstrešja lepo pospravljena ter že s tem precej zavarovana, du se ne razširi ogenj. Mnogo slabše je pa z zavarovanjem ostrešja samega, ki bi moralo biti iin-pregnirano ali vsaj pobeljeno, da je les kolikor toliko varen pred ognjem. Tudi glede predpisanega tlaka na podstrešjih bo treba še zelo veliko storiti ter obiti vrata s jiločevino itd. Predvsem pa moramo opozoriti, da vsaka hiša morn za svoje varstvo iineti potrebno gasilsko orodje, saj nabava ne zahteva velikih stroškov. O tem se lahko prepričamo, če prečitamo bro-šurico >Letalski napad... Varujmo sel«, ki jo mestni zaščitni urad brezplačno deli ter jo je že mnogo tisoč razdelil zlasti na protiletalski zaščitni razstavi. V tej poljudno pisani brezplačni belordeči brošurici imamo prav vse, kaj moramo pripraviti za varnost podstrešij in tudi, kako napravimo zmes za oplesk tramovja, kako morajo biti vrata obita s pločevino itd., da bomo čim bolj varni pred ognjem. Seveda je tu opisano tudi vse najpotrebnejše orodje za gašenje, ki je pa kaj preprosto, kakor n. pr. ročna brizgalna, čeber z vodo, s cunjami ovita metla in podobno. Da pa podstrešja v kratkem spet ne bodo zanemarjena in zašarjena, opozarjamo, da bodo podstrešja pod stalnim nadzorstvom mestnega zaščitnega urada. Hutterjev blok - največja stanovanjska zgradba 10 hiš, 141 stanovanj, 10 liftov, skupna centralna kurjava Stroški 20 milijonov dinarjev Na 10.545 kvadratnih metrov prostornem stavbišču med Prešernovo, Maistrovo, Ciril Me-tovo in Raziagovo ulico so se začele te (Ini predpriprave za zgradbo Hutterjevega stanovanjskega bloka. Delavci treh največjih gradbenih podjetij v Mariboru, tvrdk Šla.jiner in Jelene, Libald Nassimbeni in Friderik Kiffmann, ki so prevzele gradbena dela, odstranjujejo zdaj preostanke nekdanjih hlevov in garaž velike Gotzove pivovarne ter pripravljajo stav-bišče, na katerem bodo v najkrajšem času zapele lopate pri kopan ju temeljev na vseh štirih stranicah tega ogromnega kvadrata. Tu bo potem še letos po zaslugi podjetnega veleindu-strijca g. Josipa llutterja, ki je pred leti stav-bišče kupil, do zime pod streho največja mariborska stanovanjska stavba — obstoječa iz 10 stanovanjskih objektov s 141 najmoderneje opremljenimi stanovanji. Za zgradbo tega velikega stanovanjskega bloka je g. Ilutter razpisal lansko zimo natečaj. Konkurenca je bila mednarodna in izredno ostra, saj so se je udeležili projektanti iz Maribora, Zagreba, Belgrada. Dunaja, Prage in Trsta. Vsekakor jt poudarka vredno dejstvo, da so med 15 konkurenti najbolj odgovarjali načrti dveh Mariliorčanov, inž, arh. Deva in inž. arh. Černigoja, po katerih se bo zgradba zidala. Predvidena je v načrtih strnjena zazidava vseh štirih stranic. Ob Maistrovi in Raz-lagovi ulici bodo zgradbe petnadstropne, ob Prešernovi in Ciril Metodovi pa štirinadstropne. Blok bo obstojal iz 10 stanovanjskih objektov z 10 stopnjišči, vsako stopnjišče bo imelo tudi svoj osebni lift. Vsega skupaj bo v bloku 141 stanovanj, ki se lx>do delila enakomerno na 5 sobna, 4 sobna trisobna, dvosobna in eno-sobna, zraven pa še 7 garsonjer. Stanovanja bodo zelo sodobno in udobno opremljena z velikimi garderobami in vzidanimi omarami. \sa stanovanja bodo centralno kurjena ter lx> imel ves blok enotno kotlarno za centralno kurjavo. Kuhanje v vseh stanovanjih pa se bo vršilo Grob neznanega vojaka v Parizu je bil v spomin na ustavljene sovražnosti okrašen s cvetjem, kakor pišejo nemški listi. samo z elektriko. V bloku bo tudi tO moderno opremljenih protiplinskih in protibombnih zaklonišč. Dvorišče bo jMglobljeno na isto višino, kot se bodo nahajala tla kleti. Ves izkop z dvorišča se bo zvozil v staro gramoznico, ki «e naha ja med Vinarsko in Vrbanovo ulico ter se bo s tem zasipala. Na dvorišču bo postavljena kotlarna za centralno kurjavo, mehanična pralnica ter okrog 20 garaž. Poleg tega pa l>o na dvorišču še dovolj 'prostora za otroška igrišča in drugo. V načrtih je predvidena tudi primerna okrasitev fasade in stopnjišč s kamenitno oblogo, tako da bo ta zgradba tudi v tem pogledu prednjačilu pred drugimi mariborskimi stavbami. Mariborski hišni lastniki so namreč do-sedaj v tem pogledu precej skoparili, samo tla so si prihranili stroške. Spodnji del fasade teh stavb bo obložen najbrž z metliškim marmorjem, prav tako tudi stopnjišča. G. Ilutter je predlog projektantov sprejel z željo, naj se predvsem uporablja domač material. Jasno je, da se bo nova stavba močno poznala na maril>orskem stanovanjskem trgu, saj bo dobilo v njej poleg 40 do 50 llutterjevih nastavljencev — uradnikov — ki imajo natu-ralna stanovanja, dobilo streho še okrog 100 drugih strank. Stroški za ta blok so predvideni z 20 milijoni, pa bodo najbrž prekoračeni. Samo gradbene takse, ki se morajo plačati pred pričet-kom stavbe, znašajo 350.000 din. Zelo se bo zidanje bloka poznalo na delovnem trgu, saj lx> imelo do zime polne roke dela okrog 500 delavcev. Povrh bodo dobili pri zgradbi zaslužka najrazličnejši mariborski obrtniki, mizarji, instalaterji. ključavničarji, pečarji itd. Tako bo ta ogromna stavba v veliko gospodarsko korist vsega mariborskega mesta. * m Višji red mašniškega posvečenja prejmejo v nedeljo gojenci V. in IV. letnika lavaotinskega duhovniškega semenišča. Ob 6 zjutraj bo v stolnici pridiga, ob pol 7 začetek pomenljivih obredov sv. mašniškega posvečenja. m Vsi, ki so se prijavili, da v nedeljo poroma-jo na Svete gore pri St. Petru, naj se zberejo pri Stolnici. Odhod z avtobusom ob 5 zjutraj. m Katastrofalno pomanjkanje preje ogroža mariborske tekstilne tovarne. Tako je tovarna Ze-lenka in Co, ki je zadnje čase zaposljevala okrog 100 delavcev, sedaj vsem odpovedala, ker ji je preje popolnoma zmanjkalo. Mariborska tekstilna d d. baje namerava 6pioh opustiti ves obrat. Tudi druge tovarne imajo le še za nekaj časa zaloge ter obratujejo sedaj samo po nekaj dni v tednu. Od centrale za razdelitev bombaža dobivajo vse tovarne samo negativne odgovore. V vrstah delavstva in pri vsem mariborskem in okoliškem prebivalstvu, ki je v gospodarskem pogledu v veliki meri odvisno od obstoja tekstilne industrije, je zavladala velika skrb. m Ljudski oder v Mariboru ima dane« ob osmih zvečer na odru svoj. redni sestanek. Udeležba obvezna. Vabljeni tudi nečlani, ki imajo veselje do igranja m Mladi jeseniški kovinarji v Mariboru. Včeraj so v Maribor prispeli gojenci železarske strokovno nadaljevalne šole jeseniških železarn. Mladi kovinarji so si ogledali mariborske industrijske obrate, predvsem delavnice državnih železnic, Hutterjevo tovarno in drugo. Ekskurzijo sta vodila vodja vajeniške šole g. inž. Bandel ter vodja vzorne delavnice g. Pečan. Ekskurzijo je tudi spremljal urednik industrijskega lista g. A. Kuhar. m Predstojništvo mestne policije opozarja, da bo redni poletni pregled motornih vozil, ki služijo za javno uporabo — avtobusov, avtotaksijev in avto izvoščkov ter vseh v letošnjem letu še nepre- gledanih motornih vojcil iz Maribora dne 10. julija ob 15 na dvorišču mestnega avtobusnega prometa v Plinamiški ulici. m Tujci v Mariboru. Junija je bivalo v Mariboru v javnih prenočiščih vsega 1207 tujcev, ki so imeli skupaj 2654 prenočišč. Med temi je bilo 1065 Jugoslovanov s 2223 prenočevanji ter 112 inozem-cev, ki so imeli 431 nočnin. Med inozemci sta bila 2 Bolgara, 5 Italijanov, 2 Angleža, 3 Madžari, 106 Nemccv, 5 Švicarjev, 1 iz Združenih država 1 Sved, 1 Poljak, 1 Romtn in 2 Turka. m Meljsko prosvetno društvo priredi v nedeljo, 11 t m. izlet k Dev Mariji v Puščavo. Odhod z glavnega kolodvora ob 13.37. Tudi nečlani prisrčno vabljeni. m Poroke. Zadnje dni so se v Mariboru poro* čili: Urbanek Julij, tehnični uradnik, in Tušak Mi-1 lena, učiteljica; Ludvik Žižek, delavec, in Ernesti-na Unterlandstater; Dolinšek Ludvik, mes-r, in Fras Elfrida; Tintič Slavko, natakar, in Pečjak Jožefa; Novak Vinccncij, zidar, in Črnčec Angela; Dobrovnik Frančišek, monter, in Šoštcrič Marija; Gašper Emst, kov. pomočnik, in Kramarič Marija; Zcmljič Vincenc, delavec, in Majal Genovela; Suša Friderik, trg. pom., in Schacherl Jera; Šte-fanec Viktor, zaseb. uradnik, in Petsche Magda-* lena. Bog daj obilo sreče in blagoslova! m Sedmo kolo šahovskega turnirja. V torek zvečer so odigrali 7. kolo mariborskega šahovskega turnirja. Scnan je premagal Skralovnika, Ketiš Hva-liča, Reinsberger Kusterja, Kukovec Lukcša B., Marvin Senekoviča. Rcmizirali eo Lukeš F. proti Pečctu in Čertali. proti Gerželju. Stanje po sedmem kolu je naslednje: Ku6tcr 6, Gerželj in Kukovec 5 (1), Certalič 4 (1). Lukeš Fr. in Sonan 4, Re:n«berger 3 in pol (1). Marvin in Peče 3 in pol, Ketiš in Lukeš B. 2. Skralovnik 1 in pol (2), Sene-kovič 1, Hvalič 0 točk (1). m Toča je povzročila veliko škodo. Dne 30. junija je nad mariborsko okolico divjala huda nevihta s točo, ki je hudo prizadela vasi Jelovec in Brestemica v občini Kannica pri Mariboru. Cenijo, da je škoda povzročila 1 milijon dinarjev škode. Občina je bansko upravo brzojavno obvestila o vremenski katastrofi in zaprosila za odreditev komisije, ki naj uradno ugotovi povzročeno škodo. Istega dne je toča pobila tudi v selniški obč;ni, v kateri je zlasti hudo uničevala v vasi Slemen, kjer je prizadetih 18 posestnikov. Pravijo, da je tukaj povzročila 322.000 dinarjev škode. m Mali harmonikarji priredijo pod vodstvom kapelnika g Vilka Šušteršiča v nedeljo, 7. t. m. od 11 do 12 dopoldne v mestnem parku koncert. Čisti dobiček je namenjen za letovanje revnih otrok v domu Jadranske straže v Bakru. Priporočamo občinstvu, da se tega koncerta udeleži in z malim enodinarskim prispevkom pripomore revnim otrokom do letovanja. m Dva ponarejevalca obsojena. Pred malm se« natem mariborskega okrožnega sodišča sta se zagovarjala zaradi ponarejanja 20 dinarskih kovancev 45 letni posestnik Jurij Pušnik iz Statcnberga pri Poljčanah in 33 letni že večkrat predkaznovani brezposelni klatež Anton Oprešnik iz Podčetrtka. ,'iačctkom meseca februarja t. 1. so orožniki v Poljčanah izvedeli, da fkriva posestnik Pušnik v Sta-tenbergu pri sebi že nekaj časa sumljivega tujca. Obiskali so Pušnika ter ugotovili, da stanuje pri njem Oprešnik, ki je šele nedavno prišel iz mariborske kaznilnice, kjer je sedel zaradi ponarejanja denarja 4 leta. To jim je bilo sumljivo, pa so Puš-nikavo domačijo temeljito preiskali. Našli so skrite kalupe za vlivanie 20 dinarskih kovancev in zalogo kovine, iz katere bi se falzifkati izdelovali. Oba osumljenca eta v preiskavi tajila vsako krivdo, pri razpravi pa je Pušnik vse na sebe prevzel, dočim je Oprešnik zatrjeval, da je nedolžen. Pušnik je dobil 6 mesecev strogega zapora, Oprešnik pa 1 leto in 3 mesece robije, m Mlad tat čebel. V okolici Peker so bile zadnje čase tatvine čebel skoraj na dnevnem redu. Oškodovani so bili mnogi čebelarji. Za vso zadevo se je začel intenzivno zanimati poveljnik orož-niške postaje v G. Radvanju g. Štefan Tkaličič, kateremu 6e je posrečilo po tridnevnem delu storilca izslediti v osebi nekega mladoletnika, katerega prej pač nikdo ne bi osumil tatvin. Pekrski čebelarji bodo odslej imeli mir in njihove čebele bodo Ptuj Vlom. V nedeljo je bilo vlomljeno na Ormoški cesti v stanovanje Avgusta Nudla, trgovskega pomočnika pri tvrdki Schvvab, ki jo sedaj na orožnih vajah. Ker je bila tudi njegova žena odsotna, so imeli nepoznani vlomilci lahek posel. Odnesli so nad 5000 din v gotovini in raznega perila v precejšnji vrednosti. Za vlomilci je izginila vsaka sled. Poostreni pasji zapor. Ker se je pojavila pasja steklina, je mestno poglavarstvo odredilo poostren pasji zapor. Vsi psi morajo imeti nagobčnike in jih morajo ljudje voditi na vrvici. V prP-meru kršenja sledi stroga kazen. Nov grob. Te dni je umrl v Ptuju v starosti 61 let orožnik Jožef Vernik. Naj počiva v miru! Muta Potniki in letoviščarji, ki križajo Dravsko dolino, se čudoma vprašujejo, če Mula nima več cerkve, ker od,strele 30. junija 1936 požgani stolp daje videz s sedanjo provizorično stolpno streho starega gradu. Ko izvedo, da je to stolp župnijske cerkve, sprašujejo, kdo je kriv te nemarnosti, da se stolp še do sedaj ni obnovil? Zato malo pojasnila. Takjj po požarni nesreči je poklirana komisija določila, kako se ima stolp obnovili. Načrte je precJožil domači cerkveno-konkurendni odbor. Ti pa niso odgovarjali slogu. Banska uprava jih ni odobrila. Vse urgence na mnoge strani so ostale zaman Osebno se pelje župnik na bansko upravo. Tam dobi zagotovilo, da pride kmalu vse domov. Res je banska uprava naredila vse načrte in proračun brezplačno; stolp baročni, kot je bil prejšnji. Občina delo razpiše. Noben večji podjetnik se ni oglasil. Tako je obnova stolpa spet zašla v spanje. Kar nenadoma pa se za 4. obletnico 30. junija ob pol 16 vrne opomin izpod neba. Strahotno še zabliska in udari, da se jo vse streslo. Kaj se je dogodilo? Lesen stolpni križ, ki je bil za sveto birmo ltta 1937 postavljen, je razneslo v drobne trešcice, razbilo in scefralo tram in razmajalo ostalo kritje; nalo je strela predrla z grozno silo v obok nad uro m zdrobila električno varovalno napravo v zakristiji. Na šoli so popokale šipe, še drugod je udarilo v električno napeljavo in jo poškodovalo. Zaprosili smo takoj okrajno načel-stvo. da podvzame vse možne korake, da se »tolp brž začne graditi in se vzame sramota Muli, ki je sicer prijazna na južnem obronku Radelskega pogorja ležeč trg, ki ga tare vedna suša na vodi. Vodovod sicer ima; vodo pa črpalka izpod vznožja žene na hrib. kar povzroča vedno nove stroške in jezo pri vseh stanovalcih. Mislili smo že dobiti vodo s plan n, a dejanj ni Sicer pa na Muli ne spijo. Zmisfili so si manjšinske šolske oddelke, Agitacija je pridno na delu. Da bi tudi organizacijsko delo našlo tako agilnost KULTURNI OBZORNIK Kapiteljska cerkev v Novem mestu Novomeška kapiteljska cerkev zavzema v vrsti mestnih župnih cerkva gotovo eno prvih mest. Arhitektonsko je cerkev v sedanji obliki le torzo, na sredi poti prekinjena izvršitev velike gradbene zamisli, od katere je bil izvršen le prezbiterij Monu-inentalno resna arhitektura prezbiterija, ki liani po svoji ogromnosti da slutiti velikopoteznost zasnut-ka, je eden najvažnejših spomenikov prve polovice 15. stol. Kripta, ki zavzema ves prostor pod prez-biterijetn, pa daje temu spomeniku posetmo vrednost v tem, da je osamljen primer v spomeniški posesti Slovenije. Kar pa novomeško kapiteljsko cerkev stavi na prvo mesto, je njena izredna lega na mestnem pomolu, kjer zavzema njegov najvišji del in je v urbanistični zamisli naselbine osnovni element, ki je dal mestu oni zunanji videz, ki jo bil odločilen v vseh dobah in bo tudi ostal za ves nadaljnji razvoj. V Novem mestu zavzema cerkev oni položaj, ki v drugih mestih pripada gradu. V tem izrednem položaju cerkve se po svoje zrcali postanek mesta, ki ni bil vezan na grad in zametek bodočega mesta oli njegovem Vznožju, ampak je mesto nastalo tu po zapovedi deželnega kneza in tudi mogoča naselbina na kraju sedanje cerkve ni bistveno nieio-dajna pri jx>stanku mesta, ki se je razvilo ločeno od te, na vznožju Kapiteljskega hriba. Da je cerkev delo dveh dob, pove že prvi po-gled. Ostro se ločita med seboj prezbiterij in ladja. Prvotna cerkev je obsegala sedanjo ladjo od zvonika do prezbiterija in ie bila nižja od sedanje. Da so stene v svojem spodnjem delu še ostanek le prvotne cerkve, povedo odkrita okna. Na mestu prvotnega prezbiterija je nastal v začetku 15. stol. sedanji s krijsto. kot prva etapa velikopoteznega načrta, ki naj bi nadomestil staro stavbo 7. novo cerkvijo, ki naj bi bila viden dokument meščanske samozavesti. Postanka te cerkve nikakor ne smemo spravljati v zvezo z ustanovitvijo kolegiatnega kapitlja leta 1493. Cerkev je nastala kot izrazito meščanska stavba veliko pred ustanovitvijo kapitlja. Pogoji za Izostanek cerkve leže v prvi dobi mestnega razvoja, ko so ugodne gospodarske in premoženjske prilike dovoljevale gmotna sredstva in je razpoloženje časa dalo duhovne podlage za zidavo cerkve. Meščanom je bil pied očmi ideal velike, reprezentativne stavbe notna v duhu srednjeveške miselnosti, ki je v cerkvi videla uresničenje religioznega čustvovanja. Z ustanovitvijo kolegiatnega kapitelja pa pomen cerkve močno zraste, cerkev postane sedež nove cerkvene institucije, mesto pa cerkveno in kulturno središče velikega ozemlja, ki je cerkveno-upravno pripadalo kapitelju. Odslej izpolnjuje zgodovina kapitlja velik del mestne zgodovine. Po letu 1429, ko je bil posvečen prezbiterij, je zidanje prenehalo in se pozneje ni več obnovilo. Turški vpadi, ki so se vedno bolj množili, so stavili meščanom nove naloge. Tudi novoustanovljeni kapitelj ni bil zmožen uresničiti gradbene zamisli meščanov in tako je bila ta za vedno jKikopana. Nova gradbena delavnost se pojavi šole po požaru leta 1580, a se omeji le na zasilno popravilo., porušene ladje, ki je bila do tedaj ravno krila. 'Sedaj so jo 'obokali in prisiljeno spojili s prezbiterijem. Taka je ostala cerkev do danes in se njeno zunanje lice bistveno ni več spreminjalo. Večkrat pa je bila zmenjana cerkvena oprava, zadnjič v drugi polovici 19. stol., ko so odstranili baročne oltarje in jih nadomestili z novimi, od katerih posebno veliki, obrtniški izdelek v novogotskih oblikah, nikakor ne ustreza arhitekturi prezbiteiija, ki jo neljubo zakriva, in še manj Tinlorettovi oltarni sliki, kateri je popolnoma neprimeren okvir. Obnovitev cerkve Cerkev je v teku stoletij utrpela na svojem organizmu mnogo sprememb, ki so občutno oškodovale njeno lepotno stran, čas sam in kvarni vplivi vlage pa obupno gospodarijo predvsem v kripti, ki je zaradi svoje globoke lege jkkI zemljo Spomini na Estonsko izpostavljena uničujočemu vplivu vode. Tu so poškodbe, ki jih je zapustila na temeljnem zidovju vlaga, že tako občutne, da so postale nevarne za konstrukcijo cele stavbe. • Predvsem to dejstvo in pa želja jx> lej>otni obnovitvi cerkvene notranjščine nujno silijo k restavraciji stavbe, ki se ne sme več odlašati, če hočemo obvarovati sjioinenik pred nadaljniin propadanjem. Zato je bil naprošein arh. M. M u š i č, ki sedaj z velikim uspehom vodi restavracijo mariborske stolnice in ki je novomeški rojak, da jiove svoje inneje. Arh. "vlušlč je svoje poročilo oprl na sledeče glavne točke: Restavracija je nujno potrebna iz dveh ozirov. Prvi obsega dela, ki so za očuvanje stavbe nujno potrebna. Drugi pa je estetsko lepotni ozir, ki zahteva dela. katera bodo vrnila cerkvi njeno prvotno lepotnost. V prvo skupino spada predvsem osušitev krip-te, kjer je vlaga temeljne zidove že toliko raz-močila, da je obstoj stavbe v resni nevarnosti, j)osebno, ker nanje pritiska ogromna teža prezbiterija. Nujno potrebna je tu drenaža na zunanj-ščini, kjer naj se okoli zidu izvrši betonirani jašek od terena do temeljev. Na dnu jaška je treba pol oži t i drenažne cevi. Nad tlakom kriple pa je jiotrebno prebiti okrogle odprtine skozi zid, da je tako možna izmenjava zraka. To je v principu program teh del, ki jih je treba izvršiti čimprej pod nadzorstvom sposobnega arhitekta. Pod drugo točko jirograma spada lepotna obnova stavbe. Ta je v kripti neločljivo povezana z deli v prvi etapi. Odstraniti je treba ves propadli omet in ga nadomestiti z novim, zdravim. Pri tem ostanejo brez ometa stebri, okviri oken in vrat, torej vsi tisti konstruktivni deli, na katerih leži lepotni poudarek. S tem bo zaključena prva etapa restavracijskih del, ki bo cerkev konstruktivno ozdravila in že načela drugo estetsko stran obnovitve. Restavracija prezbiterij« zahteva le izboljšanje estetskega izraza. Logično, na konstruktivne dele oprla arhitektura, ki je v tej konstruktivni jasnosti, izraženi v služnikih, rebrih in sklepni-kih, imela tudi svoj lepotni mig, je bila pod kasnejšim beležem oropana prav te svoje lepotne strani. Da poiščemo to, je jiotrebno, da odkrijemo naravni material, v katerem so ti stavbni detajli izvršeni in da steno med njimi enotno svetlo barvamo. Tako Im> arhitektura uveljavljena v svoji logični rasti, v napeti igri konstruktivnih sil in bo zaživela v onem pristnem izrazu, ki ji je bil dan ob postanku. Posebno kočljivo nalogo bo stavil nov veliki oltar. Sedanji v svojih okornih formah arhitekturo občutno zakriva, je pa tudi v resnem nasprotju s Tintorettovo sliko sv. Miklavža. Slika sama zahteva kvalitetno odgovarjajoč okvir, ki je ne bo zakrival, ampak ji ustvaril z mogočno, baročno navdahnjeno arhitekturo, novo, primernejšo okolje. Ostala dela so malenkostna in se omejujejo le na preslikanje cerkvene ladje. Tako bo kapiteljska cerkev dostojno restav-rirana in dopolnjena z novimi umetniškimi elementi. Že to kratko poročilo arhitekta nas jasno prepriča. da gre za nujno obnovitev izredno važnega arhitekturnega spomenika, katerega pomembnost sega preko kraja, kjer stoji. Zavedajmo so, da je kapiteljska cerkev v Novem mestu važen dokument njegove zgodovine in da predstavlja najvišjo duhovno vrednoto, ki jo je mesto kdajkoli moglo ustvariti. Akcija za restavracijo cerkve se je pričela. Naprošena je bila za podporo kr. banska uprava in pristojno ministrstvo v Belgradu. Seveda teli sredstev ne bo dovolj in priskočiti bodo morali meščani, da se ta s|X)menik, ki so ga naši predniki pred 500 leti postavili, očuva. Restavrirana cerkev bo v jx>nos mestu, tujcu pa bo nudila izreden estetski užitek že po svoji arhitekturi, še bolj pa zaradi dragocenega bisera, ki ga hrani — Tinlorettovega sv. Miklavža. Jože Gregorič.,, Vedrega in srečnega obraza se spominjaš te dežele m njenih ljudi. Oboje je lepo, mlado, skoraj bi dejal — nepokvarjeno — po vseh notranjeevropskih bremenih, vprašanjih in tradicijah. Tradicije ima seveda sleherno narodno občestvo in tako tudi estonsko ljudstvo. Vendar niso tradicije v tem primeru kak muzejski zaklad, ki naj ga mladi rodovi častijo in se mu čudijo. Te tradicije so večkrat najbolj živa lastnina in večkrat sem naletel na mladino obeh spolov, ki je znala na pamet kar cele strani Kale-\vipoega, ki je estonski narodni ep z 19.000 verzi. Pa to niso igralci ali pevci junaških pesmi, marveč otroci najpreprostejših staršev iz naroda, ki znajo te verze na pamet. Skoraj ne moreš verjeti, da je to malo, žilavo, hrabro ljudstvo tako narodno zavedno, ko so mp stoletja vladali tuji narodi — zdaj Rusi zdaj nem-ško-baltiški baroni — in od nedavnega jo Estonsko zasedla Sovjetska Rusija. Narodno-duhovno življenje Estoncev je dandanes bolj sveže, bolj pestro, kot je bilo kdajkoli prej. Estonska univerza (edina) v Dorpatu je čudovit skupek procvitajoče duhovnosti. Mladina je neizrabljena, darovita, impulzivna; ženske so izredno lepe in njih lepota je združena še s pristno, jirisrčno naivnostjo. Tallin, prej Reval. ki je glavno in edino veliko mesto Estonske s koničastimi, rdečimi strehami, s cehovskimi in trgovskimi hišami, cerkvami, cvetočimi kostanji, trgi in tržišči se nam je zazdelo tako iskreno domače. Ljudje na cestah, ki so večjidel plavih las, se ti zazdijo kakor Švedi. Čeprav vsebuje mesto gotsko-nemško potezo, vendar vidiš in občutiš povsod estonsko svojskost. Pa Estonci sami? Kolikor sem jih jaz spoznal, so prijazni, ljubeznivi in prisrčno iskreni s tujci. Na cesti je zlasti opazno veliko število žensk, ki so visoke rasti, vitkih nog in njih oči so velike, včasih ]>oševno ležeče, zaradi česar so še posebno mikavne. To je pač antropološka uganka, kako jo moči to, da je v taki majhni deželi, ki ima komaj 1.2 milijona ljudi, toliko lepih žensk. Na Estonskem je mnogo več žensk kot moških, zato šo ženske zaposlene tudi v takih poklicih, ki jih drugod opravljajo moški. Tako, na primer, so po vseh brivnicah samo ženske, ki strižejo in bri-jejo tudi moške. Estonski dijaki izvrstno govorijo angleško in nemško in z njimi se utegneš pogovoriti o vsem. Predstave Estoncev o »Evropi« so jako čudovite ali vsaj humoristične. Tako je hotela iieka mlada gospa zvedeti, ali se ljudje v Franciji kar na cesti poljubljajo in ali so hribi v Švici zares »tako silno visoki«. Pot v notranjost dežele te privede v nov svet. Rrzovlakov ni. Med Tallinom in Dorpatmn vozi en satn vlak. Vožnja s tem vlakom ponoči je nepozabna. Vlak pelje počasi in zaspano. Majcene postajice stojijo s plapolajočimi svetilkami v neskončnosti. V vagonih je strahotna tesnoba. Tu vidiš Ruse, ki se vozijo v svoja naselja ob jezeru Peipus. Vidiš dijake in dijakinje, ki se peljejo v Dorjiat v šolo. Na kolenih imajo zvezke in knjige in se tako učijo, ko da bi morali julri opra- viti izpit pred samim Bogom Očetom. Skoraj vso noč traja vožnja. Ko se zdani, smo že v neizmer-nosti ruskega nižavja in morje je zatonilo kakor sanje. Reval (Tallin) je nordijsko mesto, a Dorpat jo s svojimi lesenimi hišami in preprostimi cestami izredno vzhodnega značaja. Začudiš se, da je toliko kinoniatografov. Ti nadomeščajo gledališče in vrvež velikih inesl in utvaro »zahodne države«. Omeniti je treba še podeželje. Veliko je in kar razsipno daljno. Podeželje obvlada mesta in mestne ljudi. Polno je gozdov, gob in slabih, samotnih cest, vendar tudi polno utrjenih, samostojnih in zdravih ljudi z žilavim hrepenenjem po svobodi. Takrat je bila meja proti Sovjetski Rusiji zaprta. Ko smo na neki vožnji čez jezero Peipus zaslišali na vzhodu streljanje in smo se plaho in vprašujoče ozrli v estonskega obmejnega stražnika, se je ta plavolasi, mišičasti vojak na široko zasmejal in vzkliknil: »Zdaj streljajo zajce. Ne upali bi se v kaj drugega streljati.« Zdaj mislim na te besede in na tisti smejoči se obraz. Zgodilo se je drugače. (Steenken — Po švic. listu.) Pehotni general Stiilpnagel, ki ga je Hitler imenoval za načelnika komisije za premirje. Slovenska Bistrica Župnija sv. Jerneja v Slovenski Bistrici bo v nedeljo 7. julija slovesno sprejela svojega novo-mašnika g. Henrika Goričana. Ob pol 3 popoldne bo sprejem, v farni cerkvi slovesne večernice, potem pa se bo v Slomškovem domu predvajala za to -priliko primerna duhovna igra »Skrivnost sv. maše«. Igra je delo španskega pesnika Calderona, zelo poučna in globoka. Zato opozarjamo in vabimo nanjo bližnjo in daljno okolico. ŠPORT 111'ini i > i1 minil športne zanimivosti od vseh strani Prvi nastop gdč. šiehanove V pelek se nam je predstavila v opernem mladna sreča, med katerimi sta najboljši zadnji dve, posebno pa Na straži, s katero se približuje ______________ ____________ . ___________ Maistrovim vojaškim pesmim. Nadaljno leposlovje Gledališču mlada pevka v vlogi Lucije Lamermoor- j v listu je nadaljevanje Zorčavih spominov njegove prve službe Gosposki hlapec ali nadalnji _ 6pomini Kotarjevega Nandeta ter kratek prizor Velikonjeve igre iz časa turškega obleganja Tabor. Živahno so opisana Slovaška pota, ki jih opisuje propagator slovaške zemlje, njene etnografije in zgodovine prof. Smolej, katerim je njegova gospa Avgusta Gaber-ščik-Smolejeva dodala še članek o slovaški narodni umetnosti. Članka spremljajo številne podobe iz slovaškega življenja. Dr. V. Fajdiga je opisal življenje in delo pokojnega pariškega nadškofa in kardinala Verdiera kot modernega apostola in graditelja sto cerkva v rdečem pariškem pasu. Dr. Josip Žontar pa priobčuje svoje članke iz najstarejše slovenske pravne zgodovine:: Morišča in krvava »namenja. Prof. dr. Lukman razlaga rimljansko zavest sv. Hijeronima, ki je bil rojen nekje na našem Krasu, pa se je smatral za Rimljana tedaj v času, ko so Rimljani že propadali državno in je padel Rim kot žrtev novih sovražnikov. Slede rubrike: Nove knjige, Dom in družina, Zabava in šala ter uganke in mreže — kdo jih razveže? ske v istoimenskem Donizetlijevem delu. V njeni ] igri seveda ni bilo tiste intenzitete, ki jo zahtevamo od rutini ranega in izdelanega igralca, ven- | dar je bila kreacija mestoma, zlasti v prvem delu tretjega dejanja, na višini; marsikatero odvisno kretnjo, ki se ne sklada z notranjim razpolože; njem Lucije in je l>oli slučajnostim, izvirajoča iz zgolj osebnostnega značaja nositeljice vloge, bo sčasom ob kontroli režiserja ter ob večji poglobitvi kmalu odpravila. V celoti pa ji gre kot novinki za težko vlogo iskreno priznanje. Pevka ima lep in prodoren glas, ki da v višini blesteč zvok, dočim pa moti v srednji legi pripuščanje sape. ki povzroča tudi znatno vihri ran i ton. Kolikor je pač mogoče presoditi pevko po enkratnem nastopu, se zdi, da vobče uporablja prevelik kvantum sape: možno pa je z oziroin na cornjo ugotovitev iskali vzrok« v tremi in s tem združeni nervoznosti dia-fragme, kar pri prvem nastopu ni izključeno. To pa ote.žkoča mirno dihanje in pravilno jx>dpiranje funkcij pevskega oraana. Tu je iskali vzroka in-tonančne negotovosti; pri pevki je bilo namreč opaziti na nekaterih mestih intonančno točno zastavljen ton, čimbolj pa ga je podpirala s sapo in odpirala v prostor, tembolj je višala. Opredeliti to napako s pevsko-tehnične strani (kajti to nima nič opraviti s posluhom) je po enkratnem poslušanju težko. Gotovo pa se bo pevka za to sama zavzela. V celotnem posjledu pa moramo ugotoviti, da ima velike zmožnosti in dobre posioie za operno udejstvovanje. — Mimogrede naj omenim še c. Gostiča, ki je bil topot v višinah boljši, v drugi j>olovici drugega deiania pa je visoke tone zastavil in razvil na naravnost vzoren način. To je znanje, volja in pridnost. sil. Mladika št. 7. Jalcn je v svoji uvodni celoletni povesti, ki jc nadaljevanje lanske, Trop brez zvoncev, začel opisovati četrto leto bivanja v bohinjskih planinah ter lovenja po kamnatih višinah. Emilijan Cevc, ki je gotovo psevdonim za kakšnega dobrega pisatelja, ali še bolj pisateljico, je napisal resnično lepo in prisrčno črtico Amarilis, trenutek, ko se prebudi v deklici ljubezen. Romantika čustvovanja obenem pa nazorno opisovanje okolja in psihološko nežno opazovanje so odlike te lepe črtice, ki spada med naileoše obdelave tega motiva. Tako srčkanih stva- . , _ t t. 1---I D__i — u \r%\ £ t o v i 1U1 ri tloveK ze aoiK" »«-■•■■• i- ■ —• -■-••• — priobčil Vinko Žitniki Odpuščanje, Na straži, Po- Stalne razstave likovnih del v »Salonu Kos«. Kljub nestalnosti, ki vlada v svetu, kljub razbur-ljivosti, ki nas dnevno obiskuje, doživljamo vendar od časa do časa tudi vesela presenečenja. Eno takih presenečenj nam je pripravil v zadnjem času v »Salonu Kos< v pasaži »Nebotičnika« g. Kos. Brez hrupa je razstavil dela dveh naših starih znaneev-mojstrov: Riharda Jakopiča in Matije Jama. Mojstrovinam navedenih dveh mojstrov ie priključil še dela Pavlov ca. Slape mik a, Koželja in Dre 1111 j a. France Pavlovec razstavi ja dve pokrajini in to: Gameljne in Vikrče pod Šmarno goro. Pavlovec je lopel v barvah, je prepričevalen in osvajalen, kar lahko trdim tudi o Slaperniku, ki je zastopan 7, Bledom in miniaturami, ki pa so manj krepke. Kamniški roiak Koželj je ljubitelj naših gora, zato nam jih tudi podaja take, kakor jih doživlja. Njegove planine bodo prav gotovo našle svojega kupca. Nič skupnega z umetniki barv nima akademski kipar in medaljer Stane Dremelj, ki razstavlja lik dr. F. Prešerna in »Legendo«. Ta vrsla umetnosti ie pri nas še malo znana in prav bi bilo, da o njej obširneje spreao-vori umetnik sam. Iz razeovora z g. Kosom sem izvedel, da kani na jesen otvoriti razstavni prostor za stalne razstave v neki ljubljanski palači, pa si je dvorano v to svrlio že naiel. Vsekakor bo kulturna Ljubljana ta niegov korak z navdušenjem pozdravila, —a— V nedeljo bo a«ilni ŽSK Ilermes priredil na podutiški progi velike, že tradicionalne kolesarske tekme. Herines prireja to dirko zdaj že osmič. Proga votli iz Zgornje Šiške mimo Kosez, jh> ikkIu-tiški cesti na Podutik, čez podutiški klanec v Glince, v Dolnice, v žapuže, Dravlje in spet nazaj v Zgornjo Šiško. Ena runda te proge meri ca 8 km, progo pa bodo morali dirkači prevoziti sledeče: turisti dvakrat, juniorji petkrat, prvorazredni dirkači pa osemkrat. Start in cilj za vse dirkače ho pri Martinčevi restavraciji v Zg. Šiški. Tam bo j)o končanih dirkah — začele se bodo ob dveh popoldne razdelitev nagrad. — Nagrade za kolesarske krožne dirke, ki bodo v nedeljo popoldne na podutiški krožni progi, so dirkačem na vpogled v izložbi trgovine Jax in sin, Tyrševa cesta 36. V Guštanju jo bil v nedeljo pokalni turnir domačega kluba SK Slovana, udeležili pa so se ga razen domačina še klubi Železničar (Maribor), Slavija (Maribor) ter Hrastnik. Rezultati tega turnirja so bili naslednji: Železničar : Slovan 3:1, Hrastnik : Slavija 2:1, Železničar : Slavija 2:1, Slavija : Slovan 4:2, Hrastnik : Železničar 1:0, Hrastnik : Slovan 3:0. Na prvem letošnjem plavalnem dvoboju, ki sta ga priredila ZPK in Bob, je zmagal zagrebški ZPK. Zmaga pa je bila razmeroma prav pičla — rezultat se namreč glasi 100.5 : 95.5 točk. V naslednjem rezultati: 200 111 prosto gospodje: Balla (Bob) 2:25.2, 100 111 hrbtno dame: Bijelič (Bob) 1:40.4, 100 111 hrbtno gospodje: Drobnič (ZPK) 1:17.0, 50 111 prosto gosjMMlje: Miletič (Bob) 29 sek. 100 111 prsno gospodje: Dvorak (ZPK) 1:24.7, 50 111 prosto dame: Lipska (Bob) 37.9. štafeta 4X100111 prosto gospodje: Bob 4:35.2, 400 111 prosto gospodje: Balla (Bob) 5:20.2, 200111 hrbtno aospodje: Drobnič (ZPK) 2:53.4, 100m prosto dame: Lipska (Bob) 1:24.2. 200 111 prsno gospodje: Dvorak (ZPK) 3:10.8. 100111 prosto gospodje: Vidovič (ZPK) 1:07, štafeta 3X50111, mešano dame: Bob 2:13 in štafeta 4 X200m prosto gospodje: Bob 10:38.8. Organizacijski odbor za 12. olimpijske tekme v Helsinkiju zdaj po odpovedi teh tekem že s polno paro opravlja likvidacijske posle. Polovica zneska, ki je prišel na račun vstopnine v višini poldrugega milijona finskih mark, je že vrnjenega, iz zamejstva je bilo že do 1. septembra 1939 plačanih za 80.000 finskih mark vstopnic. V finsko deželo samo bo treba vrriiti okrog 800.000 finskih mark. Skoraj do zadnjega predmeta je obsežni inventar organizacijskega odbora prevzela država. Vreden pa je ta inventar približno 500.000 finskih mark. Finski športniki so se združili. Uspešno so bila zdaj zaključena prizadevanja, da bi se vsa finska šjx>rtna društva vendarle že znašla pod eno in isto streho. Delavska športna zveza. Športna zveza švedsko govorečih Fincev 111 dosedanja Finska športna zveza so se zdaj združili v eno samo finsko šjiortno organizacijo. Na francoskem bojišču sla padla tudi dva znana nemška športnika, in sirer atlel Giinlher Gehmert in veslač Hermann Klotz. Gehmert je bil eden najboljših skakalcev v višino ter je bil sedemkratni nemški reprezentant. Klolz je lani skupaj z Lindnerjem (Bratislava) osvojil nemško jirvenstvo v dvojki. Ameriško prvenstvo v desetoboju si je osvojil Bili Watson s 7523 točkami. Po prvih petih disciplinah je imel 4291 točk. Že se je zdelo, da bo lahko potolkel svelovni rekord v desetoboju (to prvenstvo ima še vedno s 7900 točkami Glenn Morris). V drucem delu tekmovania na ie BiH Watson dosegel v Dosanicznih disciplinah slabše rezultate ter je dobil v preostalih petih disciplinah samo 3232 točk. Pri tekmah za atletsko prvenslvo v Miinchenu so bili med drugim doseženi naslednji dobri rezultati: na 800 111: Kaindl 1,55,5, na 10.000 111: Haus-liofer 31.25,4, kladivo: Mayr 50,13 111, skok v višino: Koppenvvallner 1.90 m. Res je korenjak Yrko Nikkanen, finski in svetovni rekorder v metu kopja. Iz železa mora biti, kajti sicer njegovih dejanj ni mogoče razumeti. Spomladi leta 1939. je doživel težko avtomobilsko nesrečo, tako da dolgo časa ni mogel nastopati. Komaj je bil za silo zdrav, je izbruhnila rusko-finska vojna. Nikkanen je prišel na karelijsko mejo. Nekaj sto metrov za fronto so imeli Finci svojo znamenito kopel »basln«. Dim, ki je priha-jla iz hiše, je Rusom najbrž izdal, da so tam čete, pa so začeli obstreljevati in bombardirati taborišče, prav ko je bil Nikkanen z desetimi tovariši v kopeli. Nekomu je strel izbil iz roke milo. Nikkanen se je kar se da naglo oblekel, že si je natikal čevlje, ko ga ie krogla iz strojnice zadela nad koleno. Šla je skozi meso ter napravila veliko rano. Nikkanen je moral v neki lazaret. približno 25 km za Borkkojem. Ko je ležal v lazaretu, je bil kraj bombardiran, pa tudi na lazaret je padlo nekaj bomb, pri čemer sta našla smrt dva zdravnika in dve bolniški sestri. 17 ranjencev pa je bilo nanovo zadetih. To je bilo najhujše Nikkane-novo doživetje, saj je moral ležati v aipsu, brez pomoči, prav nič si ni mosiel potnacati, ko so vse naokrog eksplodirale granate in so krogle preluk-njavale stene. Končno je Nikkanen ozdravel in se spet vrnil na fronto, kjer je ostal prav do konca vojne. Od njegovih treh bratov ie najstarejši padel pri Summi, ostala dva pa sta se vrnila iz vojne ^iva in zdrava. Kljub vsem tem doaodkom in lian-dicapom pa je Nikkanen spet pri svojem prvem resnem startu po vojni vrgel v Stockholmu kopje 71.60 111 daleč. Res znamenje trdoživosti in moči — ni se treba bati za finsko bodočnost. Dne 7. julija l>o na milanskem »Visorelliju« v zvezi 7. nemško-italijansko daljinsko dirko za amaterje na progi Milano—Miinchen kolesarska prireditev asov italijanskega kolesarstva. Ta dirka je bila zdaj že dvakrat preložena, prvič zaradi nevarnosti pred nočnim bombardiranjem, drugo nedeljo pa zaradi dežja. Dne 14. julija bodo 4. dirke za italijansko cestno prvenstvo, 5. »Trofeo Moschini« v Mantui, rodnem mestu Learca Guerre. ki je bil za to nedeljo angažiran za mantuanski kriterij. Prireditelj, klub »Manlua Sportiva« se je odločil, da »Trofea Moschini« ne bo organiziral na kriterijski progi, ampak da bodo te dirke spet v smeri proti Gard-skemu jezeru ter proti dolini reke Adiže. Tekmovalci bodo morali premagati nekaj prav hudih klancev. OkroR 200 tekmovalcev se ie udeležilo cestnih kolesarskih dirk »Okroa Leipziga« (180 km). Pro-tra je vodila skozi severozahodno Saško in pokrajine Tliiiringena. Zmacal je v času 4. 43. 58. 1 Harry Staager pred Kittsteinerjem in Pietschem. Naše osrednie ognjišče: »Slovenski dom« naloga letošnjega leta! Devet otokov v Rohavshem prelivu „Dobrotljiva gospa na Saritu" Svetovno časopisje je postalo pozorno na tako imenovane 1'relivske otoke, ki jih je londonsko informacijsko ministrstvo demilitariziralo. Ti otoki so majhen ostanek nekdanje kneževine Normandije, ki si jih je Anglija rešila še iz srednjega veka, medtem ko je normanska celina že pred stoletji pripadla dokončno Franciji. Skupna ploščina vseh devetih otokov v lio-kavskem prelivu meri komaj 200 kvadratnih kilometrov. Na teh otokih prebiva 100.000 ljudi. Največji otok, Jersei/, šteje 51.000 prebivalcev; otok Ouernsey pa 41.000. Dva teh otokov, Brecliou in Lihou sploh nista obljudena in sta bila le kot opo-rišči angleškega brodovja za strelske vaje. Vsak od otokov Jersey, Ouernsey in Alderneij ima svoj lastni parlament, čigar zgodovinski ustroj sega do Viljema Osvajalca (106G). Angleški kralj je prebivalcem kanalskih otokov samo »knez Normandije«, ki mu pod tem naslovom služijo. Na otoku Sark se je do današnjih dni ohranila fevdalna vlada. Otok pripada s hišami in ljudmi vred neki angleški plemiški družini in vdova, lastnica otoka, se s ponosom naziva »The good Ladi/ of Sark«, to je »Dobrotljiva gospa na Sarku*. Ona odloča kot razsodn ica, izdaja naredbe in postave, in se mora brigati za stotero zadev, ki se dogajajo na otoku. K sreči živi na Sarku le 571 ljudi. Razmerje prebivalcev spričo številnih angleških počitniških gostov je — razen lastnikov hotelov in gostišč, ki čakajo na dobiček — v najboljšem primeru brezhibno. Večkrat pa naletiš tudi na mržnjo. Z otokov Jerseya in Guernseya pride vsako leto velikanska množina novega krompirja v Anglijo. Mali »krompirjevi parnikk so plitvi, tako da lahko pristanejo ob vseh bregovih otokov. Eden teh parnikov je imel svojo besedo tudi v poslednji španski državljanski vojni, ko je pod kapitanom, ki so mu dejali »Polato-John« (krompirjev John) večkrat prodrl blokado Francovih čet in je priplul v Bilbao, kjer se mu je za ta pota obetalo bogato plačilo. Otoki so že zato jako zanimivi, ker pripadajo sicer Angliji, pa so se do današnjih časov trdovratno oklepali svojih starih pravic. London jim ne more zaukazati nikakršnih paragrafov. Za stroške svetovne vojne niso hoteli ničesar prispevati. Dejali so, da to ni bila njihova vojna. Na hude grožnje in na dobrohotno prigovarjanje iz Londona so se dali 1. 1025. toliko omečiti, da so plačali enkrat za vselej 50.000 funtov šterlingov. O kaki stalni obremenitvi pa niso hoteli prav nič vedeti. Pri vsem tem pa so oloki jako bogati. Bogastvo izvira iz temeljitega poljedelstva, ki se z njim na otokih ukvarjajo. Podnebje je obmorsko, toplo in vlažno; poletje je jako sončno. Palme in južni sadeži uspevajo na prostem in bregovi so obrobljeni 7. vencem samih kopališč. Na otokih Rokavskega preliva ni nobenih dohodninskih davkov in tudi ne carine — razen majhne dajatve od tobaka in alkohola. Zatorej hrepenijo vsi upokojeni angleški državni uradniki in stari denarni sloji po bivanju na teh otokih na stara leta. Posebnost otokov pa je tudi njih denar. Edini lastni novec prelivskih otokov je jerseyer penij iz bakra. Tolikšen je kot angleški penij, a ni na njem angleškega grba, ampak grb Jerseya. Srebrni šiling velja — reci in piši — 13 jersey-skih penijev, ne pa 12 kot angleški šiling. Prelivski otoki so pokrajina štirih jezikov. Uradni jezik otoških zbornic je pravilna francoščina po pravilih Francoske akademije. A sicer govorijo prebivalci, neko norniansko narečje, ki ga je prav težko razumeti. V lukah. predvsem v St. Helieru, St. Aubinsu in St. Peter Portu govorijo neko angleško-francosko mešanico, in samo v bankah in poštnih uradih in v uradih guverner-skega poročnika, ki zastopa kneza Normandije, to je, kralja Anglije — govorijo pravilno angleščino. c 80-letnica Mohorjeve dražbe. V petek dne 5. julija obhaja Družba sv. Mohorja v Celju svojo 80-letnico. Ob tej priliki bo ob pol 8 zjutraj v Marijini cerkvi slovesna služba božja c Nov odbor celjske podzveze ZFO. Funkcije odbornikov celjske podzveze so razrešeni: predsednik g. prof. Mavčec Jože, vodja mladcev Vrabec Ivan, gospodar VrabI Tone in bivši predsednik prof. Janežič Tone. ZFO je imenovala začasne vršilce odborniških funkcij gg.; za predsednika prof. Bitenca Mirka, za načelnika Laha Ivana, za tajnika Vrtačnika Vida, za blagajnika in gospodarja pa Kumpano Ruperta, za odbornike naraščaja in mladcev pa Zupana Alojzija. c Stavka v keramični tovarni v Libojah je po dveh mesecih končana in so delavci uspeli. Podjetje je ugodilo vsem zahtevam delavstva. c 160.000 din posojila bo najela laška občina za gradnjo javnega zaklonišča v Laškem. c Odlikovanja. S srebrno kolajno so bili odlikovani za vestno službovanje sledeči orožniki celjske orožniške čete: poveljnik postaje narednik vodnik g. Rehar Franc, narednik g. Leti£ Alojz in narednik g. Žitnik Jakob v Trbovljah^ >' *'. c Redna vaja Celjskega zvona bo namesto v četrtek v petek 5. julija. c Požar v Bukovju pri Slivnici. V Guzejevi hiši v Bukovju pri Slivnici je pred dnevi začela goreti streha. Ogeni se je razširil iz dimnika, odkoder je zajel slamo. Ker tu ni dovolj vode, so se gasilci omejili zgolj na obrambna dela, da so obvarovali komaj 15 m oddaljeno gospodarsko poslopje in svinjak. Zgorelo je precej žita in masti. c Viničarija je zgorela. Iz Savinjske doline nam poročajo, da je pred dnevi izbruhnil požar v vinski gorici posestnika Golovška Antona iz Šešč pri Št. Pavlu. V viničariji je stanoval Užir Franc. Ker ga ob času požara ni bilo doma, je vse zgorelo. Škodo cenijo na 10.000 din. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. c S čeSnje je padla 7 m globoko in se ubila 51-letna posestnica Marinček Ana iz Preboj pri Slovenskih Konjicah. Na drevesu ji je spodletelo in je padla na tla, kjer si je prebila lobanjo in dobila hude notranje poškodbe. Nezavestno so jo prepeljali v celjsko bolnišnico, a revica je že med prevozom^ izdihnila. Naj v miru počival c Dežurno zdravniško službo za člane OUZD bo imel v petek, na praznik sv. Cirila in Metoda, g. dr. Premšak v Cankarjevi ulici, in v nedeljo, 7. julija, g. dr. Čerin v Prešernovi ulici. c Smrtna nesreča v rudniškem rovu. V torek okrog 5 popoldne je zasula plast premoga pri delu v rudniškem rovu v Osenci pri Celju 30-let-nega rudarja in družinskega očeta Zupanca Friderika in mu zmečkala prsni koš Pokojni zapušča ženo in 3 nepreskrbljene otroke, ki žive v Za Jegličev akademski dom so darovali: Mestna občina ljubljanska 50.000 din, Mestna občina Maribor 20.000, dr. A. Voršič, župan v Celju, 2.000, Remec & Comp., Duplica, 2.000, Avsenek Ivan, industrialec, 1.000, Mlakar Janko, prolesor, 1.000, občina Litija 1.000, občina Cerklje na Gorenjskem 1.000, občina Rakek 500, občina Rogaška Slatina 400, občina Stara Loka 300, občina Teharje 250, občina Vrhnika 200, občina Rateče-Planica 150, dr. C. Maselj, Ljubljana, 100, Intihar Al., šolski upravitelj, Trzin, 100, Hranilnica in posojilnica v Kamniku 100, občina Ormož 100, občina Dolenjske Toplice 100, občina Sv. Jurij pri Celju 100, Cuk K., župnik, Kranjska gora, 50, Do-bernik S., upravitelj mešč. šole, Dol. Lendava, 50, Sodin F., Ljubečna pri Celju, 50, občina Račna 50, dr. Fr. Štele, univ. prof. v Ljubljani, 30, Duh L., kaplan, Radvanje pri Mariboru, 25, Lončarič J., Sv. Jedert nad Laškim, 25 din. Društvo »Jegličev akademski dom« se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Hkrati sporočamo, da smo za doslej nabrani denar kupili veliko trinad-stropno Pongratzovo hišo na Novem trgu št. 4. Preuredili jo bomo za akademska stanovanja in bo temu namenu služila, dokler ne bo nabranih dovolj sredstev za zidavo novega akademskega doma. Ker nas bo adaptacija in oprema hiše stala mnogo denarja, se obračamo na vso slovensko javnost, posameznike in društva, da po svojih močeh prispevajo v ta namen. Ustanovni član društva »Jegličev akademski dom« postane, kdor daruje enkrat vsaj 5.000 din (lahko v obrokih); dobrotni član, kdor daruje enkrat (tudi v več obrokih) 2.000 din; podporni član, kdor daruje letno najmanj 100 din; redni člani morejo postati kat. akad. starešine, ki plačajo letno vsaj 25 din, in kat. akademiki, ki plačajo 10 din. Celjske novice Loki pri Žusmu. Smrt pridnega delavca je prav žalostno odjeknila v delavskem revirju in vsi sočustvujejo z ubogo družino, ki ji je smrt tako neusmiljeno iztrgala skrbnega družinskega očeta. Naj ranjki v miru počiva! c Vlomna tatvina v Čretu. Na praznik popoldne sta vlomila v stanovanje delavke Ramšak Lucije v Čretu pri Celju Mak Franc in Ramšak Marica. Odnesla sta precej obleke in nekaj gotovine. Vlomilca sta bila istega dne pri Ramšakovih na obedu. Med pogovorom pri obedu je Ramšak Lucija omenila, da bo šla popoldne v Celje po nekih opravkih. Njeno odsotnost pa sta vlomilca izrabila in pokradla, nato šla ob Voglaino, kjer se je Marica preoblekla v ukradeno obleko, nato pa šla v mesto kupovat. V hiši sta pustila listek z grožnjo, da mora oškodovanka molčati. Aretiranca sta bila že večkrat kaznovana od pred-stojništva mestne policije, zato so ju aretirali in izročili sodišču. _c Ne spuščajte splavov na prepovedanih prostorih! Iz Savinjske doline prihaja vedno več pri-...da .nekateri lesni trgovci spuščajo splave v ■ __________i - -1 _ rt -t • ., , /ltifo" na prepovedaiiih mestih. Rečni paznik bo moral v bodoče tudi temu posvetiti več pažnjel Fotografiranje z zaprekami V današnji dobi se je moderna fotografija že tako izpopolnila, da ji skoraj ni mogoče zadati naloge, ki je ne bi srečno izpeljala. Tudi Jugoslovanska tiskarna, ki ima prav za fotografsko reprodukcijsko tehniko najmodernejše stroje v vsej državi, zlepa ne pride več v stisko, pa naj bodo njenim strojem in njenemu osebju zastavljene še tako kočljive naloge. Te dni pa se je dogodil primer, ko je moral tudi reprodukcijski oddelek Jugoslovanske tiskarne kreniti z izhojene poti stare navade in poiskati posebno rešitev za trdi oreh, ki mu ga je zadala praksa. Prav za prav to ni bil oreh. ampak precej več. Bili sta to obe ogromni reprezentativni sliki akademskega slikarja Gojmira Antona Kosa, ki ju je ta izdelal po naročilu banske uprave za reprezentativne prostore banske palače. Sliki kažeta prizor iz kmečkih uporov in iz ustoličenja na Gosposvetskem polju. Ti dve ogromni sliki, ki sta bili pred nedavnim z drugimi slikami vred razstavljeni v Jakopičevem paviljonu, je bilo treba namreč fotografirati. To samo po sebi še ne bi bilo tako težko, če ne bi bilo treba napraviti tudi skoraj meter dolgih barvnih posnetkov obeh slik. Barvni posnetki obeh slik naj bi se tiskali v štirih barvah in za te štiri barve je bilo treba napraviti barvne izvlečke na ploščah. Ker je vsaka slika na platnu dolga skoraj 7.5 m in visoka 2 m, ju ni bilo mogoče spraviti v tiskarniške prostore. Dovolj težko pa jih je bilo tudi že prenašati po Ljubljani. Za obe sliki so napravili posebni, 8 m dolgi nosilnici, v katerih Katera hoče izgledati MLADA? Presenetljiva iznajdba ODPRAVLJA GUBE Napravile ta le POIZKUS Nov, dragocen ekstrakt kožnih celic — prav kakor vitalni elementi v koži zdravega, mladega dekleta. Iznašel ga je snamenit zdravnik, profesor medicine. Ta drsgoceni ekstrekt. imenovan »BioeeU, Je vsebovan zdaj v rožnati hrani za kožo Tokalon. Uporabljajte Jo preko noči. Medtem ko spite. Vam koža sleherno sekundo absorbira te vitalne elemente Vsako Jutro, ko se prebudite, Je Vaša kože Jasnejša. glai«a. bolj sveža — mlajša. Cez dan uporabljajte kremo Tokalon (belo, ne mastno). Ta krema vsebuje dragocene sestavine, kt krepijo In natezajo kožo In ki prodirajo globoko v kožne pore. Tam razkrajajo globoko zajedenl prah In nečistočo. Zajedale! Izginejo, razširjene pore »e stiskajo. Koža postane bela. Jasna in mehka kekor sa-tin. S to enostavno nego lahko vsaka žena doseže, da Je videti mnogo let mlajša. Imejte tudi Vi dtvno kožo tn oolt, s kakršno bt se lahko ponašalo vsako mlado dekle. S hranami za kožo Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni. sicer se Vam vme denar. sta sliki sloneli z dolgima stranicama in stali pokonci, ker sta bili seveda napeti na okvir. Tako ju je deset nosačev brez nesreče preneslo na dvorišče Jugoslovanske tiskarne. Ker ju v atelje v četrtem nadstropju ni bilo mogoče spraviti, saj tega niso dopustile stopnice, so napravili na ravni strehi strojnice na dvorišču zasilen fotografski atelje na prostem. Ob steni tiskarne so postavili močno leseno ogrodje, na katero so pritrdili sliko. Na streho pa so sliko spravili delavci po treh lestvah in z vso previdnostjo, kar se je tudi posrečilo, čeprav ni bilo lahko. Na sredi ravne strehe so postavili še veliko reprodukcijsko fotografsko kamero, katero je bilo treba seveda prenesti iz četrtega nadstropja. Tudi to je poteklo v redu, nakar se je začelo fotografiranje. Vsaka izmed slik je bila posnela štirikrat, in sicer za barvne izvlečke v rumeni, rdeči, modri in črni barvi na pol metra široke plošče. S tem je bilo najtežje delo opravljeno. Sedaj bodo posamezne barvne izvlečke še povečali na pravo širino in nato izdelali skoraj meter široke klišeje, s katerimi bodo tiskali štiri-brfrvno reprodukcijo, ki bo prav gotovo lep stenski okras. Odlikovanja v vojski Vidovdanska številka Službenega vojnega lista prinaša velik ukaz o odlikovanju aktivnih in rezervnih častnikov. Med drugimi so bili odlikovani z redom belega orla I. razreda rezervni pehotni podpolkovriik-invalid Lovrič Luja. Z redom belega orla V. razr. so bili odlikovani: rezervni topniški podpolkovnik Petrovič Aleksander, rez. peh. majorja Krejči Miroslav in Perhavec Jakob, inženirski kapetan I. razreda Bevc Vladislav, peh. podpolkovnika Fric Jurij in Dežman Josip, rezervni pehotni polkovnik Medenica Miloš in rez. peh. kapetan I. razr. Kožuh Martin. Z redom jugoslovanske krone V. razr. pa so bili odlikovani med drugimi: orožniški podpolkovnik Boneti Lovro, inž. major Šnur Franjo, letalski major Mrak Konrad, peh. kapetan I. razreda Boj-nič Franjo, Nojman Miroslav, Štrukljo Ivan, orož-dje I. razreda iiazž,sš„s,e umlhwy rdgovc niatx niški kapetan Pergelj Večeslav; poročniki bojne ladje I. razreda: Mužina Milivoj, Podkrajšek Matija, Arnerič Rafael, peh. kapetana II. razrega: Rupnik Franjo, Tonkovič Martin; topniški kapetan II. razreda Adamič Rudolf. Z redom jugoslovanske krone III. razreda sta bila odlikovana rezervni pehotni podpolkovnik dr. Špoljar Josip in peh. podpolkovnik v pokoju Perko Dragotin. Z redom jugoslovanske krone V. razreda in-tendantski major v pok. Stropnik Dragotin, rezerv- Tako imenovana nemška delavska Hr. Tmltnva vojaška četa, ki v Franciji odstranjuje ruševi in popravlja ceste. ni pehotni kapetani II. razr.: Šen Vilko, Lipovščak Slavko, Kren Davorin, I lope Rudolf in Vizek Rudolf. Z redom jugoslovanske krone V. razreda je bil odlikovan topniški poročnik dr. Bele Ivan. Z redom jugoslovanske krone IV. razreda je bil odlikovan topniški podpolkovnik v pokoju Cop Valentin. Iz Julijske Krajine Dva fubileja V soboto in nedeljo sta obhajala dva zaslužna duhovnika tržaške škofije jub.lej srebrne maše. V prelepo okrašeni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanii, v tržaškem delavskem 111 »mandrijer-skeiiK okraju je zapel 2D. junija glorijo za petindvajseto obletnico g. Andrej Gabroviek. O »gospodu voditelju«, kakor ga splošno nazivajo dekleta močne Marijine družbe in o »prijatelju Drejcu«, kot mu pravijo tovariši, bi se dalo marsikaj zapisati. Rojen je bil na kranjski strani v Rovtah. Pa ga je že nekaj vleklo na južno plat. Prav kakor bi se bila domenila z bratom g. Francetom, bivšim poslancem in občeznanim zadružnikom. Eden na delo na sever. Andrej na jug. Po končanih študijah v goriški bogoslovnici je skoraj med grmenjem topov 1. 1915."zapel novo mašo na Dolenjskem. — Čudno, srebrna maša zopet v podobnih okoliščinah. Najprej je služboval v Hrušici, od ondi je bil poslan za upravitelja v Podgrad Tu ni ostal dolgo. Prišel je v Trst, v Rojan. odkoder ga ne bodo ne predstojniki ne verniki radi pustili proč. Gospod Andrej je že v Istri pokazal svoje delo ne samo kot preudaren dušni pastir, marveč ludi kot zmožen zadrugar. Njegova mirna beseda in jasni razmislek še je pa uveljavil posebno na sedanjem službenem mestu Kdor ve, kaj se pravi pastirovnti v modernem velemestu tned različnimi ljudmi, ta zna oceniti take trude in boje. Jubilant je krepko zgrabil posebno pri ženski mladeži. Zato so pa gospodične, dosti je že med njitui odličnih gospa, globoko hvaležne »gospodu voditelju«, kur se je.zlasti v soboto pokazalo. Tudi kot časnikar se je uveljavil gospod Andrej. Tako klenih in v ljudskem, krepkem jeziku pisanih člankov je tržaška okolica malokdaj prej in pozneje brala. Pa velika pisarna, nauk. obiski kruha in svčta potrebnih v njegovi vegasti sobici lam vrhu temnih stopnic! In še to in ono, kar ve le prizadeti in Bog, saj gospod Andrej v svoji ponižnosti itak vse najraje pozabi. Zato ni čuda. da ga vsi župljani brez razlike spoštujejo in cenijo, kar je tudi tržaški »Piccolo« poudaril. Tudi mi s" čestitkam pridružujemo z željo, naj ga Bog ohrani tja do zlate in biserne maše! • Tudi Šentjakohčani so obhajali dan pozneje jubilej svojega »gospoda«. Prav za prav še dvojnega: saj je g. Ivan Omersa v obširni fari sv. Jakoba v Trstu že toliko let. kolikor je mašnik. Gospod Omersa je krepak Gorenjec po rodu, iz Tržiča doma. Pomanjkanje duhovnikov v tržaški škofiji je tudi njega zvabilo pastirovat na jug. Takoj je prišel v obljudeno šentjakobsko faro. Prijazni gospod, res postavne zunanjosti, se je kmalu vsem priljubil. Šentjakobčane je znal prijeti pri pravi struni. Ogromno breme dušnopastirskega dela se je zvalilo na mlade rame. K temu se je pridružilo še poučevanje veronauka na tedanji šentjakobski šoli. Ko je čez par let njegov šef zbolel, je moral jubilant celih deset let poleg neštelih drugih poslov opravljati še službo in vso pisarno kot župni upravitelj najležje trž,Tške fare. Posebno pa mu je bila pri srcu ženska Marijina družba. Koliko deklet se je v njej obvarovalo slranpotov velikomestnega življenja! Ta cvetoča verska družba je eminentno Omersovo delo in tudi — spomenik. Zadnje čase je delavni gospod moral sprejeli še poučevanje semeniščnikov v Kopru. Pri vseh obilnih poslih ima pa jubilant vedno smehljaj na ustih in vedrino na obrazu. Zato tudi Tržačani radi srečujejo in pozdravljajo živahnega gospoda in so se kar začudili, da je že pri srebrnem jubileju. Ni ga, ki mu ne bi prav prisrčno voščil ad multos annos in da bi še dolgo pastirova! in ostal med svojimi farani, ki ga ljubijo in spoštujejo kot očeta I MALI OGLASI V malih oglasih vel|a vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi J din. Debelo tiskane naslovna besede se računajo dvojno Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoko petltna Vfstlca po 3 din, — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. H!9B Vzgojiteljica-Slovenka Mizarskega pomočnika z znanjem nemškega in srbohrvaškega jezika, lepega ročnega dela, zanesljiva in poštena, per-fektna v vzgoji otrok, sedaj v službi v Bački, želi premeni ti službo v ali blizu Slovenije. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vzgojiteljica« 9539. Dragocena pridobitev Izvanredno podjeten, takten, in Iznajdljiv tnlelja-tor z primerno izobrazbo, pridobitnega značaja, vešč knjigovodstva in Kalkulacij v slov. in nem.šk. Jeziku, vojaščine prost, sprejme vodilno mesto kakšne večje ustanove pri gospodarstvu, trgovini itd. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poštenost« št. »S15. (a Privatna šola Josephinum Zagreb, Iliea 35-11. Dva razreda letno, temeljita izobrazba v vsem, zlasti pošteno in vestno delo. Brez razočaranja! Internat. Pišite! I Vajenci 17 letna deklica II poštenih kmečkih staršev, se želi izučiti v trgovini mešanega blaga.. Romšak Alarlca, Gozd p. Stahovica. (v Za svojo hčerko katera jo dovršila Stlrl-razredno meščansko šolo s prav dobrim uspehom. iščem učno mesto v trgovini kakršne koli stroke. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9183. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! za pohištvo, sprejmem takoj. Prestcrl Ivan, mizarstvo, Radovljica. Hišnika za industrijski obrat v Ljubljani, Iščem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zakonski par« št. »Sli. Kmečko dekle revno, mlajšo, iščem k otrokom. Robos Štefka, Sp. Pirniče pošta Medvode. (b Mlado dekle iz dežele, sprejmem takoj. Predstaviti se osebno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9805. (b Sodarji! Nujno potrebujem 50 so-darskih pomočnikov. Stalno delo. Franjo Kralj, Jastrobarsko (b Pekovskega vajenca lz deželo in mladega pomočnika. ki se je v kratkem izučil na deželi — sprejme takoj pekarna Scdovšek, lJraslovče. (v Fanta močnega. .18—19 let starega, sprejme za težja dela špecerijska trgovina v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod 9S21. Vzgojiteljico (guvernanto) sprejmem k 2 otrokoma po 7 in S let, zaradi izobraževanja in pouka v nemškem jeziku, katerega otroka že govorita. V poštev pridejo Nemko pa tudi Slovenke, ki govore nemško. Mesečni honorar 500-600 din, stanovanje in hrana ter potovanje do Požarevea. Ponudbe v nemščini in fotografijo poslati na: Dr. Bogdan Lazarevič, zdravnik, Fožarevac, Do- J navska banovina. (b \mm\ Motor ali mali avto dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca-' pod »Takojšnjo plačilo« št. 9S13. Šport avto krasen, dvosedežnl In Steyr avto, za vsako ceno naprodaj. Strojna delavnica, Sv. Petra c. 85. Vsakovrstno Sla tO kupuje po najvišjih cenab 1ERNE, juvelir, Ljubljana VVolIova ulica ŠL8 od 3.50 din daljo — pri Sever & Komp., LJubljana. Najugodnejši nakup m o s k i h oblek nudt Presker, Sv. Petra a 14. Ljubljana. Damsko in moško kolo — najfinejša italijanska znamka — popolnoma novo, za vsako ceno naprodaj. Po i zve se : Gostilna Sv. Petra c. 85. (1 IŠČEJO: Lepo in čisto sobico opremljeno, ali kabinet, išče solidna gospodična. Ponudbe na npr. »Slovenca« pod »Sigurna plačnica«. ODDAJO: Sončno sobo s souporabo kopalnice —-oddam s 1. julijem. Beo-gradska IS, vis. pritličje, za bežigraj. gimn. (s) milili ii i i ii'Wi1 Občina Slatina Radenci, okraj Ljutomer, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika (»ee) - pripravnika («qb) Pogoji: 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole /. zukViučiiiin izpitom oziroma dekretom o spregledu kvalifikacije. Kavcija 5000 din. Znanje službenega in obvladanje nemškega jezika. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. T. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini do 31. julija 1940. Občina Slatino Radenci, dne 30. junija 19-10. !wiMUHMiarj—BirarA Lepe stavbne parcele poceni naprodaj. Polzve se pri Franc Mrhar, Viž-marje 19 pri Ljubljani. Novo hišo enodružinsko, 2 sobi, kuhinjo, klet, 10 minut od postaje, Polje, prodam za 5 1.000 dinarjev. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 9030. (p Otroški kotiček ZAČARANI GOZD ODDAJO: Poslovne lokale v pritličju hiše St. 11 Aleksandrova c. v Ljubljani, 2 sobi, kabinet, kuhinja, prltikllne, primerni za zdravnika in pisarne, oddam s 1. avgustom. — Ponudbe vložiti pismeno pri hišnici, katera daje pojasnila. (n Komfortno vilo enostanovanjsko, 8 lepih sob, kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo, stanovanje za hišnika in druge prltikllne, plin, centralna kurjava, velik vrt. 15 minut od glavne pošte — oddam takoj. Natančni" Se informacije se dobe: Goslar, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta. IX. St. 29. (217) Ančka je poslušala naročilo kakor v sanjah. Ali je res prav razumela? Čez eno uro naj že prinese kosilo! Čarovnica je izginila kot megla in uboga Ančka je ostala čisto sama v kuhinji pri ognjišču. Kaj naj stori? Saj se ji o kuhi še sanja ne! K HHHi mwmm (218) Toda glej! Pucek pridno voha po vsej kuhinji in po vsaki sili bi rad prišel do tistele omare. Splezal je prav noter v lijak. Za weekend kupite zložljive fotelje, kretona-ste odeje, primerne za*ese, modroce i. t. d. v trgovini SEVER, Marijin trg 2. 1 Razpis licitacije Rabljen 90—100 m2 kurilne površine, 8—10 atm. pritiska se kupi takoj. Mota biti v brezhibnem stanju. Ponudbe pod »Kotel« na upravo Slovetica št. 9752. + Z žalostnim srcenv javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lužoo vest,. da je nas za vedno zapustila naša ljubljena sestra, svakinja,- teta itd., gospodična MARIJA PRITEKELJ zasebnica v torek 2. julija 1940 po kratki bolezni previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v četrtek 4. julija 1940- ob 2.30 popoldne izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c št. 9.) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 2. julija 1940. Žalujoča brata: Blaž in Karel Pritekel) ter ostali sorodniki. Osrednji urad za zavarovanje delavcev razpisuje prvo javno ofertal-no licitacijo za oddajo del za novo stavbo poslovalnice ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju ^a 27. julija 1940 ob II. uri dopoldne v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20. Lieilirala in oddala se bodo vsa stavbna in obrtniška dela skupno, razen instalacijskih del za centralno kurjavo in sanitarno opremo. Ponudbe se morajo vložiti najkasneje do navedenega roka v zapečateni kuverti z označbo: »Ponudba del za novo stavbo poslovalnice Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju«. Obenem s ponudbo mora ponudnik vložiti kavcijo v smislu pogojev licitacije. Brzojavne, zakasnele ali nepravilno stavljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Razpisno pripomočke dobe interesenti vsak dan pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba 200, med uradnimi urami proti plačilu 100 din: OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI. Otvoritveno naznanilo! Cenjeno občinstvo vljudno obveščam, da otvorim v soboto, dne 6. julija t. I. v zvezi s koncertom v soboto zvečer in nedeljo jiopoldne v lastnih moderno jireiirejcnih in opremljenih prostorih gostilno »Balkan" v Mariboru, Linhartova ulica 13. Potrudila se bom zadovoljiti svoje cenjene goste z najboljšimi vini iz domačih vinskih goric, vedno svežini pivom ter z okusno, pristno domačo kuhinjo po zmernih cenah. Pri tej priliki se zahvaljujem vsem cenjenim planincem in gostom. ki so mi bili naklonjeni kot obiskovalci »Mariborske koče«, katero sem imela v oskrbi skozi 11 let ter se vljudno priporočam, da posečajo mojo lastno gostilno tudi v Mariboru. Cenjenim gostom ,je na razpolago lep, prahu prost, senčnat vrt. Za obilen obisk se jirijioroča MARA GOBEC, gostilničarka. E. Claes? 26 Pokojni župnik Kampens Gledal je obličje umirajoče žene. žene. ki je zapustila svojega možu in svojega otročička. ko je potreboval še vso materino nego, samo da se je lahko odzvala burnim in bežnim nagonom svojega srca. I mirala je žena, ki je hudo grešila, ki bi morda umrla v samoti, na bedni bolniški postelji pred očmi dobrohotne, a tuje sestrice usiniljenke, kakor izgubljen izmeček človeštva, zapuščena od v«eh ljudi in zaničevana, če ne bi gospod župnik čuval nad njo. Za to /eno je vendar tnolil vsak dan. od trenutka njenega pobega. Saj je bila ovčicn iz njegovega hleva, za katero je gospod župnik vedel, da bo moral nekoč dajati odgovor. Miložalostno veselje ga jc obšlo. Župnik Kampens je mislil, da samo naš ljubi Gospod edini ve. ka j se godi v človeških srcih, da samo O11 lahko sodi. In na-tiho-ma je molil ine-to Dens Vcrhaegcrja: ,lil odpusti ntmi naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom." Bil je namreč čisto navaden, dober župnik. Densu je rekel, da se bo vrnil čez kaki dve uri in jih pustil sume. šel jc k svojemu prijatelju Broereu. ki je bil tam nekje župnik. Oba sta bila enako vesela svidenja, oba stara pri jatelja i/, semenišča. Toliko sin si imela povedati o nekdanjih in sedanjih časih, o tem in onem in o svojih župnijah! Opoldne sta jedla skupaj in se pač precej smejala radi ene ali druge stvari, vendar je bil župnik Kampens s srcem daleč od tod. Ko je svojemu prijatelju pripovedoval vse o Dens Vcrhuegerju in se zahvaljeval za zvesto obveščanje o ženinem življenju v vseh teli letih, jc Broerc šele opazil, da jc »Kampu« pri srcu innogo huje, kot bi človek na videz mislil Na njegovih očeh je videl, tla so njegove misli drugod, da včasih še polovico tega ne sliši, kar mu pripoveduje. Ah! Župnik Knmpans si ni mogel /biti iz glave onih treh, tam v beli. žalostni htJ.tti.--ki sobi. V grlu pa ga je nekaj tiščalo. Venomer je mislil. da oni hrepene po njem, on pa sedi tu v prijetni druščini. Ne, bolje je, da gre: njegova prva skrb morajo vendar biti njegovi župljani. Zbogom, Broere... pa na svidenje pozneje kdaj. če,... moram iti!« Dens Verhacgc in Pavelček sta sedela v čakalnici j>ri vhodu v bolnico. Nora je umrla proti poldnevu. Dens si je podpiral glavo z rokami in gledal v tla. Odšli so na postajo. V vlaku so sedeli do doma skupaj in edino, kar jc Dens rekel, je bilo: »Gospod župnik, povedala in i je, da je niste nikdar zapustili!« »Oh, Dens. fant,« je odgovoril gospod župnik. »to je vendar /upnikova dolžnost«. Zaskrbljeno je pogledoval iznad b^evirja. Dens si še ni bil popolnoma na jasnem, kaj ga je prav za prav zadelo. Nekaj se je v njegovem srcu podrlo in zrušilo, namreč njegova dolgoletna bol, v kateri je morda tičala trohica upanja. Danes o tem ni mogel govoriti, ampak je srepo gledal sko/.i šipe. ob katere so udarjule deževne kai>,-Ije, kot težke, debele solze. Bilo je /e temno, ko so prišli domov in še vedno je deževalo. Dens je šel sedet v kot za ognjišče in si pok ril obraz z dlanmi. Župnik ni vedel kaj reci ali |>očeti: odrezal je Puveleku kos kruha in ga namazal z maslom. Nekoliko pozneje je spravil utrujenega fantka v posteljo. Ko je že le/al pod odejo, mu je naredil na čelo križec in rekel: l.epn molčkati, ee Pav-lek!« Ko je /opet sedel poleg ognjišča, je videl, kako tečejo Der.su po licu solze. In Dens je rekel / udušenim glasom: »Gospod župnik .. hudo mi jc!« »Kes, Dens, fant . . .?< »Da, /elo hudo mi je,... rcvica je toliko prestala, gospod /upnik.... in ni bila tako slaba... vse mi jc povedala... In Dens Verhacgc je začel ilitcli : ihtel je nad svojim razočaranim življenjem, nad svojim zlomljenim fcrccm, nad tisto malo. ah tako tnalo sreče do katere ima vsak siromak pravico. Župnik Kampens, jc sedel pred njim in ni ve- del, kaj naj Densu reče. Veliko žalosti in bolečine jc že videl nu svetu, ampak kaj takega... za to ni nobenih besed. Tedaj je tudi župnik Kampens nekoliko pojokal. Drugega ni vedel, kot tla je položil roko m Densovo ramo in niti pošepetal: »Dens... Dens, fant, gospeda župnika imaš še vedno ... XVI. Župnikova smrt. Tako so pot.ekli meseci in jiotekla so leta; mi smo zrasli, župnik Kampens pa se jc polagoma zelo postaral. Toliko njegovih dobrih župljanov je že ležalo na pokopališču, Toon Vcrmaescn ni več zapustil svojega kotička ob ognjišču, Broos Machiel« se je ponesrečil v svoji /ugi; JuIrka Piffcroen se je na svoja stara leta šla omožit z nekim klatežem, nekakim upokojenim orožnikom ali kaj. pa je čez leto dni nato že umrla od razočaranja in srčnih bolečin, njen orožnik pa je z njenim denarjem postal največji pijanec v vasi; Francko Bosmans jc znorela in je sedaj zaprta v Geeln;* o n jej lahko slišiš pripovedovati kaj čudne zgodbe. Da. svet ne stoji pri miru; drevesu vsako pomlad ozelene nanovo, ljudje pa ne. in naj reče kdo kur hoče: žalostno je starati se. Kakor sem /e rekel, tudi župnik Kampens je jirišel zelo v leta in hudo je oslabel. Zjutraj je s težavo vstajal. Rozala mu jc morala pomagati obleči taiar in ga podpirati nu jjoti v cerkev, Kidecl )>n ga je vsak d in privedel s cerkve domov. Hodil jc sključeno in tudi videl ni več dobro. Toda / vencem svojih belili las. ki so sc 11111 na koncu kodrali, s svojim svežim rožnatim obrazom jc bil gosjiod župnik še vedno tako lep človek, kot pred dvajsetimi leti; vsaj vsakomur se jc tako /delo. V njegov glas je prišlo neka mehkoba in mirnost, ki jih prej nikdar ni bilo. Večkrat sc jc že govorilo, da bo šel v pokoj kam v kak zavod zu sture župnike. Toda /upnik ni mogel od doma; ostul je nu župniji prav do svojega konca. * Mestece, kier imajo norišnico Neke noči, bilo je že proti koncu zime, pa tak mraz, kot sredi najhujše zime, so poklicali gos|ioda župnika, du bi šel na Kevberg obhajat nekoga, ki gu jo konj nekaj polomil. Kaplan je bil menda na nekem pogrebu in župnik Kampens je šel z najstarejšim Fideelovim sinom na Kevberg. se ves premočil in drugi dan, ko se je pripravljal za mašo, se je v zakristiji nenadoma sesedel. Nesli so ga domov, ga položili na posteljo, odkoder gospod Kampens ni več vstal. Minil je marec in april, livade so ozelenele; prišel je maj, povsod so prepevale ptice, češnje so stale v cvetju, župnik Kampens pa je še vedno mirno ležal v postelji, z rožnim vencem med prsti in skoro vedno zaprtimi očmi. Po trikrat na teden je prihajal k njemu zdravnik, enkrat ga je prišel obiskat dekan iz Riesta; Fldeei je hodil no pet minut sedet k njemu redno vsako dopoldne in popoldne in klepetat o župniji; drugače pa ves dan ni videl drugega človeka kot Rozulo Oh da, Ro/alka je pač imela svoje slabe strani in bila zasovra/entt pri ljudeh, toda /c sumo s tem. kako je pazila na župnika v zadnjih mesecih življenja, si jc desetkrat zaslužila nebesa. Nobene minute, razen kadar je morala biti v cerkvi ali v kuhinji ah kadar ,je morala skrbeti za župnijske zadeve, se ni ganila od postelje Nobena najmanjša želja gospodu /upnika ji ni ušla: samo, da jo kaj |mi-mislil, /e je bilo izpolnjeno Ponoči je spala na slatini jači zunaj na hodniku trdo pri vratih /upnikove -obe. katera jc pustila nekoliko priprte. Zjutraj je slamnjačo /opet spravila v kraj, tako da je ni nikdar nihče videl. Zvečer je molila na golih kolenih in koliko romanj k naši ljubi Gospe na Selierpcnheuvel je obljubila, še sama ni mogla zapomniti. Da. tako iicgo. kakršno je pokojnemu župniku Kampens dajala Rozalka ... Toda kaj hočete! Ko so človeku ure štete, ne pomaga nobeno mazilo več. noben dirindraj, tedaj mora misliti samo še na svoje večno zve-I i en n j c in skrbeti, da je pripravljen sprejed nrihod llašrra 1 illl .nfrn Cncnivln Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Ihednik: ntor Csniil Najnovejša poročila Čedalje večje oboroževanje Amerike Washington, 3. julija. AA. Reuter. Predsednik Roosevelt bo stavil prihodnji teden kongresu nove predloge glede oboroževanja. Kakor pričakujejo, bodo Kooseveltovi predlogi obsegali dvakrat večje postavke kot so določene v sedanjem proračunu narodne obrambe in ki znašajo pet milijard dolarjev. Mislijo tudi, da bo Roosevelt zahteval pooblastila za izdatke štirih milijard dolarjev, namenjenih za vojsko, in ene milijarde dolarjev za brodovje. Vsoto, ki je določena za vojsko, bodo v glavnem uporabili za povečanje števila letal, da bi se dosegla številka 50.000. To je cilj predsednika Roosevelta. Amerika ne namerava poslati svofe vojske v Evropo Washington, 3. julija. AA. Senatni odbor za pomorstvo je sprejel imenovanje Noxa za mornariškega ministra potem, ko ga je dolgo zasliševal v zvezi z glasovi, po katerih naj bi bil on za to, da se pošlje ameriška vojska v Evropo. A'o.e je to zanikal. Senat bo verjetno v začetku prihodnjega tedna vzel v pretres imenovanje Noxa za mornariškega ministra in Stimsona za ministra vojske. Nameravan napad zaveznikov na Baku Berlin, 3. julija. AA. DNB. V zbirki listin, ki jih je danes objavilo zunanje ministrstvo, je tudi brzojavka francoskega veleposlanika v Ankari Ma-siglia, poslana francoskemu zunanjemu ministru 28. marca 1940. Iz besedila te brzojavke se vidi, da je šlo za to, da bi se akcija zaveznikov proti ruskim petrolejskini vrelcem v Bakuju in Batumu od strani francoskih in angleških letal izvedla tako, da ne bi padel noben sum na Turčijo. V tej brzojavki stoji med drugim: V zvezi s poskusi v mojih prejšnjih dopisih, da pojasnim stališče Turčije do Sovjetske zveze, sem že prej poudaril svoje mnenje, da ne bi bilo treba Turčije spodbujati na vojno proti Sovjetom, da pa obstojajo upravičeni razlogi za nado, da se bo pod gotovimi pogoji posrečilo pripraviti jo do tega, da bo privolila v našo akcijo proti Bakuju in Batumu. Tudi danes smatram, da ni treba spreminjati tega mnenja, ki sem ga izrazil že pred zlomom finskega odpora. Moskovski mir (med Sovjeti in Finsko) bo vsekakor v še večji meri okrepil varnost Turčije. Vendar smatram, da je rdeča armada zaradi vojne na severu oslabljena in da ta moment na drugi strani krepi stališče Turčije v našem smislu. V vsakem primeru drži dejstvo, da nisem mogel ugotoviti nobenih znakov za zbližanje Turčije s Sovjetsko zvezo, nasprotno, turški krogi so čedalje bolj mnenja, da jim je Sovjetska Rusija sovražnik. Toda to še vedno ne pomeni, da bi se turški državniki hoteli spuščati v kakršno koli tvegano stvar, katere uspeh bi bil negotov. Upoštevati moramo, da je vlada v Ankari zdaj prepričana, da Nemčija ne bo premagala zahodnih držav, da pa je še mnogo ljudi v Turčiji, ki verujejo, da bo Nemčija končnoveljavno zmagala. V takšnem primeru tukajšnji krogi posebno računajo s tem, kar bi se še utegnilo zgoditi v bodoče, a prav posebno ob priliki sklepanja bodočega miru, ko bi morala Turčija (v primeru nemške zmage) sama urediti svoje račune s So- Italijansko časopisje: Na Balkanu slejkoprej mir Rim, 3. julija, m. Italijansko časopisje še nadalje posveča vso pozornost razvoju v jugovzhodni Evropi ter poudarja splošno mišljenje, da zadnji dogodki v Romuniji ne bodo imeli nadaljnih po>-sledir za Balkan. V zvezi s tem poudarja italijansko časopisje, da so zadnji dogodki v Romuniji zadali Angliji zadnji udarec na evropskem kontinentu, ker je Anglija od vseh balkanskih držav največ računala na Romunijo. Italijansko časopisje izraža upanje, da je te dogodke pravilno razumela tudi Turčija. Iz pisanja italijanskih časopisov je razvidno, da nameravata Rim in Berlin odložiti reševanje balkanskih vprašanj do mirovne konference, ko se bo po zmagi nad Anglijo ustvaril nov red v Evropi. Nemški letalski napadi London, 3. julija, t. Reuter. Pri današnjih letalskih napadih na Anglijo in Škotsko so britanska borbena letala sestrelila skupno pet sovražnih bombnikov, štiri pa poškodovala. Tako poroča angleško letalsko ministrstvo. London, 3. julija. AA. Reuter. Letalsko ministrstvo in ministrstvo za državno obrambo sta objavili tole skupno poročilo: Danes popoldne so sovražna letala metala bombe nad angleško severovzhodno obalo in na škotskem. Ranjenih je bilo 16 ljudi. Sovražnik je metal bombe v grofijah vzhodne in jugovzhodne Anglije. V grofiji Norfolk sta bili dve osebi ubili, šest pa ranjenih. Naša lovska letala so vzletela, da bi pričakala sovražnika, ter so pri tej priliki sestrelila dve sovražni letali. Po poročilih, ki se nanašajo na snočnje sovražne napade nad vzhodno obalo, je bilo ubitih 13 oseb, ranjenih pa 120, po večini lažje. Angleški poleti nad Nemčijo London, 3. julija. AA. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Bombniki kr. letalskih sil so sncči nadaljevali s svojimi napadi. Njihovi cilji so bila letališča na Danskem in v Belgiji, prometne proge v Poruhrju in na zahodnem Flamskem, vojaški objekti v Hamburgu in Dortmundu ter pristaniške naprave v Zeebriigge. Vsa naša letala so se ne- Ptuj Vlom. V nedeljo je bilo vlomljeno na Ormoški cesti v stanovanje Avgusta Nudla, trgovskega pomočnika pri tvrdki Scmvab, ki je sedaj na orožnih vajah. Ker je bila tudi njegova žena odsotna, so imeli nepoznani vlomilci lahek posel. Odnesli so nad 5000 din v gotovini in raznega perila v precejšnji vrednosti. Za vlomilci je izginila vsaka sled. Poostreni pasji zapor. Ker se je pojavila pasja steklina, je mestno poglavarstvo odredilo poostren pasji zapor. Vsi psi morajo imeti nagobčnike in jih morajo ljudje voditi na vrvici. V primeru kršenja sledi stroga kazen. Nov grob. Te dni je umrl v Ptuju v starosti 61 let orožnik Jožef Vernik. Naj počiva v miru I Muta Potniki in letoviščarji, ki križajo Dravsko dolino, se čudoma vprašujejo, če Muta nima več cerkve, ker od strele 30. junija 1936 požgani stolp daje videz s sedanjo provizorično stolpno streho starega gradu. Ko izvedo, da je to stolp župnijske cerkve, sprašujejo, kdo je kriv te nemarnosti, da se stolp še do sedaj ni obnovil? Zato malo po-jasnila. Tdkjj po požarni nesreči je poklicana komisija določila, kako se ima stolp obnoviti. Načrte le precdožil domači cerkveno, konkurenčni od- vjetsko Rusijo, ki bi izkoristila svoje skušnje, ki si jih je pridobila v vojni s Finsko, istočasno pa bi okrepila svojo vojaško silo. Turška vlada ne more zanemarjati tega stališča javnega mnenja in zaradi tega v veliki meri še dalje izvaja svojo dosedanjo previdno politiko, čeprav je na naši strani, a smatra, da mi zaenkrat nismo v premoči. Nato govori francoski poslanik o nameravanem letalskem napadu na Baku, ki bi bil izveden iz Djeržira, kar pomeni, da bi bilo treba leteti manj kot 200 km nad turškim ozemljem, pa še to čez gorovje, ki se razprostira med jezerom Van in jezerom Urmija, t. j. v Kurdistanu, ki je zaradi strogih policijskih ukrepov, katere je turška vojska tam uvedla pred dvema ali tremi leti, skoraj brez prebivalcev. Potemtakem letala ne bi letela preko važnih naselij in bi jih verjetno ne opazili. »Vsako poprejšnje obveščevanje turške vlade« — izvaja francoski poslanik — »in vsaka prošnja, naj nam, četudi samo moralno, dovoli polet čez njeno ozemlje, bi pomenilo isto kot delali Turčiji preveč nevšečnosti. Treba jo bo torej postaviti ali pred gotova dejstva ali pa stvar narediti tako, da bi bila istočasno, ko bi se začeli poleti letal, tudi turška vlada neuradno obveščena o tem poletu. Uradno obvestilo lahko sledi pozneje. Operacije se morajo začeti, mi pa se bomo turški vladi opravičili, če bodo naša letala morala leteti preko turškega ozemlja. Ta naš pridržek nikakor ne bo užalil turške vlade, pač pa bo nasprotno olajšal njen položaj. Za primer, če bi sovjetska vlada vložila protest, je zelo važno, da more Ankara izjaviti, da ni bila prav na noben način zapletena v to stvar. Še več! Ko bo polet končan, ne bi bila nobeno nesreča, če bi nam Turčija poslala kak diskreten protest. Če se ta stvar poslabša in če sovjetska vlada odgovori z vojaškimi operacijami, bi bilo treba, da turška vlada lahko izjavi pred svojih parlamentom, da je začela s sovražnostmi Moskva.« IV LJUB L JAMJ* poškodovana vrnila. Obalna obrambna letala so bombardirala danes sovražna oporišča v Teru in Leydenu v Holandiji. Pri teh operacijah so naša letala sestrelila eno sovražno letalo. Irska odklonila angleške predloge Rim, 3. julija, m. V italijanskem časopisju je s vzbudila veliko pozornost vest, da je Irska odklonila angleške garancije ter da se bo Irska uprla vsem poizkusom Anglije, da bi izkrcala svoje čete na irski obali. V zvezi s temi vestmi poudarja italijansko časopisje, da je treba to stališče Irske spraviti v zvezo z odpovedjo angleške garancije Romuniji. Po zatrjevanju italijanskih časopisov je sedaj preostala samo še Grčija, ki ima angleške garancije, toda točno je znano, kako mislijo o teh garancijah v Atenah. Na ta način je Velika Britanija politično popolnoma izolirana. Maiski pri Churchillu London, 3. julija, t. Reuter. Danes zvečer je ministrski predsednik Churchill sprejel ruskega poslanika Majskega. Majski je ostal v avdijerici le nekaj časa. Vprašanje prehrane v Angliji London, 3. julija. AA. Reuter. Izdani so bili po vsej Veliki Britaniji ukrepi, s katerimi naj se zagotovi preskrba vseh restavracij in kavarn s potrebnimi živili, da bi v primeru potrebe mogle prevzeti skupno prehrano civilnega prebivalstva v najkrajšem času. Izjava egiptovskega ministrskega predsednika Kairo, 3. julija, t. Reuter. Novi egiptovski'ministrski predsednik Hasan Saby paša je imel v zbornici svoj prvi govor. Ob tej priliki se je obrnil na ministra zunanje politike in dejal, da bo Egipt vodil z vsemi državami, ki niso zapletene v vojno, prijateljsko politiko. Egipt bo branil svoje meje in svojo neodvisnost ter izpolnjeval svoje obveze nasproti velikemu zavezniku Veliki Britaniji v vsakem pogledu tako, kakor je egiptovska vlada sklenila 12. junija. Slovesna blagoslovitev Žal V nedeljo 7. julija, ko cerkev praznuje slovanska blagovestnika sv. Cirila in Metoda, bodo blagoslovljene Zale in izročene plemenitemu namenu z veliko slovesnostjo. Že v soboto 6. julija zvečer bo monumentalno portnlno poslopje Zal razsvetljeno z reflektorji, vendar pa Žale ta večer ne bodo dostopne občinstvu zaradi priprav za slovesnost drugega dne. V nedeljo 7. julija zjutraj ob 6 bodo pričeli voziti tiamvaji na Zale po znižani ceni tako, da bodo obiskovalci Žal z vseh strani Ljubljane lahko prišli na Zale in spet nazaj domov s povratno karto za 2 din. S povratnimi kartami se bomo lahko vozili na Zale ves dnn in tudi v nedeljo zvečer, ko bodo že blagoslovljene Zale slnvnostno razsvetljene z reflektorji in z lučmi na kandela-brih ter po kapelicah. Občinstvo pa moramo opozoriti, da je treba povratno karto za vožnjo po tramvpju kupiti že za vožnjo na Zale ter ta karta velja tudi za povratek na vseh progah, a za vožnje od Sv. Križa proti mestu in nazaj ne bo povratnih kart. Kdor se ne bo peljal na Zale, plača torej navadno voznino. V nedeljo se Zale od-pro ob 10.30. Spored blagoslovitve Zal in izročitve namenu se prične v nedeljo 7. julija ob 11 s Smetanovo »Slavnostno predigro«, ki jo igra Narodno želez-ničarsko glasbeno društvo »Sloga«, nato pa združeni ljubljanski mešani zbori pod vodstvom ka-pelnika g. Venturinija zapojo dr. Kiinovčevo »Ah, ne mislimo...«. Po petju bo govoril župan mesta ljubljane g. dr. Juro Adlešič, nato bo pa Nj. Pre-vzvišenost škof ljubljanski g. dr. Gregorij Rozman blagoslovil Zale. Med blagoslovitvenim obhodom škofa dr. Gregorija Rozmana z asistenco po Žalah bo igrala >Sloga« Rossjnijevo »Stabat mater«, nakar bo govor prevzv. g. škofa ljubljanskega. Po blagoslovitvi zapojo združeni ljubljanski mešani zbori Venturinijeve »Žalne speve« pod vodstvom skladatelja, nato pa glasbeno društvo »Sloga« zaključi slovesno opravilo z Dvorakovimi »Žalnimi spomini«. K slovesni blagoslovitvi in izročitvi Žal namenu je vabljena vsa javnost, da si po slovesnem opravilu lahko ogleda vse Žale in notranjost vseh poslopij na njih Opozarjamo pa obiskovalce Žal, naj se brej ugovora pokore navodilom rediteljev, da ne bi prevelika gneča motila svečanosti. Ogled Žal jo dovoljen tudi vse popoldne ter zvečer pri razsvetljavi, da bodo Žale v nedeljo ves dan polne občudojocega občinstva. Seveda bodo v nedeljo Žale tudi slavnostno okrašene s cvetjem in zelenjem, zato pa prosimo občinstvo, naj no stopa na gredice, in ne tepta nasadov ter ne poškoduje cvetočega okrasa kapelic. - >■, > -■A .A.-fcj fj Tako so v torek selili čez Pogačarjev trg veliko lopo, v kateri bodo prihodnje dni že spet pto-dajale branjevke. I Nočne fastivce opozarjamo na celonočno če-ščfenje sv. R. T., ki se prične drevi po skupni molitveni uri. Opravljale se bodo molitve 14., 15. in 101 molitvene ure. Možje in mladeniči, pridite molit in zadostovat presv. Srcu Jezusovemu! 1 Iz Škoejana nam poročajo od počitniške kolonije, da so otroci srečno prispeli tjakaj. Dež, ki je ves čas grozil, nam je prizanesel. Vožnja iz Mokronoga v Škocjan je bila prav prijetna, le malo pretrdo se je sedelo. V Škocjanu nas je pa čakalo izdatno kosilo, ki so ga otroci z veliko slastjo pojedli, kljub temu, da so vso pot drobili svoje piškote. Komaj so pojedli, že so začeli povpraševati po dopisnicah in razglednicah. Neka deklica je hotela imeti godovno razglednico, da bo pisala mamici za god, ki se imenuje Amalija. Mnogi otroci želijo v svojih pismih denar. Tega jim pa prav nič ni treba. Sicer je kolonija precej vojaško-eva-kuacijsko urejena, toda otroci ne rabijo prav ničesar. Ker so prometne zveze precej neucodne, ni za priporočati obiskov. Nekatere ie zaradi do-motožja začel boleti zob — to namreč zato, da so se lahko malo pojokali —, pa tudi to bo minilo, kmalu se bomo vživeli. — Pozdravljamo ateke pa mamice! bor. T| pa niso odgovarjali slogu. Banska uprava jih ni odobrila. Vse urgence na mnoge strani so ostale zaman Osebno se pelje župnik na bansko upravo. Tam dobi zagotovilo, da pride kmalu vse domov. Re^ je banska uprava naredila vse načrte in proračun brezplačno; stolp baročni, kot je bil prejšnji. Občinn delo razpiše. Noben večji podjetnik se n! oglasil. Tako je obnova stolpa spet zašla v spanje. Kar nenadoma pa se za 4. obletnico 30. junija ob pol 16 vrne opomin izpod neba. Strahotno se zabliska in udari, da se je vse streslo. Kaj se je dogodilo? Lesen stolpni križ, ki je bil za sveto birmo leta 1987 postavljen, je razneslo v drobne trešcice, razbilo in scefralo tram in razmajalo ostalo kritje; nato je strela predrla z grozno silo v obok nad uro ;n zdrobila električno var.ovalno napravo v zakristiji. Na šoli so popokale šipe, še drugod je udarilo v električno napeljavo in jo poškodovalo. Zaprosili smo takoj okrajno načel-stvo, da podvzame vse možne korake, da se stolp brž začne graditi in se vzame sramota Muti, ki je sicer prijazna na južnem obronku Radelskega pogorja ležeč trg, ki ga tare vedna suša na vodi. Vodovod sicer ima; vodo pa črpalka izpod vznožja zene na hrib. kar povzroča vedno nove stroške in jezo pri vseh stanovalcih. Mislili smo že dobiti vodo g plann. a dejanj ni Sicer pa na Muti ne spijo. Zmislili so si manjšinske šolske oddelke. Agitacija je pridno na delu. Da bi tudi organizacijsko delo našlo tako agilnost. orske novice m Višji red mašniškega posvečenja prejmejo v nedeljo gojenci V. in IV. letnika lavantinskega duhovniškega semenišča. Ob 6 zjutraj bo v stolnici pridiga, ob pol 7 začetek pomenljivih obredov 6v. mašniškega posvečenja. m Vsi, ki so se prijavili, da v nedeljo poroma-jo na Svete gore pri Št. Petru, naj se zberejo ori Stolnici. Odhod z avtobusom ob 5 zjutraj. m Katastrofalno pomanjkanje preje ogroža mariborske tekstilne tovarne. Tako je tovarna Ze-lenka in Co, ki je zadnje čase zaposljevala okrog 100 delavcev, sedaj vsem odpovedala, ker ji je preje popolnoma zmanjkalo. Mariborska tekstilna d d. baje namerava 6ploh opustiti ves obrat. Tudi druge tovarne imajo le še za nekaj časa zaloge ter obratujejo sedaj samo po nekaj dni v tednu. Od centrale za razdelitev bombaža dobivajo vse tovarne samo negativne odgovore. V vrstah delavstva in pri vsem mariborskem in okoliškem prebivalstvu, ki je v gospodarskem pogledu v veliki meri odvisno od obstoja tekstilne industrije, je zavladala velika skrb. m Ljudski oder v Mariboru ima danes ob osmih zvečer na odru svoj redni sestanek. Udeležba obvezna. Vabljeni tudi nečlani, ki imajo veselje do igranja m Tujci t Maribora. Junija je bivalo v Mariboru v javnih prenočiščih vsega 1207 tujcev, ki «o imeli skupaj 2654 prenočišč. Med temi je bilo 1065 Jugoslovanov s 2223 prenočevanji ter 142 inozem-cev, ki so imeli 431 nočnin. Med inozemci eta bila 2 Bolgara, 5 Italijanov, 2 Angleža, 3 Madžari, 106 Nemcev, 5 Švicarjev, 1 iz Združenih držav«, 1 Svcd, 1 Poljak, 1 Romun iu 2 Tuikd. 1 Ogleda vredna razstava. Christofov učni zavod, ki te dni zaključuje svoje šolsko leto, je svojim številnim učencem za slovo priredil zanimivo razstavo modernega pisarniškega pohištva, računskih strojev in najrazličnejših pisarniških potrebščin. S to razstavo bodo učenci še izpopolnili svoje strokovno znanje in dobili pobude za organizacijsko delo v najrazličnejših službah, ki jih bodo nastopili. Vsega ogleda je vredna na razstavi sodobna pisarniška oprema, izdelek priznane tovarne Remec in Co. z Duplice pri Kamniku. Pisalne mize imajo nadvse praktične predale, celo pogrezljiv pisalni stroj, ki ga je mogoče namestiti z enim samim prijemom v pravo lego, to je nižje, kakor je pisalna miza sama. Velik je tudi pregled različnih kartotek in sorodnih registrirnih sistemov, ki jih je vse dobavila tvrdka StigliV o. iz Ljubljane. Nadalje so zanimivi različni i nski, pisalni in razmnoževalni stroji, od katerih je nekatere razstavila tudi tvrdka Legal. Letos je v Christofovem učnem zavodu zaključilo šolo 250 učencev in učenk v 6 oddelkih. Vsem tem bo ta razstava uvaževnnja vredno vodilo pri nadaljnjem delu. Pa ne samo tem, ki so letos v Christofovem učnem zavodu dobili vso teoretično in praktično izobrazbo, ampak tudi starim praktikom in pisarniškim mačkom bi ta razstava mogla odkriti marsikaj novega. Na njej bi se marsikdo lahko prepričal, da tudi pisarniške metode, četudi so dobre, lahko kaj hitro ostarijo in da jo v smotrni reorganizaciji že polovico uspeha. Razstava je seveda dostopna vsakomur brezplačno in jo zalo priporočamo slehernemu. Odprta bo še v četrtek. V nedeljo Putnikov izlet Žužemberk, Dolenjske Toplice, Novo mesto. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. 1 Počitniški ponavljalni tečaj za popravne izpite kakor preišnja leta tudi letos priredi Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov v Ljubljani. Poleg vpisnine 10 dinarjev znaša učnina za predmet 250 dinarjev. Dijaki imajo dnevno za vsak predmet po eno učno uro in dve uri učenja pod nadzorstvom, oboje pod vodstvom strokovnjakov. Vpisovanje v tečaj bo 14., 15. in 16. t. m od 8 do 12 na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Tečaj se bo vršil prav tam od 17. t. m. do popravnih izpitov. Ker imajo ti ponavljalni tečaji zaradi odličnega uspeha že utrjeno tradicijo, društva upa, da bo tudi letošnji dobro uspel. Vse informacije dobile pri Društvu brezposelnih profesorskih kandidatov v Ljubljani, Krakovska ul. 3i, dnevno od desete do dvanajste ure. I Za poletne damske moške obleke boste najlažje izbrali pri tvrdki Goričar, Sv. Petra cesta, 1 Upokojeno učiteljstvo ima danes, 4. t. m. svoj družabni sestanek ob 16 pri Novem svetu. 1 Zavarovanje podstrešij pred letalskimi napadi. Ko je mestni zaščitni urad naročil hišnim posestnikom, naj pospravijo podstrešja zaradi nevarnosti požarov ob letalskih napadih, so res pokazali nrav veliko razumevanje in tudi poskrbeli, da so stranke s podstrešij spravile razno šaro in navlako, ki je najbolj nevarna za ogenj. Komisije so pregledale 1196 stanovanj ter ugotovile, da so hišni posestniki v 957 primerih ustregli predpisom. K tem lahko prištejemo še 180 delno urejenih podstrešij, a samo 99 podstrešij je ostalo takih, kakršna so bila prej. Samo 6 posestnikov je izjavilo, da bodo glede predpisane ureditve podstrešij vložili prošnjo na mestno poglavarstvo. Tako so daues z malimi izjemami vsa podstrešja lepo pospravljena ter že s tem precej zavarovana, da se ne razširi ogenj. Mnogo slabše je pa z zavarovanjem ostrešja samega, ki bi moralo biti im-pregnirano ali vsaj pobeljeno, da je les kolikor toliko varen pred ognjem. Tudi glede predpisanega tlaka na podstrešjih bo treba še zelo veliko storiti ter obiti vrata s pločevino itd. Predvsem pa moramo opozoriti, da vsaka hiša mora za svoje varstvo imeti potrebno gasilsko orodje, saj nabava ne zahteva velikih stroškov. O tem se lahko prepričamo, če prečitnmo bro-šurico »Letalski napad... Varujmo se!c, ki jo mestni zaščitni urad brezplačno deli ter jo je že mnogo tisoč razdelil zlasti na protiletalski zaščitni razstavi. V tej poljudno pisani brezplačni belordeči brošurici imamo prav vse, kaj moramo pripraviti za varnost podstrešij in tudi, kako napravimo zmes za oplesk tramovja, kako morajo biti vratu obita s pločevino itd., da bomo čim bolj varni pred ognjem. Seveda je tu opisano tudi vse najpotrebnejše orodje za gašenje, ki je pa kaj preprosto, kakor n. pr. ročna brizgalna, čeber z vodo, s cunjami ovita metla in podobno. Da pa podstrešja v kratkem spet ne bodo zanemarjena in zašarjena, opozarjamo, da bodo podstrešja pod stalnim nadzorstvom mestnega zaščitnega urada. m Mladi jeseniški kovinarji v Mariboru. Včeraj so v Maribor prispeli gojenci železarske strokovno nadaljevalne šole jeseniških železarn. Mladi kovinarji so si ogledali mariborske industrijske obrate, predvsem delavnice državnih železnic, Hutterjevo tovarno in drugo. Ekskurzijo 6ta vodila vodja vajeniške šole g. inž. Bandel ter vodja vzorne delavnice g. Pečan. Ekskurzijo je tudi spremljal urednik industrijskega lista g. A. Kuhar. m Predstojništvo mestne policije opozarja, da bo redni poletni pregled motornih vozil, ki služijo za javno uporabo — avtobusov, avtotaksijev in avto izvoščfcov ter vseh v letošnjem letu še nepre-gledanih motornih vozil iz Maribora dne 10. julija ob 15 na dvorišču mestnega avtobusnega prometa v Plinaitliški ulici. m Poroke. Zadnje dni so «e v Mariboru poročili: Urbanek Julij, tehnični uradnik, in Tušak Milena, učiteljica; Ludvik Žižcft, delavec, in Ernesti-na Unterlandslater; Dolinšek Ludvik, mesar, in Fras Elfrida; Tintič Slavko, natakar, in Pečjak Jožefa; Novak Vincencij, zidar, in Crnčec Angela: Dobrovnik Frančišek, monter, in Šošterič Marija; Gašper Emst, kov. - pomočnik, in Kramarič Marija; Zemljič Vincenc, delavec, in Majal Genovcfa; Suša Friderik, trg. pom., in Schacherl Jera; Ste-fanec Viktor, zaseb. uradnik, in Petsche Magdalena. Bog daj obilo sreče in blagoslova! m Mali harmonikarji priredijo pod vodstvom kapelnika g Vilic« Sušteršiča v nedeljo, 7. t. m. od 11 do 12 dopoldne v mestnem parku koncert. Čisti dobiček je namenjen za letovanje revnih otrok v domu Jadranske straže v Bakru Priporočamo občinstvu, da se tega koncerta udeleži in z mal>n enodinarsVm prispevkom pripomore revnim otrokom do ieiovanjt. KULTURNI OBZORNIK Kapiteljska cerkev v Novem mestu Novomeška kapiteljska cerkev zavzema v vrsti mestnih župnih cerkva gotovo eno prvih mest. Arhitektonsko je cerkev v sedanji obliki le torzo, na sredi poti prekinjena izvršitev velike gradbene zamisli, od katere je bil izvršen le prezbiterij Monu-mentalno resna arhitektura prezbiterija, ki nam po svoji ogromnosti da slutiti velikopoteznost zasnut-ka, je eden najvažnejših spomenikov prve polovice 15. stol. Kripta, ki zavzema ves prostor pod prez-biterijem, pa daje temu spomeniku posebno vrednost v tem, da je osamljen primer v spomeniški posesti Slovenije. Kar pa novomeško kapiteljsko cerkev stavi na prvo mesto, je njena izredna lega na mestnem pomolu, kjer zavzema njegov najvišji del in je v urbanistični zamisli naselbine osnovni element, ki je dal mestu oni zunanji videz, ki je bil odločilen v vseh dobah in bo tudi ostal za ves nadaljnji razvoj. V Novem mestu zavzema cerkev oni jioložaj, ki v drugih mestih pripada grndu. V tem izrednem položaju cerkve se po svoje zrcali postanek mesta, ki ni bil vezan na grad in zametek bodočega mesta ob njegovem vznožju, ampak je mesto nastalo tu po zapovedi deželnega kneza in tudi mogoča naselbina na kraju sedanje cerkve ni bistveno mero-dajna pri postanku mesta, ki se je razvilo ločeno od te, na vznožju Kapiteljskega hriba. Da je cerkev delo dveh dob, pove že prvi pogled. Ostro se ločita med seboj prezbiterij in ladja. Prvotna cerkev je obsegala sedanjo ladjo od zvonika do prezbiterija in je bila nižja od sedanje. Da so stene v svojem sjx>dnjem delu še ostanek te prvotne cerkve, povedo odkrita okna. Na mestu prvotnega prezbiterija je nastal v začetku 15. stol. sedanji s kripto, kot prva etapa velikof>oteznega načrta, ki naj bi nadomestil staro stavbo z novo cerkvijo, ki naj bi bila viden dokument meščanske samozavesti. Postanka te cerkve nikakor ne smemo spravljati v zvezo z ustanovitvijo kolegiatnega kapitlja leta 1493. Cerkev je nastala kot izrazito meščanska stavba veliko pred ustanovitvijo kapitlja. Pogoji za postanek cerkve leže v prvi dobi mestnega razvoja, ko so ugodne gosy>odarske in premoženjske prilike dovoljevale gmotna sredstva in je razpoloženje časa dalo duhovne r>odlage za zidavo cerkve. Meščanom je bil pred očmi ideal velike, reprezentativne stavbe popolnoma v duhu srednjeveške miselnosti, ki je v cerkvi videla uresničenje religioznega čustvovanja. Z ustanovitvijo kolegiatnega kapitelja pa pomen cerkve močno zraste, cerkev postane sedež nove cerkvene institucije, mesto pa cerkveno in kulturno središče velikega ozemlja, ki je cerkveno-upravno pripadalo kapitelju. Odslej izpolnjuje zgodovina kapitlja velik del mestne zgodovine. Po letu 1+29, ko je bil posvečen prezbiterij, je zidanje prenehalo in se pozneje ni več obnovilo. Turški vpadi, ki so se vedno bolj množili, so stavili meščanom nove naloge. Tudi novoustanovljeni kapitelj ni bil zmožen uresničiti gradbene zamisli meščanov in tako je bila ta za vedno pokopana. Nova gradbena delavnost se pojavi šele po požaru leta 1580, a se omeji le na zasilno popravilo porušene ladje, ki je bila do tedaj ravno krita. Sedaj so jo obokali in prisiljeno spojili s prezbiterijem. Taka je ostala cerkev do danes in se njeno zunanje lice bistveno ni več spreminjalo. Večkrat pa je bila zmenjana cerkvena oprava, zadnjič v drugi polovici 19. stol., ko so odstranili baročne oltarje in jih nadomestili z novimi, od katerih posebno veliki, obrtniški izdelek v novogotskih oblikah, nikakor ne ustreza arhitekturi prezbitei ija, ki jo neljubo zakriva, in še manj Tintorettovi oltarni sliki, kateri je popolnoma neprimeren okvir. Obnovitev cerkve Cerkev je v teku stoletij utrpela na svojem organizmu mnogo sprememb, ki so občutno oškodovale njeno lepotno stran, čas sam in kvarni vplivi vlage pa obupno gospodarijo predvsem v kripti, ki je zaradi svoje globoke lege pod zemljo izpostavljena uničujočemu vplivu vode. Tu so poškodbe, ki jih je zapustila na temeljnem zidovju vlaga, že tako občutne, da so postale nevarne za konstrukcijo cele stavbe. Predvsem to dejstvo in pa želja po lejiotni obnovitvi cerkvene notranjščine nujno silijo k restavraciji stavbe, ki se ne sme več odlašati, če hočemo obvarovati spomenik pred nadaljnim propadanjem. Zato je bil naprošem arh. M. M u š i č, ki sedaj z velikim uspehom vodi restavracijo mariborske stolnice in ki je novomeški rojak, da jK>ve svoje mneje. Arh. Mušič je svoje poročilo oprl na sledeče glavne točke: Restavracija je nujno potrebna iz dveh ozirov. Prvi obsega dela, ki so za očuvanje stavbe nujno potrebna. Drugi pa je estetsko lepotni ozir, ki zahteva dela. katera bodo vrnila cerkvi njeno prvotno lepotnost. V prvo skupino spada predvsem osušitev krip-te, kjer je vlaga temeljne zidove že toliko raz-močila, da je obstoj stavbe v resni nevarnosti, posebno, ker nanje pritiska ogromna teža prezbiterija. Nujno potrebna je tu drenaža na zunanj-ščini, kjer naj se okoli zidu izvrši betonirani jašek od terena do temeljev. Na dnu jaška je treba položiti drenažne cevi. Nad tlakom kripte pa je potrebno prebiti okrogle odprtine skozi zid, da je tako možna izmenjava zraka. To je v principu program teh del, ki jih je treba izvršiti čimprej pod nadzorstvom sposobnega arhitekta. Pod drugo točko programa spada lejx>tna obnova stavbe. Ta je v kripti neločljivo povezana z deli v prvi etapi. Odstraniti je treba ves propadli omet in ga nadomestiti z novim, zdravim. Pri tem ostanejo brez ometa stebri, okviri oken in vrat, torej vsi tisti konstruktivni deli, na katerih leži lejjotni poudarek. S tem bo zaključena prva etapa restavracijskih del, ki bo cerkev konstruktivno ozdravila in že načela drugo estetsko stran obnovitve. Restavracija prezbiterija zahteva le izboljšanje estetskega izraza. Logično, na konstruktivne dele oprta arhitektura, ki je v tej konstruktivni jasnosti, izraženi v služnikih, rebrih in sklepni-kih, imela tudi svoj lepotni mig, je bila pod kasnejšim beležem oropana prav te svoje lepotne strani. Da j>oiščemo to, je potrebno, da odkrijemo naravni material, v katerem so ti stavbni detajli izvršeni in da steno med njimi enotno svetlo barvamo. Tako bo arhitektura uveljavljena v svoji logični rasti, v napeti igri konstruktivnih sil in bo zaživela v onem pristnem izrazu, ki ji je bil dan ob postanku. Posebno kočljivo nalogo bo stavil nov veliki oltar. Sedanji v svojih okornih formah arhitekturo občutno zakriva, je pa tudi v resnem nasprotju s Tintorettovo sliko sv. Miklavža. Slika sama zahteva kvalitetno odgovarjajoč okvir, ki je ne bo zakrival, ampak ji ustvaril z mogočno, baročno navdahnjeno arhitekturo, novo, primernejšo okolje. Ostala dela so malenkostna in se omejujejo le na preslikanje cerkvene ladje. Tako bo kapiteljska cerkev dostojno restav-rirana in dopolnjena z novimi umetniškimi elementi. Že to kratko poročilo arhitekta nas jasno prepriča. da gre za nujno obnovitev izredno važnega arhitekturnega spomenika, katerega pomembnost sega preko kraja, kjer stoji. Zavedajmo se, da je kapiteljska cerkev v Novem mestu važen dokument njegove zgodovine in da predstavlja najvišjo duhovno vrednoto, ki jo je mesto kdajkoli moglo ustvariti. Akcija za restavracijo cerkve se je pričela. Naprošena je bila za podporo kr. banska uprava in pristojno ministrstvo v Belgradu. Seveda teh sredstev ne bo dovolj in priskočiti bodo morali meščani, da se ta spomenik, ki so ga naši predniki pred 500 leti jjostavili, očuva. Restavrirana cerkev bo v jjonos mestu, tujcu pa bo nudila izreden estetski užitek že po svoji arhitekturi, še bolj pa zaradi dragocenega bisera, ki ga hrani Tf-Tintorettovega sv. Miklavža. Jože Gregorič. Spomini na Estonsko Vedrega in srečnega obraza se spominjaš te dežele in njenih ljudi. Oboje je lepo, mlado, skoraj bi dejal — nepokvarjeno — po vseh notranjeevropskih bremenih, vprašanjih in tradicijah. Tradicije ima seveda sleherno narodno občestvo in tako tudi estonsko ljudstvo. Vendar niso tradicije v tem primeru kak muzejski zaklad, ki naj ga mladi rodovi častijo in se mu čudijo. Te tradicije so večkrat najbolj živa lastnina in večkrat sem naletel na mladino obeh spolov, ki je znala na pamet kar cele strani Kale-vvipoega, ki je estonski narodni ep z 19.000 verzi. Pa to niso igralci ali pevci junaških pesmi, marveč otroci najpreprostejših staršev iz naroda, ki znajo te verze na pamet. Skoraj ns moreš verjeti, da je to malo, žilavo, hrabro ljudstvo tako narodno zavedno, ko so mu stoletja vladali tuji narodi — zdaj Rusi zdaj nem-ško-baltiški baroni — in od nedavnega je Estonsko zasedla Sovjetska Rusija. Narodno-duhovno življenje Estoncev je dandanes bolj sveže, bolj pestro, kot je bilo kdajkoli prej. Estonska univerza (edina) v Dorpatu je čudovit skupek procvitajoče duhovnosti. Mladina je neizrabljena, darovita, impulzivna; ženske so izredno lepe in njih lepota je združena še s pristno, prisrčno naivnostjo. Tallin, prej Reval, ki je glavno in edino veliko niesto Estonske s koničastimi, rdečimi strehami, s cehovskimi in trgovskimi hišami, cerkvami, cvetočimi kostanji, trgi in tržišči se nam je zazdelo tako iskreno domače. Ljudje na cestah, ki so večjidel plavih las, se ti zazdijo kakor Švedi. Čeprav vsebuje mesto gotsko-nemško potezo, vendar vidiš in občutiš povsod estonsko svojskost. Pa Estonci sami? Kolikor sem jih jaz spoznal, so prijazni, ljubeznivi in prisrčno iskreni s tujci. Na cesti je zlasti opazno veliko število žensk, ki so visoke rasli, vitkih nog in njih oči so velike, včasih poševno ležeče, zaradi česar so še posebno mikavne. To je pač antropološka uganka, kako je moči to, da je v taki majhni deželi, ki ima komaj 1.2 milijona ljudi, toliko lepih žensk. Na Estonskem je mnogo več žensk kot moških, zato so ženske zaposlene tudi v takih poklicih, ki jih drugod opravljajo moški. Tako, na primer, so po vseh brivnicah samo ženske, ki strižejo in bri-jejo tudi moške. Estonski dijaki izvrstno govorijo angleško in nemško in z njimi se utegneš pogovoriti o vsem. Predstave Estoncev o »Evropi« so jako čudovite ali vsaj humoristične. Tako je hotela neka mlada gospa zvedeti, ali se ljudje v Franciji kar na cesti poljubljajo in ali so hribi v Švici zares »tako silno visoki«. Pot v notranjost dežele te privede v nov svet. Brzovlakov ni. Med Tallinom in Dorpatom vozi en sam vlak. Vožnja s tem vlakom ponoči je nepozabna. Vlak pelje počasi in zaspano. Majcene postajice stojijo s plapolajočimi svetilkami v neskončnosti. V vagonih je strahotna tesnoba. Tu vidiš Ruse, ki se vozijo v svoja naselja ob jezeru Peipus. Vidiš dijake in dijakinje, ki se peljejo v Dorpat v šolo. Na kolenih imajo zvezke in knjige in se tako učijo, ko da bi morali jutri opra- viti izpit pred samim Bogom Očetom. Skoraj vso noč traja vožuja. Ko se zdani, smo že v neizmer-nosti ruskega nižavja in morje je zatonilo kakor sanje. Reval (Tallin) je nordijsko mesto, a Dorpat je s svojimi lesenimi hišami in preprostimi cestami izredno vzhodnega značaja. Začudiš se, da je toliko kinomatografov. Ti nadomeščajo gledališče in vrvež velikih mest in utvaro »zahodne države«. Omeniti je treba še podeželje. Veliko je in kar razsipno daljno. Podeželje obvlada mesta in mestne ljudi. Polno je gozdov, gob in slabih, samotnih cest, vendar tudi polno utrjenih, samostojnih in zdravih ljudi z žilavim hrepenenjem po svobodi. Takrat je bila meja proti Sovjetski Rusiji zaprta. Ko smo na neki vožnji čez jezero Peipus zaslišali na vzhodu streljanje in smo se plaho in vprašujoče ozrli v estonskega obmejnega stražnika, se je ta plavolasi, mišičasti vojak na široko zasmejal in vzkliknil: »Zdaj streljajo zajce. Ne upali bi se v kaj drugega streljati.« Zdaj mislim na te besede in na tisti smejoSi se obraz. Zgodilo se je drugače. (Steenken — Po švie. listu.) Pehotni general Stulpnagel, ki ga je Hitler imenoval za načelnika komisije za premirje. Slovenska Bisfrica Župnija sv. Jerneja v Slovenski Bistrici bo v nedeljo 7. julija slovesno sprejela svojega novo-mašnika g. Henrika Goričana. Ob pol 3 popoldne bo sprejem, v farni cerkvi slovesne večernice, potem pa se bo v Slomškovem domu predvajala za to priliko primerna duhovna igra »Skrivnost sv. maše«. Igra je delo španskega pesnika Calderona, zelo poučna in globoka. Zato opozarjamo in vabimo nanjo bližnjo in daljno okolico. ŠPORT Športne zanimivosti od vseh strani Prvi nastop gdč. šlehanove V petek se nam je predstavila v opernem gledališču mlada pevka v vlogi Lucije Lamermoor-ske v istoimenskem Donizettijevem delu. V njeni igri seveda ni bilo tiste intenzitete, ki jo zahtevamo od rutiniranega in izdelanega igralca, vendar je bila kreacija mestoma, zlasti v prvem delu tretjega dejanja, na višini; marsikatero odvišno kretnjo, ki se ne sklada z notranjim razjiolože-njem Lucije in je bolj slučajnostna. izvirajoča iz zgolj osebnostnega značaja nositeljice vloge, bo sčasoin ob kontroli režiserja ter ob večji poglobitvi kmalu odpravila. V celoti pa ji gre kot novinki za težko vlogo iskreno priznanje. Pevka ima lep in prodoren glas, ki da v višini blesteč zvok, dočiin pa moti v srednji legi pripuščanje sape, ki povzroča tudi znatno vibrirani ton. Kolikor je pač mogoče pfesoditi pevko po'enkratnem nastopu, se zdi, da vobče ujx>rablja prevelik kvantum sape; možno pa je z ozirom na gornjo ugotovitev iskati vzroka v tremi in s tem združeni nervoznosti dia-fragme, kar pri prvem nastopu ni izključeno. To pa otežkoča mirno dihanje in pravilno podpiranje funkcij pevskega organa. Tu je iskati vzroka in-tonančne negotovosti; pri pevki je bilo namreč opaziti na nekaterih mestih intonančno točno zastavljen ton, čimbolj pa ga je podpirala s sapo in odpirala v prostor, tembolj je višala. Opredeliti to najiako s pevsko-tehnične strani (kajti to nima nič opraviti s posluhom) je jx> enkratnem poslušanju težko. Gotovo pa se bo pevka za to sama zavzela. V celotnem pogledu pa moramo ugotoviti, da ima velike zmožnosti in dobre pogoje za operno udejstvovanje. — Mimogrede nai omenim še g. Gostiča. ki je bil tcpot v višinah boliši, v drugi |x)lovici drugega dejanja pa je visoke tone zastavil in razvil na naravnost vzoren način. To je znanje, volja in pridnost. sil. Mladika št. 7. Jalen j« v svoji uvodni celoletni povesti, ki je nadaljevanje lanske, Trop brez zvoncev, začel opisovati četrto leto bivanja v bohinjskih planinah ter lovenja po kamnatih višinah. Emili j an Cevc, ki je gotovo psevdonim za kakšnega dobrega pisatelja, ali še bolj pisateljico, je napisal resnično lepo in prisrčno črtico Amarilis, trenutek, ko se prebudi v deklici ljubezen. Romantika čustvovanja obenem pa nazorno opisovanje okolja in psihološko nežno opazovanje so odlike te lep« črtice, ki spada med najlepše obdelave tega motiva. Tako srčkanih stvari človek že dolgo ni bral. Pesmi jc v tej številki nriobčil Vinko Žitniki Odpuščanje, Na »traži, Po- mladna sreča, med katerimi sta najboljši zadnji dve, posebno pa Na straži, s katero 6e približuje Maistrovim vojaškim pesmim. Nadaljno leposlovje v listu je nadaljevanje Zorčevih spominov njegove prve službe Gosposki hlapec ali nadalnji spomini Kotarjevega Nandeta ter kratek prizor Velikonjcve igre iz časa turškega obleganja Tabor. Živahno so opisana Slovaška pota, ki jih opisuje propagator slovaške zemlje, njene etnograhje in zgodovine prof-Smolej, katerim je njegova gospa Avgusta Gaber-ščik-Smolejeva dodala še članek o slovaški narodni umetnosti. Članka spremljajo številne podobe iz slovaškega življenja. Dr. V. Fajdiga je opisal življenje in delo pokojnega pariškega nadškofa in kardinala Verdiera kot modernega apostola in graditelja sto cerkva v rdečem pariškem pasu. Dr. Josip Žontar pa priobčuje svoje članke iz najstarejše slo- j venske pravne zgodovine;! Morišča in krvava znamenja. Prof. dr. Lukman razlaga rimljansko zavest sv. Hijeronima, ki je bil rojen nekje na našem Krasu, pa se je smatral za Rimljana tedaj v času, ko so Rimljani že propadali državno in je padel Rim kot žrtev novih sovražnikov. Slede rubrike: Nove knjige, Dom in družina, Zabava in šala ter uganite in mreže — kdo jih razveže? •h Stalne razstave likovnih del v »Salonu Kos«. Kljub nestalnosti, ki vlada v svetu, kljub razbur-ljivosti, ki nas dnevno obiskuje, doživljamo vendar od časa do časa tudi vesela presenečenja. Eno takih pre^nečenj nam je pripravil v zadnjem času v »Salonu Kos« v pasaži »Nebotičnika« g. Kos. Brez hrupa je razstavil dela dveh naših starih znancev-mojstrov: Riharda Jakopiča in Matije .1 a m a. Mojstrovinam navedenih dveh mojstrov je priključil še dela Pavlove a. Slapernika* Koželja in D r e m 1 i a. France Pavlovec razstavlja dve pokrajini in to: Gameline in Vikrče j>od Šmarno goro. Pavlovec je topel v barvah, je prepričevalen in osvajalen, kar lahko trdim tudi o Slaperniku, ki je zastopan z Bledom in miniaturami. ki pa so manj krepke. Kamniški rojak Koželi je ljubitelj naših gora, zato nam jih tudi podaja take, kakor jih doživlja. Njegove planine bodo prav gotovo našle svojega kupca. Nič skupnega z umetniki barv nima akademski kipar in medaljer Stane Dremelj, ki razstavlja lik dr. F. Prešerna in »Legendo«. Ta vrsta umetnosti je pri nas še malo znana in prav bi bilo, da o njej obširneje sprego-vori umetnik sam. Iz razgovora 7. g. Kosom sem izvedel, da kani na jesen otvoriti razstavni prostor za stalne razstave v neki ljubljanski palači, pa si je dvorano v to svrho že najel. Vsekakor bo kulturna Ljubljana ta njegov korak z navdušenjem pozdravila. — a— V nedeljo bo agilni ŽSK Hermes priredil na podutiški progi velike, že tradicionalne kolesarske tekme. Hermes prireja to dirko Zdaj že osmič. Proga vodi iz Zgornje Šiške mimo Kosez, po jiodu-tiški cesti na Podutik, čez podutiški klanec v Glince, v Dolnice, v žapuže, Dravlje in spet nazaj v Zgornjo Šiško. Ena runda te proge meri ca 8 km, progo pa bodo morali dirkači prevoziti sledeče: turisti dvakrat, juniorji petkrat, prvorazredni dirkači pa osemkrat. Start in cilj za vse dirkače bo pri Martinčevi restavraciji v Zg. Šiški. Tam bo po končanih dirkah — začele se bodo ob dveh pof)oldne razdelitev nagrad. — Nagrade za kolesarske krožne dirke, ki bodo v nedeljo popoldne na j>odutiški krožni progi, so dirkačem na vpogled v izložbi trgovine Jax in sin, Tyrševa cesta 36. V Guštanju je bil v nedeljo pokalni turnir domačega kluba SK Slovana, udeležili pa so se ga razen domačina še klubi Železničar (Maribor), Slavija (Maribor) ter Hrastnik. Rezultati tega turnirja so bili naslednji: Železničar : Slovan 3:1, Hrastnik : Slavija 2:1, Železničar : Slavija 2:1, Slavija : Slovan 4:2, Hrastnik : Železničar 1:0, Hrastnik : Slovan 3:0. Na prvem letošnjem plavalnem dvoboju, ki sta ga priredila ZPK in Bob, je zmagal zagrebški ZPK. Zmaga pa je bila razmeroma prav pičla — rezultat se namreč glasi 100.5 : 95.5 točk. V naslednjem rezultati: 200 m prosito gospodje: Balla (Bob) 2:25.2, 100 m hrbtno dame: Bijelič (Bob) 1:40.4, 100 m hrbtno gospodje: Drobnič (ZPK) 1:17.6, 50 m prosto gospodje: Miletič (Bob) 29 sek. 100 m prsno gospodje: Dvorak (ZPK) 1:24.7, 50 m prosto dame: Lipska (Bob) 37.9, štafeta 4X100 m prosto gospodje: Bob 4:35.2, 400 m prosto gospodje: Balla (Bob) 5:20.2, 200 m hrbtno gospodje: Drobnič (ZPK) 2:53.4, 100 m prosto dame: Lipska (Bob) 1:24.2. 200ni prsno gospodje: Dvorak (ZPK) 3:10.8. 100m prosto gospodje: Vidovič (ZPK) 1:07, štafeta 3X50 m, mešano dame: Bob 2:13 in štafeta 4 X200 m prosto gospodje: Bob 10:38.8. Organizacijski odbor za 12. olimpijske tekme v Helsinkiju zdaj jx> odpovedi teh tekem že s polno paro opravlja likvidacijske posle. Polovica zneska, ki je prišel na račun vstopnine v višini jxildrugega milijona finskih mark, je že vrnjenega. Iz zamejstva je bilo že do 1. septembra 1939 plačanih za 80.000 finskih mark vstopnic. V finsko deželo samo bo treba vrniti okrog 800.000 finskih mark. Skoraj do zadnjega predmeta je obsežni inventar organizacijskega odlvora prevzela država. Vreden pa je ta inventar približno 500.000 finskih mark. Finski športniki so so združili. Uspešno so bila zdaj zaključena prizadevanja, da bi se vsa finska športna društva vendarle že znašla pod eno in isto streho. Delavska šj>ortna zveza. Športna zveza švedsko govorečih Fincev in dosedanja Finska športna zveza so se zdaj združili v eno samo finsko šjiortno organizacijo. Na francoskem bojišču sta padla tudi dva znana nemška športnika, in sicer atlet Giinthcr Gehmert in veslač Hermann Klotz. Gehmert ie bil eden najboljših skakalcev v višino ter je bil sedemkratni nemški reprezentant. Klotz je lani skupaj z Lindnerjem (Bratislava) osvojil nemško prvenstvo v dvojki. Ameriško prvenstvo v desetobojn si ie osvojil Bili VVatson s 7523 točkami. Po prvih petih disciplinah je imel 4291 točk. Že se je zdelo, da bo lahko potolkel svetovni rekord v desetobojn (to prvenstvo ima še vedno s 7900 točkami Glenn Morris). V drugem delu tekmovanja pa je Bili Watson dosegel v posameznih disciplinah slabše rezultate ter je dobil v preostalih petih disciplinah samo 3232 točk. Pri tekmah za atletsko prvenstvo v Miinchenu so bili med drugim doseženi naslednji dobri rezultati: na 800 m: Kaindl 1,55,5, na 10.000 m: Haus-hofer 31,25,4, kladivo: Mayr 50,13 m, skok v višino: Koppenwallner 1,90 m. Res je korenjak Yrko Nikkanen, finski in svetovni rekorder v metu kopja. Iz železa mora biti, kajti sicer njegovih dejanj ni mogoče razumeti. Spomladi leta 1939. je doživel težko avtomobilsko nesrečo, tako da dolgo časa ni mogel nastopati. Komaj je bil za silo zdrav, je izbruhnila rusko-finska vojna. Nikkanen je prišel na karelijsko mejo. Nekaj sto metrov za fronto so imeli Finci svojo znamenito kopel »bastn«. Dim, ki je priha-jla iz hiše, je Rusom najbrž izdal, da so tam čete, pa so začeli obstreljevati in bombardirati taborišče, prav ko je bil Nikkanen z desetimi tovariši v kopeli. Nekomu je strel izbil iz roke milo. Nikkanen se je kar se da naglo oblekel, že si je nalikal čevlje, ko ga je krogla iz strojnice zadela nad koleno. Šla je skozi meso ter napravila veliko rano. Nikkanen je moral v neki lazaret. približno 25 km za Borkkojem. Ko je ležal v lazaretu, je bil kraj bombardiran, pa tudi na lazaret je padlo nekaj bomb, pri čemer sta našla smrt dva zdravnika in dve bolniški sestri. 17 ranjencev pa je bilo nanovo zadetih. To ie bilo najhujše Nikkane-novo doživetje, saj je moral ležati v gipsu, brez pomoči, prav nič si ni mogel pomagati, ko so vse naokrog eksplodirale granate in so krogle preluk-njavale stene. Končno je Nikkanen ozdravel in se spet vrnil na fronto, kjer je ostal prav do konca vojne. Od njegovih treh bratov je najstarejši padel pri Summi, ostala dva pa sta se vrnila iz vojne £iva in zdrava. Kljub vsem tem dogodkom in han-dicapom pa je Nikkanen spet pri svojem prvem resnem slartu jx> vojni vrgel v Stockholmu kopje 71.60 m daleč. Res znamenje trdoživosti in moči — ni se treba bati za finsko bodočnost. Dne 7. julija bo na milanskem »Vigorellijnc v zvezi z nemško-italijansko daljinsko dirko za amaterje na progi Milano—Miinchen kolesarska prireditev asov italijanskega kolesarstva. Ta dirka je bila zdaj že dvakrat preložena, prvič zaradi nevarnosti pred nočnim bombardiranjem, drugo nedeljo pa zaradi dežja. Dne 14. julija bodo 4. dirke za italijansko cestno prvenstvo, 5. »Trofeo Moschini« v Mantui, rodnem mestu Learca Guerre, ki je bil za to nedeljo angažiran za mantuanski kriterij. Prireditelj, klub »Mantua Sportiva« se je odločil, da »Trofea Moschini« ne bo organiziral na kriterijski progi, ampak da bodo te dirke spet v smeri proti Gard-skemu jezeru ter proti dolini reke Adiže. Tekmovalci bodo morali premagati nekaj prav hudih klancev. Okrog 200 tekmovalcev se je udeležilo cestnih kolesarskih dirk »Okrog "Leipziga« (180 km). Proga je vodila skozi severozahodno Saško in pokrajine ThUringena. Zmagal je v času 4. 43. 58, 1 Harry Staager pred Kittsteinerjem in Pietschem. Naše osrednje ognjišče: »Slovenski dom« naloga letošnjega leta!