Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 12. APRILA 1962 Leto XIV. — Štev. 14 Cena 20 din
Na seji OLO
Murska Sobota
V petek je bila v Murski Soboti pod vodstvom predsednika Rudija Čačinoviča redna seja Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota. Na skupni seji obeh zborov so odborniki razpravljali o gibanju investicijske potrošnje v letu 1962, o delovanju Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru in službe družbenega knjigovodstva v našem okraju, poslušali poročilo o zaključnem računu okrajnega proračuna in skladov za leto 1961, izglasovali nekatere razrešitve in nova imenovanja, na ločenih sejah obeh zborov pa sprejeli Odlok o zaključnem računu proračuna okraja za leto 1961 in odlok o potrditvi za-
ključnih računov skladov okraja.
Skupni seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora so tokrat prisostvovali tudi številni gostje: predsednik Gospodarskega Sodišča LRS Andrej Stante, predsednik Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru Bogomir Kostanjevec, predsednik Okrožnega sodišča Murska Sobota Koloman Balažic, okrožni javni tožilec dr. Vilko Beguš, sekretar OK ZKS Ivan Ros im drugi.
LENDAVA — Danes se bodo v Lendavi sestali delegati za okrajno skupščino Vodne skupnosti, ki bo v prihodnjih dneh.
S Titovo štafeto
po Pomurju
Štafeta mladosti postaja zadnja leta splošna manifestacija prebivalstva. Letošnja štafeta je tudi v znamenju proslave 70. rojstnega dne maršala Tita. Sodelovale so množične in društvene organizacije, predvsem člani SZDL, LMS, TVD »Partizan«, gasilska društva, pionirji in člani sindikatov.
Začetek republiške štafete mladosti je bil letos v Gornji Radgoni, kamor so ob 11. uri prispele lokalne štafete iz Stogovec, Apaške kotline ter Negove. Štafete je pozdravila radgonska godba na pihala ter pionirski pevski zbor »Silvira Tomazini« pod vodstvom Manko Golarja. Pred stavbo občinskega ljudskega odbora je nosilce štafete pozdravila ter spregovorila o liku predsednika Tita ter o njegovem delu predsednica ObLO Marija Levarjeva. Nato so prebrali tudi vsebino posameznih štafet.
Ob 12.30 je štafeta krenila
iz Gornje Radgone proti Radencem od koder so štafetno palico ponesli mladinci in mladinke proti Murski Soboti.
Na Trgu zmage v Murski Soboti se je zbralo okrog štiri tisoč ljudi, ki so ob godbi na phala pričakali republiško ter nekaj okrajnih in lokalnih štafet. Okrajne štafete so prispele iz Trdkove, Sotine, Prosenjakovec, Kuštanovec, Dobrovnika. Pred zbrano množico je spregovoril podpredsednik OLO Franc Šebjanič, pozdravna pisma pa so prebrali predsednik ObO SZDL Rudi Rapl, oragnizacijski sekretar OK ZKS Franc Grimšič, predstavnik JLA, zastopnica pioniriev osemletke I in drugi. Pozdravno pismo predsedniku Titu so ponesli tudi golobi-pismonoše.
Štafeta je krenila iz Murske Sobote nekaj čez 14. uro skozi Bakovce. Veržej, proti Ljutomeru. Prihod štafete v Ljutomer so najavile sirene. Prispela je republiška štafeta, lokalne štafete iz Vučje vasi, Cvena, Bučkovec, Razkrižja in Križevec pri Ljutomeru kakor tudi iz številnih šol in kolektivov. Množica, ki se je zbrala na Glavnem trgu je štafete pričakala ob igranju godbe.
Štafetne palice je prevzel
Drago Novak, o liku predsednika Tita, o njegovem delu ter o pomenu Dneva mladosti je pred zbrano množico spregovori sekretar Obč. komiteja ZKS Štefan Tompa.
Nekaj minut čez 16. uro je štafeta nadaljevala pot proti Ormožu v Ptuj, kjer se je priključila zvezni štafeti.
Letošnjo štafeto je pričakala v Murski Soboti velika množica ljudi (slika zgoraj)
V okviru programa Titove štafete v Radgoni je bil tudi nastop radgonskega mladinskega pevskega zbora
Ugotovitve in napotki
Dnevni red tokratnega zasedama Ljudske skupščine Slovenije je bil izredno pester. Ljudski poslanci so dobili med drugim v proučevanje, razpravo in sklepanje Poročilo o delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za leto 1961«, pred njimi je bil zaključni račun republiških skladov za minulo leto (predlog zakona), številni zakonski predlogi in informacija o izdelavi nove ustave. Tokrat se zavoljo obilice gradiva zaustavimo ob nekaterih ugotovitvah, ki jih je bilo moč slišati v skupščinskih dvoranah o poročilu Izvršnega sveta. Najprej besedo, dve, kaj sploh vsebuje to poročilo.
V uvodu poročila je objasnjena politika in delo Izvršnega sveta. V prvem poglavju z naslovom »Gospodarstvo« je razčlenjena dejavnost posameznih zavodov in sekretariatov, v drugem poglavju so obravnavane družbene službe, v tretjem je govora o notranji politiki, četrto poglavje obravnava področje dela Sekretariata za narodno obrambo, peto govori o organizaciji oblasti in uprave in šesto poglavje — zadnje — govori o dejavnosti komisij in drugih organov pod neposrednim nadzorstvom Izvršnega sveta. 2e iz te razčlembe je moč razbrat, da poročilo obravnava probleme z vseh mogočih zornih kotov in vidikov in na več kot 250 straneh razčlenjuje probleme, s katerimi smo se srečevali v minulem letu, hkrati ob tem pa je moč iz tega razčlenjevanja razbrati, kakšne naloge so pred nami v letošnjem tekočem letu.
Poročevalci posameznih skupščinskih odborov, ki so prebrali poročila k obravnavi omenjenega gradiva, so skupščni sporočili, da se odbori strinjajo s poročilom. Hkrati ob tem je bilo seveda opozorjeno tudi na probleme, ki so še odprti. Med drugim je bilo rečeno:
Poročilo o delu Izvršnega sveta na področjih gospodarstva za preteklo leto je v bistvu sumaričen prikaz dela, o katerem je ta odbor (Odbor za gospodarstvo republiškega zbora) že razpravljal. Zato ugotavlja, da predloženo poročilo v celoti zajema in objektivno ocenjuje problematiko, ki je nastajala pri izvrševanju smernic naše gospodarske poetike v preteklem letu, kakor tudi doseženih uspehov ... Odbor, tako je bilo rečeno, je prišel do v bistvu enakega zaključka kot poročilo Izvršnega sveta, in sicer, da finančni organi ne proučujejo gospodarskega položaja svojega območja temeljito, da davčna in agrarna politika nista u(Prenos na 4. strani)
NEKAJ IZ PRAKSE OKROŽNEGA GOSPODARSKEGA SODIŠČA V MARIBORU
Učinkovitejša
notranja kontrola
Razprava o delovanju Okrožnega gospodarskega sodišča V Mariboru in službe družbenega knjigovodstva na zadnji seji OLO je pokazala na vrsto negativnih pojavov, ki so pretežno subjektivnega značaja in bi se za njihovo odpravo morali odločneje zavzeti predvsem organi delavskega upravljanja v naših gospodarskih organizacijah. Podatki o gibanju gospodarskega kriminala namreč kažejo, da se je lani znatno okrepila učinkovitost preiskovalnih organov pri odkrivanju tovrstnih prestopkov in kaznivih dejanj, medtem ko je v posameznih podjetjih še premalo zavzetosti za notranje nadzorstvo kot neogibno potrebno obliko preventivnega ukrepanja za odpravljanje teh negativnih pojavov.
Cesto se začne že pri pomanjkljivo opravljenih inventurah, potem pa se nadaljuje s škodljivimi posledicami... Zn ta pomemben naslovni pregled stanja v gospodarskih organizacijah pa ponekod ni značilna samo formalnost, marveč tudi malomarnost, obvezno »zalivani« in včasih tudi dopuščanje raznih pomanikljivosti zato se pač ne moremo čuditi, če so n. pr. v nekem pomurskem podjetju odkrili primer, ko je prišlo do 2 milijonov din primanjkljaja ob skupki vrednosti zalog v znesku 800 tisoč din! Zanimivi so tudi podatki o tem. kolikokrat se naša podjetja pojavljajo pri ustreznih gospodarskih sodiščih kot tožniki in kolikokrat kot toženci. Pri nekem radgonskem podjetju je to razmerje 9-95 (takih primerov pa bi lahko našteli le več), kar vsekakor ne vpliva upanja v solidnost poslovanja prizadetih gospodarskih organizacij. V splošnem imajo naša podjetja zelo liberalen odnos, ko je potrebno izterjati finančne obveznosti pri poslovnih partnerjih, medtem ko dopuščajo, da ,jih drugi mnogo pogosteje tožijo. To pa je v bistvu kreditiranje drugih podjetij, nehvaležna usluga, ki često slabi poslovno moč in naposled tudi sklade prizadetih gospodarskih organizacij. Mnogokrat streljamo mimo tudi pri sklepanju in uresničevanju poslovnih pogodb med posameznimi partnerji. Mnogo bolj bi se morali zavzemati za čvrste in konkretne pogodbe, naposled pa bi morali te pogodbe tudi bolj spoštovati, sicer lahko kaj kmalu
pride do rušenja osnovnih načel, ki vodijo k stabilizaciji našega gospodarstva. Nekatera podjetja sklepajo pogodbe zelo površno in v naglici (tudi po telefonu!), v čemer je tudi glavni vzrok, da pride pozneje do raznih sporov med poslovnimi partnerji Tako imenovani povratniki so osebe, ki so bile zaradi gospodarskih prestopkov že kaznovane, vendar še večkrat dopuščamo, da se zaposlijo na takih delovnih mestih, ker lahko podobna dejanja spet ponovilo. Tako je bil kaznovan knjigovodja neke kmetijske zadruge zaradi finančnih prestopkov, vendar pa si je lahko takoj brez večjih težav »omislil« rodobno službo v sosednji zadrugi. Gospodarsko sedišče v Mariboru je lani izreklo tudi več varstvenih ukrepov: prestopnikom, ki so zagrešili težje gospodarske (Prenos na 4. strani)
Pred prvim majem
Za proslavo praznika dela se delovni kolektivi v Pomurju že pripravljajo. Pred dnevi je bil v sejni dvorani SZDL v Murski Soboti razgovor s predstavniki sindikata, družbenih in društvenih organizacij Pomurja o letošnjem praznovanju 1. maja
Razgovor je vodil predsednik okrajnega sindikalnega sveta, Branko Zadravec, razgovoru pa je prisostvovala tudi predsednica okrajnega odbora SZDL Sida Podlesek.
Na posvetovanju je bilo ugotovljeno, da se vsi občinski sindikalni sveti, kakor tudi ostale organizacije ter delovni kolektivi že pripravljajo na praznovanje 1. maja. Poleg kresovanj bodo v številnih krajih priredili še povorke z bakladami.
Pripravljajo tudi izlete v znane turistične kraje. Povsod bodo organizirali množičen ogled televizijskega prenosa centralne prireditve v Beogradu.
V Murski Soboti se pripravljajo na 1. maj tudi letalci. V kolikor bo lepo vreme, nameravajo prirediti aeromiting. Na predvečer samega praznika bo v Soboti velika baklada z ognjemetom. Delovni ljudje Sobote se bodo zbrali na Trgu zmage. Trg bo ozvočen, igrala pa naj bi dva plesna orkestra.
AKTUALNO
V Programu o gospodarskem in družbenem razvoju Pomurja za leto 1962 predvidevamo, da se bo povečala proizvodnja za 26,3%. Čeprav v prvih dveh mesecih nismo zabeležil tolkšnega porasta fizične proizvodnje v naših industrijskih podjetji, pa primerjava letošnje realizacije z lansko v prvih dveh mesecih vendarle kaže ugodno sliko: 110,5%. Največji porast je zabeležen v elektroindustriji (223%), v lesni industriji (196%) in v grafični industriji (130%), najmanjši pa v nekovinski industriji (30,1%) in v industriji gradbenega materiala (71,5%). Raven proizvodnje je, kot vsako leto doslej, v prvih dveh mesecih nižja kot v ostalih mesecih, predvsem zaradi uvajanja proizvodnje v nekaterih obratih, sezonskega značaja nekaterih podjetij in sprememb razmer na tržišču.
Med posameznimi podjetji prednjačijo zlasti tri podjetja: Tovarna pletenin »Beltika« z 226%, »Elrad« v Gornji Radgoni z 223% in Lesnopredelovalno podjetje v M. Soboti s 198% realizacije v primerjavi z lansko v enakem časovnem obdobju. Razen puconske (198,2) imajo razmeroma najslabšo bilanco naše opekarne. Kaže, da pri opekarnah ni glavni vzrok za zaostajanje sezonska značaj proizvodnje, marveč tudi opreznost glede na lanske izkušnje pri prodaja izdelkov in tudi sama organizacija dela. Izredno pozitivno pa je to, da se Proizvodnja nafte v Lendavi kot naše naj-
Ugoden start
večje podjetje vključuje v letošnja proizvodna prizadevanja s pozitivnim rezultatom (101%), čeprav je porast prozvodnje še vedno manjši od planiranega, ker bo tovarna metanola, ki bo bistveno prispevala k povečanju proizvodnje v tem podjetju, pr čela obratovati šele v drugi polovici leta. Zanimiv je tudi podatek iz premogovnika Preska, kjer so zmanjšali izkop rjavega premoga za 17% zaradi pomanjkanja nekvalificiranih delavcev (!). V kovinski industriji se je proizvodnja povečata celo za nekaj več kot je bilo planirano. Boljše rezultate je dosegel zlasti kolektiv soboške »Panonije« s povečanjem proizvodnje za 21,2%.
V industrijskem gradbeništvu se že pričenjajo kazati ugodni rezultati mehanizacije, ki prispeva tudi k večji storilnosti zaposlenih. Tako je vrednost opravljenih gradbenih del za 42% večja od lanske ob 93,6% skupno zaposlenih in 83.9% opravljenih ur pri gradbenih delih. V gradbeništvu, ki ima izrazito obrtniški značaj, pa je stanje ravno obratno in se indeks bistveno povzpne nad 50% samo pri vrednosti opravljen h ur na negospodarskih objektih in pri številu opravljenih ur pri gradbenih delih.
In še kratek pregled po občinah: Beltinci 226% (predvsem zaradi povečanja prozvodnje v »Beltinki«. ki je imela lani , v tem obdobju mnogo manj zaposlenih in tudi manjšo proizvodnjo). G. Radgona 119,6%, Lendava 93.6%, Ljutomer 95,4% in Murska Sobota 118,3%.
-sk
VREME
od 13. do 22. aprila
Prevladovalo bo lepo in toplo vreme. Prehodne padavine Je pričakovati v roku med 16.in 18. aprilom.
Dr. V. M.
OB DEVETI OBLETNICI
Dne 11. aprila smo pred devetimi leti za vedno izgubili enega najpomembnejših voditeljev naše revolucije — BORISA KIDRIČA. In če se ga ob vsaki obletnici njegove smrti znova in znova spominjamo, je to samo znamenje, kako globoko smo ga ohranili v naših srcih, s kako velikim spoštovanjem in hvaležnostjo mislimo nanj, na njegovo ustvarjalno življensko delo, ki bo ostalo med nami in v nas večen spomenik.
Spominjamo se starega revolucionarja in komunista Borisa Kidriča, vsega in vselej prežetega z ljubezinjo do delovnega človek, ki se mu je ves posvečal in razdajal v partijskih vrstah težkega predvojnega dela in tako postal močna osebnost tistega velikega predvojnega časa; spominjamo se politkomsarja Glavnega štaba NOV in spomnjamo se NOV in PO Slovenije, Petra Kalana, velikega in nadvse sposobnega organizatorja osvobodilnega boja. In m'slimo nanj, kakršen je bil in koliko nam je pomenil v hudem povojnem času obnove in izgradnje, mislimo na njegov ogromni prispevek v temeljih vašega gospodarskega napredka. Kot politik in gospodarstvenik ni samo proučeval družbenih pojavov in jih razlagal, temveč je na podlagi svojih spoznanj iskal in utiral pot našemu novemu družbenemu razvoju. Naši prvi povojni veliki industrijski objekti, na stotin? tovarn, hidrocentrale, proge in ceste, inštituti in druge znanstvene ustanove — vse to je povezano z njegovo genialno mislijo in neutrudnim delom.
Prežet marksist, mislec in ustvarjalec je polagal znanstvene temelje za likvidacijo dogmatizma in birokratizma in opravil pionirsko delo pri ravnanju poti našemu novemu družbeno-gospodarskemu sistemu. Na VI. kongresu in obenem zadnjem, ki ga je doživel, je govoril o tem, »da je delavsko in družbeno upravljanje najvažnejši pogoj za ustvarjanje resnično socialističnih družbenih odnosov ...«
Ni dočakal uresničenja svojih zamisli o samoupravljanju. A dejstvo, da so se te njegove ideje uresničile in se uresničujejo, nam vsak dan znova dokazuje, koliko bi lahko še in še ustvaril, če ne bi izgorel v plamenu neutrudnega dela.
Zato živi in bo živela svetla osebnost Borisa Kidriča — našega Petra Kalana — med nami. Živel bo v nas njegov lik kot simbol in spodbuda teženj vsega našega ljudstva.
Slovo od
Aleksandra Töröka
Preko tisoč prebivalcev lendavske občine in ostalih krajev Pomurja se je v četrtek popoldne poslovilo od lendavskega družbeno političnega delavca Aleksandra Töröka, ki je mlad omahnil sredi vztrajnega dela.
Na dvorišču občinskega ljudski ga odbora v Lendavi sta se ob navzočnosti velike množice od pokojnika poslovila v slovenskem ni madžarskem jeziku Franjo Bobovec in ing. Szabo. Orisala sta plodno pokojnikovo pot, ki ga je vodila iz domačije v Dolgovaških goricah do sezonskih delovišč, trgovskega poklica preko odgovornih položajev do mesta predsednika Občinskega odbora SZDL Lendava in člana Glavnega odbora SZDL, kar je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Ves čas je bil požrtvovalen in tovariški ter si s tem zagotovil med ljudmi veliko zaupanje. Za njegovo požrtvovalna delo ga je lani predsednik Tito odlikoval z medaljo dela. V imenu Okrajnega odbora in Okrajnega odbora SZDL se je od pokojnega A. Töröka poslovil podpredsednik OLO Franc Šebjanič.
Žalni sprevod je ob spremljavi pihalne godbe krenil po lendavskih ulicah na pokopališče. Pokojnika so do groba ponesli njegovi najožji sodelavca. Na pokopališču sta imela poslovilne govore v imenu osnovne organizacije ZKS Lojze Žalik, v imenu organizacije ZROP pa Slavko Lindič.
SERVISI TUDI PEČAROVCIH?
V Pečairovcih že več let pogrešajo razne obrti, posebno še kolarsko in kovaško. Zaradi tega so se zavzeli zato, da dva tovrstna servisa ustanovijo v okviru krajevne skupnosti. O ustanovitvi raznih uslužnostne obrtnih obratov v teh dreh razpravljajo tudi v drugih okoliških vaseh.
Prezgodnjo gomilo Aleksandra Töröka so pokrili številni venci.
-js-
15. APRIL — DAN ŽELEZNIČARJEV V soboto ob 16. uri bodo sindikalne podružnice pomurskih železničarjev priredile v dvorani Kina »Park« v Murski Soboti svečano akademijo v počastitev Dneva železničarjev. Ob tej priliki bo nastopil tamburaški zbor iz Celja, ki bo izvajal deset točk.
Več o Dnevu železničarjev v prihodnji številki.
Letos bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani še bolj živo kot prejšnja leta. Na
sliki: razstava gradbeništva 1961.
Pomurje na mednarodnem sejmu
ALPE-ADRIA
Na mednarodnem sejmu Alpe — Adria, ki bo od 11. do 20. maja v Ljubljani, bodo sodelovale tudi gospodarske organizacije iz Pomurja. Pod okriljem Kmetijsko-industrijskega kombinata »Pomurka« bodo sodelovale na sejmu tudi vse pomurske opekarne, dalje tovarna perila, pletenin in modnih oblačil »Mura«, »Mlekopromet« iz Ljutomera, Tovarna dežnikov iz Lendave, radensko slatinsko podjetje ter verjetno vinogradniška gospodarstva Kapela, Ljutomer in G. Radgona.
Tako so se sporazumeli predstavniki omenjenih podjetij (razen zadnjih treh) na sestanku, ki ga je sklicala Okrajna trgovinska zbornica v M. Soboti v torek. Poudarek na sejmu bo kajpak na prodaji blaga in sicer v glavnem izdelkov predelovalne industrije in deloma kmetijskih pridelkov, ki jih pri nas še ni moč predelovati. Na prodaj bodo tudi semensko blago, močan poudarek pa bo veljal še izdelkom domače obrti. Kot vidimo, se bo na sejmu Alpe-Adria pojavila tudi pomurska industrija konfekcije, vendar ne toliko zaradi prodaje, temveč zaradi drugih poslovnih interesov, predvsem uvoza reprodukcijsekga materiala.
Pričakujejo, da bo do sejma imel Kmetijsko-lndustrijski kombinat »Pomurka« izvozno registracijo približno 70 odst. razstavljenih pridelkov in izdelkov, ostali izvoz pa bodo posredovali ostali izvozniki. Kar zadeva vinogradniška gospodarstva, imajo nekatera med njimi še za tri leta predan ves pridelek, pripravlja« pa se tudi na specializirani vinski sejem. Navzlic temu lahko pričakujemo, da bo na sejmu Alpe—Adria
med izdelki in pridelki iz Pomurja večja kolač na radgonskega šampanjca. Na sejmu bo sodelovala še Pomurska turistična zveza.
bš
Delaven mladinski aktiv v Sebeborcih
Mladinski aktiv v Sebeborcih že dalj časa pridno dela. Posebno aktivni so postali v letošnji spomladanski sezoni. Svojo aktivnost izražajo predvse v okviru kulturno-prosvetne dejavnosti, za katero je na njihovem področju največje zanimanje. Naštudirali so igro »Rele vrtnice«, z njo trikrat nastopili doma, gostovali v Martjancih in Brezovcih, gostovati pa nameravajo še v nekaterih sodednjih vaseh. Predzadnjo nedeljo pa so se na domačem odru predstavili z veselim večerom. Tu so sodelovali tudi starejši. Oboje je režiral domači učitelj Emil Seg. Mladi Sebeborčani pa imajo tudi bogat program dela za nadaljnje delo. Tako nameravajo svečano proslaviti Teden mladosti. Za izkupiček pri nastopih pa bodo opremili mladinsko sobo, nabavili kulise in zavese za oder.
Deži O.
OBRTNIK - PODJETJE Z OSMIMI DEJAVNOSTMI
Obrtno podjetje »Obrtnik« v M. Soboti so ustanovili v začetku leta 1959, ko so pod tem imenom združili v enotno podjetje več soboških obrtnih podjetij. Tako je novo podjetje, ki je takrat razpolagalo s približno štirimi milijoni obratnih sredstev, začelo razvijati svoje dejavnosti in sicer kolarstvo, pleskarstvo, sedlarstvo, tapetništvo in pečarstvo. Kljub že tako pestri dejavnosti so leto pozneje osnovali še kovaštvo, lani pa mizarstvo in popravilo glasbil. V finančnem pogledu dosegata seveda najboljše rezultate pleskarstvo in tapetništvo. Nekoliko večje pa so težave pri kovaštvu in kolarstvu. Pri kolarstvu imajo največ preglavic z lesom. Les bi namreč morali pred uporabo sušiti nekaj let, vendar jim tega razpoložljiva obratna sredstva skoraj ne dovoljujejo. Drugače pa je s kovaštvom. Ta obrat ni donosen, vendar mora obstojati zaradi potreb po uslugah.
Že takoj po ustanovitvi so se
zavzela za to, da bi vse svoje obrate kar najbolj združili. Prav zaradi tega so takoj začeli z gradnjo delovnih prostorov. Gradili so jih deloma s svojimi sredstvi, za ostalo pa so najeli nekaj milijonov kredita. Tako so vrednost osnovnih sredstev povišali na 14 milijonov. To je sicer precej, vendar ugotavljajo, da bodo morali še nadaljevati z začetim delom. V kolikor bodo imeli finančne možnosti, bodo
razvili dejavnost nekaterih obratov ali pa morda ustanovili še kakšnega novega.
In koliko pravzaprav šteje ta kolektiv o katerem govorimo? Danes je zaposlenih 24 ljudi, razen tega pa imajo vedno še dvanajst do petnajst vajencev.
Proti koncu lanskega leta so sprejeli še pravilnike o delitvi čistega in osebnih dohodkov, hkrati pa so razdelili podjetje na sedem ekonomskih enot.
GOSTOVANJE SNG
Včeraj je v domu TVD Partizan v M. Soboti gostovalo SNG iz Maribora z igro »Jurček«. Predstave so imeli samo za šolsko mladino. Obisk je bil dober.
ETIKA IN MORALA
NA ZADNJEM TIRU
Tudi za Pomurje velja ugotovitev, da se kvaliteta zdravstvenih uslug ni dvignila tako, da bi bila v skladu z večjimi stroški za zdravstveno varstvo in spremenjenimi (beri: povišanimi osebnimi dohodki zdravstvenih delavcev. Če govori bolnik o kvaliteti zdravstvene službe, misli predvsem
na odnos, ki ga ima do njega zdravstvena ustanova, oziroma vsak posamezni zdravstveni delavec. V pomurskih občinskih in drugih centrih ti odnosi niso najboljši. Znani so signali, ki so take narave, da zaslužijo brez opravičil vso javno in družbeno kritiko. So pa tudi pojavi, ki še globje zadevajo moralno-etične vidike v zvezi s pojmom kvalitete zdravstvenih uslug.
V novem sistemu ni nobenega elementa, ki bi lahko ogrožal strokovnost zdravstvenega dela, nasprotno, prav zahteve po višji strokovnosti so kar na bolj jasno izražene. Negativni pojavi, ki jih je zabeležila praksa in ob katerih ne kaže zapirati oči, opozarjajo, da je treba krivdo dosledno in brez strahu iskati pri tistih, ki so take pojave izzvali in s tem izzvali upravičeno kritiko družbe. Obstaja krilatica, da je vse dovoljeno, kar z zakonom vi prepovedano. Ker je ta krilatica precej razširjen pojav, je prav, da se ob njenih posledicah ustavimo prav pri zdravstveni službi, kjer se nekateri pojavi v našem okraju že g bijejo na robu zakona in morale.
Skala nezakonitosti in postopkov proti etiki in morali socialistične družbe je, kot vse kaže, prav na področju zdravstvene službe precej obsežna in pomeni resen družbeni in politični problem. Problemi se pojavljajo zato, ker gre za napačno razlago splošne koristi. Zakaj ko je s sistemom samo-
uprave prešla na posameznike in forume pravica samostojno odločati, potem mora vse bolj prihajati do izraza tudi višja socialistična zavest, ki je sinteza pravilno dojetih splošnih in posamičnih koristi, ki nastajajo na tleh neposredne demokracije. Kaže pa, da se bo treba z vso odločnostjo boriti za tisto višjo stopnjo socialistične zavesti, ko je upoštevanje zakonitosti, etike in morale, notranja potreba in občutek obveznega osebnega obnašanja in ravnanja. Seveda pa to ne velja zgolj za zdravstvene delavce in samoupravljanje v zdravstvu, žal pa so signali s tega področja najbolj opozorilni, družbeno škodljivi in nevarni.
O tem priča tudi primerjava med osebnimi dohodki v zdravstveni službi in gospodarskimi organizacijami v soboški občini. Odnos, ki ga je ugotovila primerjava, opravljena po organu, ki pripravlja analizo za sejo sveta za zdravstvo pri občinskem ljudskem odoboru, je zaskrbljujoč, čeprav še niso na razpolago podatki iz vseh zdravstvenih ustanov v okraju. Podatki omejne analize kažejo, da je sorazmerje med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki v zdravstvu v soboški občini 1:12,6, medtem ko je to sorazmerje v gospodarstvu največ 1:5. Povprečji najvišji mesečni osebni dohodki v Zdravstvenem domu v M. Soboti znašajo 130.000 dinarjev, pri čemer pa niso všteti prejemki iz
honorarnega razmerja izven tega zavoda. Se bolj na robu zakona, morale in etike je stanje v soboški Lekarni, kjer znašajo povprečni najvišji mesečni osebni dohodki 168.009 dinarjev, najnižji (snažilka) pa 17.340 dinarjev. To pomeni skoraj sorazmerje 1:10.
Po prvih nepopolnih podatkih znašajo najvišji mesečni osebni dohodki v soboški bolnišnici 110.000 dinarjev, po nekaterih drugih, nepotrjenih pokazateljih pa 180.000 dinarjev in še več (davčna prijava). Če bi k temu prišteli še honorarje v tujih ustanovah, bi znašalo razmerje med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki 1:15 in celo 1:20. Nič boljšo sliko ne nudijo podatki iz drugih občin, saj znaša najvišji povprečni mesečni osebni dohodek mladega zdravstvenega delavca v petrovski občini 200.000 dinarjev, vendar brez honorarjev izven Trstične ustanove. Neki zdravstveni delavec ie prejel v enem samem mesecu v neki drugi občini 800.000 dinarjev, mesečni osebni dohodki starejšega požrtvovalnega zdravstvenega delavca, ki je skoraj polovico življena posvet i svojemu delu, pa znašajo 79.000 dinarjev.
Vse to priča tudi o tem, da sta varčevanje in racionalno gospodarjenje v zdravstvenih ustanovah na zadnjem tiru, hkrati z etiko in moralo, ki bi morala biti prav v zdravstveni službi na višku.
ZADNJI INTERVJU
Teh nekaj skromnih vrstic seveda ne more izpričati javnosti, kolikšno izgubo pomeni za vse nas nenadna izguba tov. Aleksandra Töröka, pokojnega predsednika občinskega odbora SZDL v Lendavi. Vsi novinarji smo ga poznali kot tihega, skromnega in požrtvovalnega družbenega delavca, ki je vedno razumel p trebe našega socialističnega tiska in radia. Kakor tov. Torok nikoli ni uporabljal visokoletečih in učenih besed, kadar je bilo treba pomagati novinarjem s podatki za pravilno obl kovan e javnega mnenja, tako tudi te vrstice namerno ne bodo izzvenele z visokoletečim prizvokom. To ni njihov namen.
Pokojni tov. Torok je navzlic bolezni ob vsakem času nudil potrebno pomoč našemu tisku, republiškemu ali lokalnemu. Če sam trenutno vi razpolagal z vsemi podatki, je poskrbel, da so novinarji dobili tudi te podatke, pa naj je bilo govora o podatkih s področja gospodarske dejavnosti, družbene aktivnosti, dvojezičnem šolstvu ali o čem drugem.
Tako je bilo tudi pred nekaj tedni. Na-
tančen opazovalec bi že ugotovil na obrazu pokojnega predsednika občinskega odbora SZDL v Lendavi sledove težke bolezni. S tovarišico iz redakcije sva menila, da gre le za prehodno utrujenost, ki jo poznamo vsi. Toda novinar mora biti vztrajen in zato je bil ta, zares zadnji intervju, dolg in izčrpen. Tovariš Torok je odgovarjal na vprašanja z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, ki ni dana vsakomur. Toda njemu je bila dana. Do zadnje besede. Kratke, jasne in stvarne.
»No, pa pridite prihodnjič zopet.. je še rekel ob slovesu tov. Torok, obraz pa mu je spreletel utrujen, a prisrčen nasmeh.
Rad bi še prišel, tovariš Torok, ko bi to bilo mogoče! Kruta smrt je to preprečila. Tako naglo, da človek skorajda niti ne more verjeti. Ostal pa bo Tvoj neizbrisen spomin dobrega pomočnika pri vseh ras novinarjih, ki smo se radi oglašali pri Tebi, pri tovarišici iz redakcije in meni pa spomin na — zadnji intervju...
Bojan Sinko
2
POMURSKI VESTNIK. 12 APRILA
REFERENDUM V FRANCIJI
Francozi so v nedeljo z veliko večino odobrili de Gaullovo alžirsko politiko. Devetdeset odstotkov volivcev je s tem pokazalo, da se strinja z evianskimi sporazumi in s pravico alžirskega ljudstva do svobode in neodvisnosti.
Ni dvoma, da pomenijo rezultati referenduma zmago demokratične Francije. Dežela, ki je znana gesla francoske revolucije — enakost, bratstvo in svoboda — zapisala kot osnovna gesla svoje politike — v praksi so se seveda večkrat izjalovila — je spet našla samo sebe. Prav imajo torej tisti, ki trde, da si je Francija s tem spet pridobila sloves v svetu, posebno pa še med afriškimi narodi.
Na odločitev francoskih volivcev je kajpada vplivalo več činiteljev. Resnica je, da so Francozi siti prelivanja krvi in brezobzirnega uničevanja alžirskega življa samo zato, da bi evropski priseljenci ohranili tudi v prihodnje svoje privilegije v škodo domačinov. Na drugi strani je junaški odpor alžirske osvobodilne vojske zbudil po vsem demokratičnem, protikolonialističnem svetu velike simpatije, tako da je problem, ki so ga v Parizu radi prikazovali kot notranja francoska zadeva, prerasel v mednarodno vprašanje.
Vendar bi ne storili prav, če bi pri tem ne opozorili na dve plati nedeljskega referenduma. Volivci so na eni strani. potrdili evianski sporazum, na drugi strani pa znova izglasovali predsedniku de Gaullu izredna pooblastila. Če oce-
njujemo rezultate s tega stališča, prihajamo do zanimivih ugotovitev.
Francoska levica je z »da« podprla evianski sporazum in pr zadevanja za alžirsko neodvisnost in svobodo, nikakor pa s tem ni podprla de Gaullovih prizadevanj, da bi s pooblastili sam kroji usodo Francije ter se izogibal tako pomembnih nacionalnih inštitucij, kakršne so skupščina in vlada. Vendar v času, ko je skozi organizacije OAS spregovoril glas fašizma, ni mogla ukrepati drugače.
Desnica je bila neenotna. Skrajni desničarji so vrnili neizpolnjene listke ali se izrekli proti de Gaullu. Del »zmernejše« desnice je glasovala za de Gaulla, vendar ne za njegovo alžirsko politiko, temveč za to, da bi na oblasti vendarle ostal človek, ki je po svojem ravnanju bolj naklonjen desničarskim idejam (osebno odločanje, samovolja itd.).
Očitno pa je, da je velika večna podprla Evian in to je trenutno najpomembnejše. O tem, ali se strinja z neomejenimi pooblastili predsedniku de Gaullu, se bo lahko izrekla na skupščinskih volitvah, ki jih bo predsednik po splošnem pričakovanju razpisal prav kmalu.
90.7%
Francoski ustavni svet je sporeči uradne rezultate nedeljskega referenduma v Franciji vključno s Korziko. Vpisanih volivcev 26.983.275, volilo
20,402.503, veljavnih glasov 10.300.026, volilo z »da«
17,505.473,
odstotek glasov v odnosu na število neveljavnih glasov 90,7 %
glasovalo proti 1,794.553, vzdržanih glasov 6,580.772,
neveljavnih glasov 1,102.477.
Ameriški superbombnik, nosilec jedrskega orožja
Zadnji večji spopad — Tako je bilo pred dnevi v Bab el Uedu. Redne francoske čete so pod zaščito oklopnih vozil napadle del mesta, kjer so se utrdili pristaši OAS. Atentati na posamezne Alžirce pa so na dnevnem redu še sedaj.
NEMIRNA LATINSKA AMERIKA
Dogodki v Argentini so znova pritegnili pozornost mednarodne javnosti. Medtem ko naslednik voljenega predsed-
nika Frondizija, Guido, sestavlja vlado in skuša čimprej uveljavlti zahteve, ki so mu jih postavili prevratni generali, se čuti tudi v drugih latinskoameriških deželah neprestano vretje.
Guido — novi argentinski predsednik
V Ekvadorju so sestavili novo vojaško vlado desničarjev. Da bi pokazala svojo »zvestobo« do ZDA, je nova oblast prekinila diplomatske stike s Kubo, ČSR in Poljsko. Iz Dominikianske republike poročajo o novem valu neredov. V Venezueli je vrhovno državno telo za volitve odstopilo na pritisik vojske.
Predsednik Goulart zahteva v . Brazilci agrarno reformo. V Hondurasu so kmetje brez zemlje zasedli veleposestniško zemljo. V Peruju je vojska onemogočila kmetom, da bi zasedli veleposestniško zemljo. Seveda so ta gibanja po svojem nastanku zelo različna im jih tudi lahko različno tolmačimo. Resnica pa je, da so odraz velikih gospodarskih težav, starih družbenih odnosov, neznanja in bede. Napredne sile se temu upirajo, reakcija, ki ima navadno tudi gospodarska bogastva v rokah, pa se skuša postaviti po robu in pri tem redno uporablja reakcionarne vojaške kroge.
Značilno je, da se reakcionarni režimi najbolj naslanjajo na ameriške gospodarske kroge, ki si skušajo tudi zagotoviti vnaprej svoj prevladujoč položaj. Pri tem izkoriščajo znano ameriško krilatico o »nevarnosti pred komunizmom« v vseh primerih, kadar množice delavcev ali kmetov zahtevajo socialne reforme in pravično porazdelitev nacionalnega dohodka. »Nevarnosti pred komunizmom« se sedaj priključuje krilatica o »castrizmu« zaradi izjemnega položaja in pa simpatij, ki jih kubanski režim uživa med la-
tinskoameriško javnostjo. V Argentini je združena reakcija pričela s tezami o »diktaturi in perondzmu«, čeprav je povprečnemu opazovalcu jasno, da peronistično gibanje v sedanjem trenutku pomeni nekaj povsem drugega kot željo po vrnitvi te ali one samovlade.
Latinska Amerika je torej v neprestanem vretju. Očitno je, da se prav zaradi tega položaj zaostruje in je neprestano podoben kotlu pred eksplozijo.
ŠTIRI MINUTE GROZE
KAJ SE SKRIVA ZA ALARMOM AMERIŠKIH BOMBNIKOV Z VODIKOVO BOMBO OB PETIH ZJUTRAJ NEKEGA
DNE V ČASU, KO JE BILA BERLINSKA KRIZA NA VIŠKU
Ameriški časnik »Washington Star« je pred kratkim objavil novico, ki so jo hvaležno sprejele vse časopisne agencije po svetu. Svet se je pred nedavnim znašel pred novo vojno nevarnostjo in le srečno naključje je preprečilo atomski vojaški spopad.
V podzemlju pri Omahi (ameriška država Nebraska) je strateška točka zračnega poveljstva ZDA nekega jutra ob petih razglasila alarm. Tedaj so namreč sporočili, da radarska postaja ameriških oborožežnih sil na Groenlandu, ki sicer lovi gibanje morebitnih izstrelkov, ne deluje.
— Takoj so se vžgale rdeče alarmne luči. Ves štab z generalom Potversom na čelu je bil v hipu na nogah. Da bi bila zadeva še hujša, so prav tedaj izgubili stike z glavnim poveljstvom ameriške zračne
obrambe v Colorado Springsu.
— Poveljstvo v Omahi ni čakalo, temveč sporočilo v Washington, da so bombniki, ki imajo atomske bombe, pripravljeni za polet. Posadke so zavzele svoja mesta in z prižganimi motorji čakale povelja, kam naj polete im kje naj spuste svoje uničevalno breme.
Pravijo, da je alarm trajal le štiri minute. Nato je nenadoma spet pričela delovati radarska postaja na Groenlandu, stiki z vrhovnim povelj-
stvom so bili spet upostavljeni. Piloti so se spet lahko vrnili na svoja mirna mesta.
STRAH PRED
POSLEDICAMI
Seveda vse skupaj ne bi bilo tako hudo, če ne bi pomislili na težke posledice. Lahko bi se zgodilo, da bi bombniki odleteli in odvrgli svoja bremena. Nato bi sledil »nasprotnikov« atomski udarec in svet bi se znašel v objemu svetovne katastrofe.
— Nobena skrivnost ni, da rakete z jedrskimi naboji samo čakajo povelja, da jih izstrele. Nad ZDA križarijo ameriška letala z vodikovimi bombami. Američani pri tem opozarjajo na nevarnost pred morebitnim nenadnim napadom SZ, na katerega je treba odgovoriti takoj.
Ni čudno, da so Američani sami protestirali. Kaj pa, če tako letalo trešči na ameriška tla? Žal so se te napovedi doslej že dvakrat uresničile, vendar na srečo brez večje nevarnosti. Toda kdo naj zaustavi merilni dvoboj, če kak poveljnik »iz radovednosti« izda ukaz podrejeni enoti, naj izstrele rakete?
PRIZNANJE
Alarm, o katerem pišejo, se je zgodil v času, ko je bila berlinska kriza na višku. Nič čudnega ni, če je v vsej svoji teži pridrla na dan prav sedaj, ko se v Ženevi pogajajo o razorožitvi. Seveda je ameriško glavno poveljstvo te vesti zanikalo. Toda ko je strateška točka v Omahi potrdila vest, da so nekega jutra ob petih zares izdali ukaz za alarm (in to je bilo prav v času berlinske krize), je vest moralo potrditi tudi Glavno poveljstvo v Springsu in Washingtonu. Baje je sedaj »sporno« samo še vprašanje, ali je šlo za štiri minute ali štiri — sekunde! Vse kaže, da skušajo pozornost celotne zadeve osredotočiti na čas, da bi tako zmanjšali osnovno in za mir na svetu bistveno vprašanje, t. j. samega alarma, ki bi lahko sprožil nov svetovni spopad s strahotnimi posledicami.
Nekateri menijo, da gre za nekakšen opomin »nasprotniku«! Resnica je, da velja resen opomin jedrskim silam, naj se ne igrajo z usodo človeštva na tako preprost na-
OD TEDNA DO TEDNA
2RTVE PADAJO
ALŽIR — Bilanca zločinov, ki so jih zagrešili pripadniki tolp OAS nad alžirskimi domačini, je grozotna. V 97 dnevih so ubili 3487 ljudi, ranili pa 7.349. Vendar se nasilje nadaljuje, čeprav si vojska in žandarmerija prizadevata, da bi vsaj omejila, če že ne povsem uničila podtalno vojsko. V dneh referenduma se je nasilje še stopnjevalo. Na drugi strani poročajo, da je pričela z delom začasna alžirska oblast. Sestavlja jo 12 članov, ki bodo prevzeli od francoskih oblasti vse najvažnejše javne službe.
IZOLIRANA SIRIJA
BEJRUT — Sirska meja Je še vedno zaprta. Dohod je dovoljen samo tistim Sirijcem, ki prihajajo iz tujine domov. Tudi mednarodni letalski promet je zaprt. Pristanišča Latakija, Tartus in druga pa so že odprta.
Poveljstvo sirske vojske sedaj išče osebnosti za novo vlado. Ka-
kor poročajo, bodo izbrali take ljudi, ki imajo »posebne lastnosti« in ki so »sposobni prevzeti odgovornost ministrov v prehodnem obdobju«.
MENON KRITIZIRA
BOMBAJ Indijski obrambni minister Menon je izjavil, da so prizadevanja neblokovskih in nevtralnih dežel, ki sodelujejo na ženevskem razorožitvenem zasedanju, v tem, da razglase vojno za nezakonito. To naj bi bil prvi korak v okviru splošne razorožitve. Očital je velesilam, da imajo na zalogi toliko jedrskega orožja, da bi lahko svet nekajkrat uničile. Minil je čas, ko so kolonialne sile lahko z uporabo sile podrejale druge dežele. Najboljši primer za to sta Sueška kriza in Alžir.
DAN KOZMONAVTOV
MOSKVA — V Sovjetski zvezi so razglasili 12. april za Dan kozmonavtov. Tega dne lani je opravil polet okrog Zemlje prvi svetovni potnik Gagarin.
„VELIKI ALARMʻʻ
PRVA ZNAMENJA GOSPODARSKIH TRENJ V ZAHODNI NEMČIJI □ MANJŠI IZVOZ ZARADI VIŠJIH CEN IN VEČJI UVOZ □ GOSPODARSKI MINISTER POZIVA SINDIKATE IN DELODAJALCE □ ODGOVOR: »ZNIŽAJTE
DRŽAVNE STROŠKE!«
Zahodna Nemčija je do nedavna slula kot »dežela gospodarskega čudeža«, saj se je iz vojnih pustošenj dvignila v kratkem času do gospodarske velesile, v zadnjem času pa se poteguje celo za vodilno vlogo v vojaškem pogledu v Evropi kot članica Atlantskega pakta.
Vlada kanclerj a Adenauerja se je tudi zavzemala za u-stanovitev skupnega zahodnoevropskega tržišča, v katerem naj b: z znižanjem carin ustvarili ugodno tržišče za države članice in se tako skupno borili proti vdoru blaga »tretjega partnerja«. Toda prav udeležba v tem tržišču je povzročila neljube spremembe, o kateri je zadnje tedne mnogo govoril gospodarski minister Erhard.
Statistika kaže, da se je izvoz zahodnonemški izdelkov, ki je bil od leta 1949 v stalnem porastu, nekako ustavil in pričel celo upadati, medtem ko se je uvoz povečal. Rastejo tudi cene. Delodajalci se ne branijo zahtev po zvišanju mezd, vendar takoj zatem zvišujejo tudi cene izdelkom, da bi tako ohranili svoj dobiček na dosedanji ravni. Zaradi višjih cen pa zahodnonem-
ška industrija ne more več tako konkurirati tujim izdelkom, ki prihajajo v okviru zahodnoevropskega tržišča na nemški trg.
Minister Erhardt je uporabil zadnje čase vsa propagandna sredstva, da bi prepričal delodajalce in delavce, naj ne zvišujejo cen oziroma mezd, ker se bo sicer gospodarski čudež zrušil v prah. Seveda je kaj kmalu dobil odgovor zahodnonemški h sindikatov. Ti poudarjajo, da zahodnonemške mezde niso prav nič višje od mezd britanskega ali ameriškega delavca. Treba bi bilo raje zmanjšati dobičke nemških delniških družb, ki iz leta v leto rastejo! Razen tega bi sne smeli dopustiti, da lahko delodajalci ob vsakem zvišanju mezd zvišujejo tudi cene proizvodom. Državna uprava precej porabi, posebno pa so se povečali stroški za oboro-
žitev. Medtem ko so znašali 1. 1981 12,5 milijarde mark, so se naslednje leto povzpeli na 16,5 milijarde, t. j. na tretjino državnega proračuna.
Zan:mivo je, da tudi industrialci niso ostali dolžni Erhardu. Ali ni država sama pričela z zvišanjem plač pri svojih uslužbencih, se sprašujejo. Napak je tudi bilo, ker so pred nedavnim devalvirali marko. Razen, tega država preveč troši, posebno za vojaške namene.
In tako se je zgodilo, da so nekatere tovarne, med drugim tovarne avtomobilov navzlic prošnji gospodarskega ministra zvišale cene ...
Na drugi strani želi del zahodnonemškega velikega kapitala utrditi gospodarske odnose z vzhodnimi deželami, posebno s SZ. pri čemer jih vlada zaradi obveznosti do Zahoda zavira, pa tudi zaradi svoje negibčne politike »trde roke«. Konkurenca z zahodnimi državami postaja neprijetna stvar in s tem tudi sodelovanje v zahodnoevropskem skupnem tržišču.
Vprašanje zase je, kako bo zahodnonemška vlada našla »svoj mir.« Morda bo spremenila svoj odnos do Vzhoda prav zaradi gospodarskih težav. Vzhodnoevropsko tržišče je za nemške izdelke odprto, o tem govore tudi stiki zahodnonemškega veleposlanika v Moskvi, Krolla, s premierom Hruščevom in zunanjim ministrom Gromikom.
Erhardt — prišle so težave ..
POMURSKI VESTNIK, 12 APRILA
3
SMELEJŠE PRIZADEVANJE V KMETIJSTVU
Letos se obetajo pomurskemu kmetijstvu obilne investicijske naložbe, ki bodo, kot predvidevajo, šle v milijarde. Najvažnejše pri vsem tem pa je to, da bo moč letos dob ti ustrezne kredite za investicijske namene v kmetijstvu pod izredno ugodnimi pogoji: z mnogo večjo dolgoročnostjo in ugodno obrestno mero kot kdajkoli doslej, razen tega pa
tudi z minimalno lastno udeležbo sredstev, kar je prav gotovo prednost, ki jo kaže dodobra izkoristiti, če nočemo, da nam bo ob tako ugodnih možnostih za večji napredek našega kmetijstva in njegovo smelejše vključevanje v slovensko in jugoslovansko gospodarstvo v našo škodo odpeljal vlak. Kaže celo, da bo letos za investicijske naložbe v kmetijstvu potrebna samo
10-odst. samoudeležba sredstev, s katero bo moč dobiti kredite iz zveznih in republiških virov.
Kot je bilo poudarjeno na zadnji seji okrajnega ljudskega odbora, se je potrebno letos na področju investiranja v kmetijstvo odločno angažirati, kar še posebej velja za naše občine in kmetijske gospodarske organizacije. Z letošnjimi
investicijskimi naložbami je potrebno doseči predvsem sinhronizirano rast našega kmetijstva. Po nekaterih podatkih so pomurske občine v prvih treh mesecih investirale v kmetijstvo samo 4 milijone din, kar je seveda kaplja v morje v primerjavi s predvidevanji perspektivnega načrta gospodarskega razvoja v Pomurju. Sprejeto je načelo, da naj bi občine prispevale
letos eno tretjino vseh razpoložljivih sredstev (teh bo po predvidevanjih okrog 300 milijonov dinarjev) za investicije v kmetijstvu. Predlagala udeležba občin v investicijskih prizadevanjih bi zagotovila izgradnjo nekaterih ključnih kmetijskih objektov in objektov predelovalne industrije, ki je vezana izključno na kmetijstvo.
Pomursko kmetijstvo ima letos nekatere edinstvene možnosti za nadaljnjo rast socialističnega sektorja. Tako bo moč od zasebnih kmetovalcev odkupiti okrog 2000 ha zemljišč pod dokaj ugodnimi pogoji, s čemer bi povečali zemljiški sklad v socialističnem sektorju kmetijstva za eno tretjino. Navedena predvidevanja namreč temeljijo na vse pogostejših ponudbah kmeto-
valcev, ki zaradi pomanjkanja delovne sile ne morejo več sami obdelovati svojih posestev in so se nekateri pripravljeni tudi sami vključiti kot proizvajalci v socialistični sektor kmetijstva. Razmeroma malo investicijskih zahtevkov je bilo doslej tudi za razne agro in hidromelioracije, čemur bi kazalo posvetiti letos večjo pozornost, zlasti še zategadelj,
ker bi se dalo ob nekaterih razmeroma že dobro urejenih vodnih komunikacijah in objektih (ra pr. ob akumulacijskih in drugih jezerih, ki pa se vse bolj spreminjajo v ribnike) z razmeroma majhnimi sredstvi izboljšati zemljišča in doseči na njih mnogo večje pridelke. Tudi to rezervo kaže letos z investicijskimi naložbami odločneje vpreči v naša družbena prizadevanja -sk
Prepozno za oves
Pred dnevi so na seji zadružnega sveta v Prosenjakovcih razpravljali o spomladanski setvi, o izvajanju agrotehničnega minimuma na travnikih, potrdili so finančni plan za tekoče leto ter sklepali o najemanuj kreditov za gradnjo hlevov in nakupa zemlje.
Na seji so ugotovili, da neugodno spomladansko vreme onemogoča spomladansko setev ovsa. Zaradi tega so predlagali, naj kmetijska služba zadruge organizira predavanje po vaseh ter predlaga zadružnikom, naj v pripravljeno zemljo za oves zasejejo hibridno koruzo ali krompir. Pri izvajanju agrotehničnega minimuma pri travnikih so ugotovili, da večji kmetovalci ne upoštevajo občinskega odloka. Sklenili so, da bo kmetijska zadruga strogo vodila evidenco in kršilce prijavila občinskemu ljudskemu odboru v postopek.
VEČJA PRAVNA POMOČ
Društvo pravnikov LRS, podružnica za Pomurje, je imelo svoj redni letni občni zbor dne 7. tega meseca v Slatini Radenci. V zvezi s tem smo pred nekaj dnevi obiskali predsednika Društva pravnikov Stefana Totha, ki nam je o dosedanjem delu društva ter o bodočih nalogah povedal naslednje:
Podružnica pravnikov za Pomurje šteje 71 članov. Praktično vključuje vse diplomirane pravnike, z neznatno izjemo vse diplomante Višje upravne šole v Ljubljani, nekaj izrednih študentov Višje pravne šole v Mariboru ter Pravne fakultete v Ljubljani.
V pravem smislu je podružnica zaživela šele leta 1960., ko je prestopila dotakratne okvirje
notranjega delovanja in se začela aktivneje uveljavljati tudi na zunaj. V tem letu je izdala svojo prvo brošuro, ki jo je nazvala v skladu z njenim namenom »Moj svetovalec« in jo namenila našemu državljanu. Z začetim delom je nadaljevala tudi lani, ko je izdala drugo brošuro, obsegajočo 144 strani tekstovnega dela in ki jo je namenila ljudem v gospodarstvu. To sta brez dvoma najpomembnejši deli podružnice.
Že nekaj let je opaziti pomanjkanje pravne pomoči, ki jo potrebuje naš državljan. Pokazalo se je, da je dosedanja pravna pomoč nezadostna. Obstoječi kader v advokaturi ni zmožen dajati pomoči niti po kvantiteti, niti po kvaliteti, to pa vsled tega, ker ga je premalo. Naši državljani vedno bolj iščejo nasvete in pomoč pri uveljavljanju svojih pravic. Prav zato, da bi se ta vrzel ublažila je društvo izdalo omenjene brošure. Pravne pomoči pa niso potrebni, le naši državljane, pač pa tudi ljudski odbori in gospodarske organizacije. Pristojnost naših občinskih ljudskih odborov namreč nenehno narašča in s tem v zvezi tudi pestrost njihovega delovanja. Vedno večji je pritisk s strani državljanov zaradi uveljavljanja svojih pravic, ki pa jih zaradi nekvalificranosti določenega števila uslužbencev ne morejo hitro in kvalitetno uveljaviti.
Društvo je že lani ustanovilo nekatere sekcije in sicer: premoženjsko pravno sekcijo, upravno, kazensko In sekcijo za gospodarsko pravo. Zaradi težav pri sestajanju članov sekcije niso zaživele in prav zaradi tega je upravni odbor v mesecu januarju leto« sklenil vzpostaviti sekcije, ki bodo teritorialno organizirane in se bodo na ta način približale komuni in lažje delovale. Te sekcije so že ustanovljene v M. Soboti, Ljutomeru. Gornji Radgoni in Lendavi.
Na letošnjem obenem zboru so člani Društva po pestri diskusiji sprejeli vrsto sklepov:
Člani društva se bodo v prvi vrsti angažirali pri tolmačenju nove ustave In pomagali pri izdelavi statutov občin, sodelovali bodo pri volitvah v organe oblasti. Društvo že sedaj pripravlja 3. zvezek -Mojega svetovalca«, ki bo urejen v obliki 100 vprašanj in odgovorov. Ta zvezek bo izšel najkasneje meseca julija letos. Dalje so sklenili, da moralo v najkrajšem času zaživeti teritorialne sekcije, katerih naloga naj bi bila nuditi prazno pomoč prebivalstvu in podjetjem. Na pobudo Okrajnega sindikalnega sveta so člani društva sklenili, da bodo pri tem forumu ustanovili posebno službo, ki bi naj nudila pravno pomoč članom sindikata. Sklenili so tudi, da bi mi v bodoče čimtesneje sodelovali s študenti Višje pravne in Višje Upravne šole ter s študenti Pravne fakultete, katere naj bi že sedaj seznanili s problematiko našega okraja.
Meda Luthar
NEPRAVILNO
RAVNANJE
Človek skoraj ne more verjeti, da je danes še kaj takega mogoče. To namreč, da sprejme Kmetijsko-gozdno gospodarstvo Rakičan pravilnik o štipendiranju in na temelju tega pravilnika prekine delovno razmerje s članom svojega kolektiva, ki je hkrati član občinskega komiteja ZK, odbornik zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in OLO. Če se to zgodi še 3 mesece pred končanim šolanjem, je stvar še bolj neverjetna in čudna, hkrati pa meče čudno luč na vodstvo tega našega družbenega posestva.
Tudi splošno pravna' služba Kmetijsko industrijskega kombinata »Pomurka« v Mursk* Soboti se ne strinja z odločitvijo vodstva KGG Rakičan v primeru delavca Franca Kuzmiča, meni pa v svojem pravnem mnenju, da je odločitev vodstva KGG takšna, da je ni moč zagovarjati in je pravno zgrešena. Vodstvo KGG Rakičan po sodbi prej omenjene pravne službe ni ravnalo pravilno tudi v primeru štipendista Rudija Holcmana in tudi njemu s sprejetim pravilnikom o štipendiranju ni bilo upravičeno jemati pravic, ki si jih je ta — prav tako kot
Kuzmič — zagotovil pred tem s pogodbo.
Osnovna organzacija KGG Rakičan je prav tako mnenja, da je stališče vodstva podjetja nepravilno, prav tako pa postopek glede prekinitve delovnega razmerja. Zato je osnovna organizacija ZK sklenila, naj člani ZK, ki so člani DS, vplivajo na ostale člane DS, da bodo zavzeli pravilno skupno stališče za rešitev problema v smislu sklepa osnovne organizacije ZK. Tudi ostali člani ZK, ki niso člani DS, bodo seznanili člane DS o rešitvi problema tov. Kuzmiča. To toliko bolj, ker je delavski svet tov. Kuzmiču odobril prošnjo, da ostane v delovnem razmerju takrat, ko je šel v šolo in je bila z njim v tem smislu sklenjena pogodba. Osnovna organizacija ZK je sprejela prej omenjeni sklep z večino glasov, razen inž. Skledarja, ki je vztrajal pri stališču, ki ga ni mogoče zagovarjati in je tudi pravno zgrešeno.
Stališče in ravnanje inženirja Skledarja in sploh vodstva KGG Rakičan je ostro obsodil na svoji nedavni seji tudi občinski komite ZKS M. Sobota.
-boš-
Razkrižki igralci
Kritična ocena
Razprava na seji občinskega komiteja ZKS v Murski Soboti, ki je bila v petek minuli teden, je med drugim pokazala doslednost kolektivnosti dela v komiteju, tem vodilnem organu Zveze komunistov v občini. Razprava je pokazala tudi to, da mora komite kvalitetno posegati v odnose znotraj organizacij ZK, predvsem v organizacijah ZK v gospodarskih organizacijah in kmetijskih zadrugah.
Prva kritična ocena je bila ocena dela aktivov komunistov na področju idejnega dviga članov ZK. Ko je komite ocenjeval delo posameznih aktivov, je ugotovil, da razen aktiva na področju kulture in prosvete vsi delujejo. Pri vaških organizacijah in organizacijah ZK v kmetijskih zadrugah — predvsem pa v Tišini in v Puconcih, za katere velja ocena, da ne izvajajo določil VII. kongresa, —-bo treba od strani ideološke komisije občinskega komiteja več pomoči., da bodo lahko komunisti postali samostojnejši faktor pri socialistični preobrazbi vasi. Ob tem so pomembni številni činitelji: poleg občinskega komiteja tudi Socialistična zveza, Ljudska univerza in Kmetijsko-gozdarska zbornica. Ponekod pa so komunisti z vasi sami zahtevali seminarje. To se je zgodilo v Prosenjakovcih, Rogašovcih, v Cankovi in pri Gradu. kar je nedvomno spodbudno.
Ko je komite na omenjeni svoji seji obravnaval delo organizacij Zveze komunistov v podjetjih in zavodih, je zelo kritično ocenil delo organizacije ZK v soboškem podjetju .»Panonija«. Tu so namreč zabeležili vrh nemogočih odnosov še nedisciplino, pomanjkljivo oziroma slabo organizacijo dela, pijančevanje, kooperacijo s privatniki, šušmarjenje in podobne posledice familiarnosti. Nekaj teh pojavov so ugotovili tudi že komunisti na svoji letni konferenci. Vsekakor bodo morali občinski politični in gospodarski forumi krenko posredovati. Podjetje je sicer rentabilno, kar pa ni dovolj.
Problem je tudi politično-ideološko izobraževanje proizvajalcev oziroma vzgoja socialističnega človeka. Na tem področju se ni doslej zavzemal nihče ne gospodarske organizacije, ne sindikati, ne Ljudska univerza. Tako se po-
javlja vprašanje, kako naj se ob takem stanju oblikuje zavest človeka, ki mu je prepuščeno gospodarjenje z družbeno imovino. Prav zato, ker ni na tem področju nič storjenega, naj sindikati, Ljudska univerza in zavod za produktivnost dela pod okriljem ideološke komisije pripravijo program in določijo predavatelje, tako da bo jeseni steklo delo tudi na tem področju.
Sicer pa je po številnih podjetjih zabeležen določen in očiten napredek. Korak naprej so zabeležili predvsem v »Agroservisu« in v »Pomurja«. Tudi v vaških organizacijah ni moč govoriti o tem, da bi komunisti stali ob strani, čeprav so odšli iz vaških organizacij v organizacije ZK v kmetijskih zadrugah. Res je tudi, da so komuniti v kmetijskih zadrugah aktivno pristopili k oblikovanju socialističnega sektorja kmetijstva, vendar nekatere še moti to, ker imajo svojo zemljo. Tako se najdejo nekateri na razpotju med službo in lastno zemljo, ne da bi se odločili za to, ali bodo kmetijski proizvajalci ali uslužbenci.	-bš-
Ugotovitve in napotki
(Prenos s 1. strani)
strežno vsklajeni in da davčna politika ni tako prilagojena, da bi neposredno podpirala cilje, ki jih zasledujemo v kmetijstvu. Odbor je ugotovil, da je za tako stanje vrsta vzrokov, posebej pa je opozoril na dva, ki nalagata tudi določene naloge, in sicer je rečeno:
—	da nimamo potrebne analize o davčni in agrarni politiki oz roma rezultatih te politike v posameznih gospodarskih območjih oziroma za vso republiko. V tej zvezi je bilo priporočeno Izvršnemu svetu, da tako analizo organizira oziroma jo pospeši, v kolikor je že v teku.
Hkrati ob tem je bilo ugotovljeno:
—	da nevsklajenost med davčno in agrarno politiko povzroča tudi naš proračunski sistem, ki še ni v celoti prilagojen hitro napredujoči decentralizacija in razvijanju komunalnega sistema.
V skupščinskih prostorih je bilo tokrat govora tudi o določenih neskladnostih na področju potrošnje, proizvodnje in osebnih dohodkov. Rečeno je bilo, da prihaja do močnega povečanja zalog pri določenih panogah (papirna industrija, gumarska itd.) zlasti pri tistih. ki proizvajajo investicijsko opremo, to je sredstva za delo (pri kovinski elektroindustriji). Kopičenje neprodanih zalog v zvezi z občutnim povečanjem osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v industriji, pa odkriva pomanjkljivosti v načinu razdeljevanja osebnih dohodkov. To je moč pripisati tudi v lanskem letu sestavljenim pravilnikom, ki marsikje zagotavljajo izplačilo prejemkov glede na dose-
ženo proizvodnjo, ne upoštevajo pa dejanske realizacije prozvodnega blaga na trgu.
To je seveda le drobec ugotovitev in napotkov iz obsežne razprave, ki se je razvita ob analiziranju gospodarjenja in dejavnosti v minulem letu. V skupščinskih prostorih je bilo moč med drugim slišati tudi ugotovitve glede obratnih sredstev, kako je z izvozom in nalogami na tem področju, itd. O posameznih ugotovitvah pa bomo seveda v našem listu še spregovorili.	P. D.
Učinkovitejša notranja kontrola
(Prenos s 1. strani) prestopke, je prepovedano opravljanje vodstvenih funkcij v gospodarskih organizacijah. Varstvene ukrepe je izreklo zategadelj, da bi prestopnikom onemogočilo podobna dejanja v lastnem ali drugem podjetju. Tudi iz Pomurja je bilo lani več takih oseb (direktorji, upravniki, poslovodje, predsedniki UO), vendar pa dalje od izreka varstvenih ukrepov ni prišlo, predvsem zaradi tega, ker doslej nismo imeli organa, ki bi vodil evidenco o takih prestopnikih Pravna urejenost našega gospodarstva pa zahteva tudi nekatere nove rešitve. Zakonski predpisi naj bi v prihodnosti izhajali v čimpopolnejši obliki, da bi bilo tako čimbolj onemogočeno iskanje njihovih »lukenj«. Pravno bo potrebno urediti tudi materialno odgovornost vodstev in organov delavskega upravljanja v ekonomskih enotah; decentralizirano upravljanje v podjetjih namreč daje kolektivom EK hkrati z vse večjimi pravicami tudi večje dolžnosti in nenormalno bi bilo, če bi za določene slabosti in propuste ekonomskih enot odgovarjal zgolj direktor ali kolektiv podjetja kot celote. Potreba po pravno izoblikovani odgovornosti v EE se kaže zlasti v večjih podjetjih — kombinatih. V naših občinah bomo morali okrepiti zlasti inšpekcijsko službo vseh vrst, da bo lahko učinkoviteje delovala tudi v preventivnem smislu, kaže pa se že tudi potreba po ustanovitvi analitično-revizijskega servisa, ki bi pomagal zainteresiranim gospodarskim organizacijam pri notranji kontroli, na področju strokovnega izvedeništva na tudi organom notranjih zadev.
APAČE — Delavsko prosvetno društvo v Apačah bo v nedeljo uprizorilo na domačem odru igro »Babilonski stolp« v režiji Sonje Črešnjevar. Tudi s to igro bodo gostovali.
Nove garaže AMD v Lendavi
NAJRAJE SO NA ODRU
O mladini iz Razkrižja se v zadnjem času veliko govori. Na raznih sestankih ugotavljajo, da je mladina v tej vasi najbolj delavna v ljutomerski občini. Pred dnevi smo jih obiskali ter se pozanimali za življenje in delo. Obiskali smo predsednico mladinskega aktiva tov. Angelco Weiss, ki nam je povedala mnogo o svojem aktivu.	«
V Razkrižju živi mnogo mladine, posebno pa v okolici. V aktiv je vključena mladina tudi iz Gibine, Koprive, Šafarskega, Veščice in Globoke. Na sestanke mladina zelo redno prihaja.
Na sestanke vabijo zadnje čase tudi mladino, ki ni včlanjena v LMS. Zimske mesece so izkoristili za izobraževanje Tudi te dni imajo v programu predavanja, ki jih bo priredila Ljudska univerza. Tako bo-
do poslušali zanimiva predavanja kot so odnos med fantom in dekletom, spolna vzgoja, razvoj tehnike, o športu itd.
Najbolj aktivna je mladina na kulturnem področju. Več kot polovica sodeluje v Kulturno-umetniškem društvu, ki vsako leto uprizarja zahtevnejša odrska dela. Po pripovedovanju predsednice smo ugotovili, da je igranje na odru največje veselje mladine. Lani so naštudirali več iger. Pravkar pa so že tretjič v domačem kraju uprizorili komedijo v treh dejanjih Gabrijele Zapolske : »Morala gospe Dulske«. Komedijo je režirala mladinka Dragica Zabavnikova, učiteljica na osnovni šoli. Z igro nameravajo gostovati v vseh večjih krajih, kjer imajo primerne dvorane in odre. Pridobljena sredstva zbirajo za prispevek h gradnji kulturne dvorane.
PROSENJAKOVCI
Zadružni svet je sklenil, da najame zadruga kredit v višini 10 milijonov dinarjev za odkup 50 ha zemlje. Prav tako so odobrili gradnjo hlevov in s tem tudi najetje kredita za kapaciteto 200 glav živine. Gradili bodo v Ratkovcih in Prosenjakovcih.
4
POMURSKI VESTNIK, 12 APRILA
SIRENA JE ZATULILA:
GORIII!
V ponedeljek okrog 19.20 je dežurni na ONZ v Murski Soboti sprejel telefonsko obvestilo o požaru. V njem je bilo rečeno, da je na šoli na Tišini izbruhnil požar. Minil je le kratek čas, ko je o tem obvestil postajo LM v Radencih, sprožil sireno ter dal obvestilo o požaru gasilskemu društvu v Murski Soboti. Čim je zatulila sirena, so telefonski naročniki navalili s vprašanji na telefonsko centralo in na ONZ. Vsakdo je hotel vedeti, kje gori.
Nekaj minut za tem (ob 19.29) so na Tišini zaslišali plat zvona, kmalu pa tudi gasilsko avtomobilsko sireno. In čez dve in pol minuti pred gasilskim domom na Tišini: Te-
kanje vsevprek. »Kje je ključ, hitro dajte ključ!« Trobentač je hitro dal signal. Vrata gasilskega doma so se odprla in gasilci so v naglici izvlekli brizgalno. Niso iskali vprege,
kar peš so se zapodili z brizgalno po cesti... V Petanjcih je zaropotalo na oknu ene izmed hiš ob cesti, glas od zunaj pa je povedal, da je na tišinski šoli požar. V hiši je zamrgolelo, ob cesti pa je hip za tem začela zavijati ročna sirena. Medtem, so se v gasilski lopi že zbrali prvi gasilci ter hitro polnili rezervoar brizgalne. Že se je pojavil traktorist s traktorjem ter odpeljal proti Tišini. Ko so se petanjski gasilci odpravljali, je začela tuliti sirena tudi v Radencih. Tam so imeli smolo. Ko so slišali soboško sireno, so se na postaji LM takoj zanimali za kraj požara, nato pa so morali še v zdravilišče, da so sprožili sireno. (Le zakaj nima vzvoda za sireno postaja LM!) Kljub nevšečnostim so brizgalno hitro natovorili na traktor ter se odpeljali proti požarišču.
Na šolskem dvorišču na Tišini se je medtem nagnetlo že precej 1judi, gasilska društva pa so prihajala drugo za drugim ter nemudoma začela z gašenjem. Prvi avtomobil iz M. Sobote je pripeljal v 18. minuti po obvestilu, drugi pa v 21. minuti. Gasilsko društvo Tišina je v 12 minutah po udarjanju na zvon prispelo na
Tudi petanjski gasilci se niso, kot kaže slika, dosti obotavljali. Hitro so napolnili rezervoar brizgalne ter pripra-
požarišče, iz Tropovec so prišli v 14 minutah, med 18 in 20 minutami po alarmih pa sta prišli tudi društvi Radenci in Petanjci ter gasilci iz Gradišča, zadnji brez opreme.
Tišinski gasilci so bili hitro pripravljeni. Ni bilo časa, da bi šli po vprego, zato so se ra-
Ob 19.56 so bila vsa društva pripravljena za gašenje, tista društva, ki so prišla prva, pa so že lep čas gasila. Razporeditev društev je bila hitra, posebno še zato, ker je komandir odreda občinske gasilske zveze M. Sobota, Franc Gomboc, ki je vodil akcijo, dobro poznal vodne razmere. Vsa društva, razen domačega, ki se je znašlo na slabšem terenu, so že v treh do štirih minutah po prihodu začela gasiti.
Gorelo je naprej, iz gasilskih cevi pa je prenehala teči voda. Tokrat ni šlo za pravi požar. Ne. Bila je le preizkus-
nih cevi. Kmalu za tem je bil pred lopo traktor. Čeprav je bilo dela dosti, jim je šlo še kar urno od rok.
nja pripravljenosti, ekspeditivnosti in iznajdljivosti gasilskih društev, ki jo je organiziralo naše uredništvo skupno z Okrajno gasilsko zvezo in ONZ M. Sobota. Vsekakor je zelo pozitivna ugotovitev, da je na požarišče v razmeroma kratkem času prišlo kar šest gasilskih društev s 75 gasilci in dvema gasilkama. Vreden pohvale je primer, da so se odzvale tudi ženske. To sta bili Vilma Kerec in Marija Kuhar, obe iz gasilskega društva Petanjci. Takšno pripravljenost žena bi si želeli tudi v drugih društvih.
KAJ SO POVEDALI PO AKCIJI POVELJNIKI DRUŠTEV
JOŽE VUKAN, Tišina: »Brizgalna nas je včasih sicer že pustila na cedilu, vendar tokrat ne.
je kar peš zapodili proti kraju požara. Iz teme smo jih ujeli na filmski trak nekaj sekund
Posebno pogrešamo zaščitne obleke in nekaj druge opreme. Pri akciji je sodelovalo deset naših gasilcev.«
ŠTEFAN BOTJAN, Tropovci: Rabili bi sireno. Imamo sicer trobento, vendar se na njo ne moremo preveč zanesti. Na požari če nas je prišlo 14 in ker nismo oddaljeni, smo brizgalno pripeljali kar peš.«
GEZA AVGUŠTIN, Gradišče: »Slišali smo sireno, ker pa Tišina ne sodi v naš rajon, smo nekoliko počakali, da bi dobili obvestilo, nato pa smo se brez opreme s kolesi pripeljali na Tišino.«
IVAN DRVARIČ, Radenci »Najprej smo zaslišali sireno lz Murske Sobote. Takoj sem vprašal postajo LM za kraj požara, nato pa šel v Zdravilišče sprožit sireno. Da bi šlo hitreje, smo brizgalno naložili na traktor. Avto namreč nekoliko težko vžgemo.« Radenčanom se je pridružil tudi poveljnik Občinske gasilske zveze iz G. Radgone, Ivan Trstenjak.
ALOJZ PAJŽLAR, Petanjci: »Brizgalno smo pripeljali s traktorejm petanjskega delovišča KG Rakičan, s katerim smo v dogovoru. Avto imamo, vendar je star. Na požarišču smo zlasti pogrešali razsvetljavo, ki bi olajšala delo.«
In kaj naj zabeležimo o Murski Soboti? Najprej moramo poudariti, da bo potrebno zaradi hitrejšega in lažjega dela med gasilskim domom in ONZ vzpostaviti neposredno telefonsko zvezo ter zagotoviti tudi primero razsvetljavo, ki je na marsikaterem požarišču potrebna.
ČEDALJE MANJ »RDEČIH PETELINOV« NA STREHAH
Gasilci se še torej kljub nenehnemu izpopolnjevanju opreme in vzgoji članstva, spoprijemajo s številnimi težavami. Kljub vsemu pa lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da število požarov iz leta v leto pada, V letu 1959 so v okraju zabeležili 102 požara. Ti požari so upepelili preko 39 milijonov dinarjev vrednosti premoženja, gasilci pa so očuvali vrednost 63 milijonov. Lansko leto pa so se številke znatno spremenile. Pri 79 požarih so zabeležki škodo 21 milijonov, očuvali pa so vrednost 88 milijonov. Čeprav so te številke le približne, vendarle kažejo, da je dosežen viden uspeh. To je nedvomno zasluga stalnega izpopolnjevanja društev ter se-
za tem, ko so zapustili gasilski dom.
veda preventivne službe, ki v pomurskem gasilstvu dobiva čedalje pomembnejše mesto.
NAJVEČKRAT NEPREVIDNOST IN MALOMARNOST
Zaradi česa prihaja najpogosteje do požarov? Na to vprašanje nam daje odgovor statistika zadnjih let. V največ primerih so požari posledica gradbenih napak, igranja otrok z ognjem ter malomarnosti in nepazljivosti. Na srečo lahko ugotavljamo, da se tudi v tem pogledu stanje zboljšuje.
ČAS, KI JE LAHKO SE KRAJŠI
Čas, ki sem ga označil na začetku sestavka, zgovorno kaže v kakšnem razdobju so posamezna društva sposobna priti na požarišče in kako se znajo znajti, zato se komentarju o tem izogibam. Lahko rečem le to, da so za pogoje, ki so jim dani, prišli še kar hitro Glavna pomanjkljivost, ki smo jo pri akciji lahko ugotavljali, je prav pri obveščevalnih sredstvih, ki pa bi morala vedno odigrati prvo in najvažnejšo vlogo. Pogrešali smo tudi razsvetljavo v okolici pogorišča. Ponekod bodo morali kupiti tudi zaščitne obleke ter organizirati prevoze za posredovanje pri požarih.
Akcija je bila končana. Čeprav je ves čas deževalo, so se gasilci požrtvovalno odzvali klicu, ki ga lahko pričakujejo vsako uro. minuto ... In če bodo skušali odpraviti največje navedene pomanjkljivosti, sem prepričan, da bomo lahko čez kakšno leto spet zabeležili, da se je število požarov od tega in tega leta še znižalo in da se je povečala vrednost očuvanega premoženja. To pa nam bo lahko samo v zadovoljstvo in spodbudo.
Janko Stolnik
Uspela modna revija v Lendavi
Tovarna dežnikov in pletenin v Lendavi je za letošnjo
sezono pripravila veliko presenečenje. Skupaj s podjetjem »Modno oblačilo« iz Ljubljane je dne 7. in 8. tega meseca priredila modno revijo v Lendavi.
V veliki dvorani »Nafte« so v omenjenih dneh prikupne manekenke prikazale bogat spored modelov, ki jih je izdelala Tovarna dežnikov in pletenin Ledava ter »Modna oblačila« Ljubljana. V prvi seriji modelov je bilo prikazanih nekaj vrst nočnih srajc in jutranjih halj. Temu je sledilo prikazovanje ženskih kril, izdelani iz terilena v najrazičplesejih. Izredno lepi so bili tudi pleteni izdelki, tako na primer dvodelne kakor tudi enodelne obleke ter pletene bluze. Značilna za skoraj vse modele je enostavnost in elegantnost. Kot okras na obleki služi majhna pentlja, največkrat pa pas, izdelan iz istega materiala, ki ga lahko poljubno spreminjamo. Opaziti je bilo, da s pasom lahko obleko kar štirikrat spremenimo. Veliko pozornost gledalcev pa je pritegnil ženski komplet v bordo rdeči barvi. Komplet sestavlja široka plesirana obleka (plese se prične takoj pod prsmi) in zopet pas, s katerim lahko obleko poljubno spreminjamo. K obleki je manekenka nosila rdeč pleten spomladanski plašč.
Poleg pletenih izdelkov je bilo na modni reviji opaziti tudi modele izdelane iz pralnega blaga, vrsto dežnikov, posebnost te revije pa so bili tudi čevlji, katere je izdelala tovarna »Peko« iz Tržiča. Poleg tega moramo še omeniti spomladanske plašče. Vsi- so bili izdelani iz tanjšega blaga v vseh pastelnih barvah.
Značilno za plašče je bilo to, da so bili skoraj vsi krojeni s sedelcem, ki jim je dajal privlačen videz. Ni pa manjkalo tudi otroških modelov. Tako smo lahko videli razne pletene puloverje, oblekce, otroške komplete itd. Poleg ženskih modelov pa je bilo na reviji prikazanih tudi nekaj moških oblek, plaščev za pomlad, zimsk'h modelov itd.
Če bi hoteli naštevati in podrobneje opisovati vse modele, ki smo jih imeli priložnost videti na modni reviji, bi nam prostora kaj hitro zmanjkalo. Ob koncu pa moramo poudariti, da je modna revija uspela. priznanje pa zasluži tudi odbor, ki je to modno revijo pripravljal. Saj se je prikazovanje modelov pričelo točno ob napovedanem času v lepo in okusno okrašeni dvorani. Omeniti moramo še, da si je revijo ogledalo veliko ljudi ne samo iz Lendave temveč tud' iz ostalih krajev.
Meda Luthar
Model, ki ga prikazuje manekenka, se lahko nosi tudi za hladnejše dni. Izdelan je iz imitiranega usnja.
Pletena dvodelna obleka z visečo bluzo. Edini okras je majhna pentlja.
Fantka na sliki prikazujeta dva otroška zimska modela, oba pletena iz bele volne.
PUCONCI — Prosvetno društvo Puconci je v petek, soboto in nedeljo uprizorilo na domačem odru Jurčičevega »Desetega brata«. To dramsko delo je režiral Karel Vratarič. Desetega brata je lepo odigral Janez Kukanja, Krjavlja Geza Soštarec, Manico pa Mira Herman. Sicer pa so tudi ostali pokazali dobro igro. Z igro bodo še gostovali.
LENDAVA — V Lendavi se v teh dneh pripravljajo na sejo občinskega ljudskega odbora, ki bo 24. aprila. Na seji bodo med drugim obravnavali zaključni račun proračuna in občinskih skladov. Podali bodo tudi poročilo sodnika za prekrške.
APAČE — V Apaški dolini bodo imeli v ponedeljek in torek seje krajevnih odborov, na katerih bodo razpravljali o programu dela porajajočih krajevnih skupnosti. Analizirali bodo tudi delo poravnalnih svetov in obravnavali ostale krajevne probleme.
ŠALOVCI — Pred dobrim tednom so v Šalovcih začeli z gradnjo paviljonskih učilnic za osemletno šolo. Pri del h pomaga prebivalstvo s prostovoljnim delom. Začeli so se pripravljati tudi na gradnjo stanovanjskega poslopja.
LJUTOMER — V Liutomeru so pred kratkim dobili še eno trgovino s čevlji. Planika iz Kranja je namreč odprla v prenovljenih prostorih stare lekarne svojo poslovalnico.
VIDEM — Organizacije videmskega terena so si v prejšnjem tednu začele urejati v zadružnem domu primeren prostor. Precej delajo prostovoljno, za opremo pa bodo sredstva prispevale vse organizacije. Pravijo, da bodo ta prostor uredili do 1. maja,
GRAD — Danes bodo imeli pri Gradu razširjeno sejo krajevnega odbora SZDL skupno z odborom krajevne skupnosti Obravnavali bodo program dela krajevne skupnosti ter sekcij SZDL. Pomenili pa se bodo tudi o pripravah na ustanovitev turističnega društva, ki naj bi poskrbelo za ureditev kraja in okolice.
Tekmovanje mladih matematikov na gimnaziji
Tradicionalnega republiškega tekmovanja mladih matematikov v Ljubljani sta se udeležila tudi dva tekmovalca s soboške gimnazije. Republiško tekmovanje Je priredila Zveza matematikov in fizikov Slovenije, prvih 6 s tega tekmovanja pa se je uvrstilo na zvezno tekmovanje, ki bo v Beogradu. Zaenkrat še rezultati tekmovanja niso znani.
Tekmovanja dijakov — matematikov, ki so na gimnaziji postala že tradicionalna, so zelo koristna, saj se dijaki tako ne ukvarajo samo s snovjo, ki jo obravnavajo v šoli temveč se privajajo tudi na samostojno izvenšolsko delo in se tako še bolj seznanjajo z zanimivostmi, ki jih matematika in fizika lahko nudita vsakemu človeku.
K popularizaciji matematike in fizike na šoli pa mnogo doprinese Matematično-fizični list, na katerega je naročenih mnogo dijakov in ga izdaja Zveza matematikov in fizikov Jugoslavije. V tem listu se dijaki seznanjajo z najnovejšimi odkritji in zanimivostmi na področju obeh znanosti.
Ko so zaslišali signale, so nekateri sedeli pri večerji, pri radijskem sprejemniku ali pa so zaključevali dnevna opravila. Kljub temu so se brez o-
klevanja odzvali klicu. Niti za preoblačenje ni bilo časa. Minilo je komaj nekaj minut in že so bili na požarišču ter sprožili vzvode.
Poveljniku OGZ Karlu Flisarju, komandirju odreda ObGZ M. Sobota Francu Gombocu, referentu za civilno zaščito in požarno varnost pri ONZ OLO M. Sobota Dušanu Devetaku ter Alojzu Činču in Janezu Kerčmarju iz Tišine se lepo zahvaljujemo za sodelovanje v akciji.
Enako se zahvaljujemo za razumevanje tudi kolektivu poslovne enote KZ M. Sobota na Tišini ter vsem ostalim, ki so pomagali pri izvedbi akcije.
Uredništvo
MURSKA SOBOTA — Včeraj je bila v Murski Soboti letna skupščina Okrajnega centra klubov OZN. Na skupščini so analizirali lanskoletno delo ter razpravljali o perspektivah klubov. Zlasti so poudaril’, da morajo biti center in klubi tesno povezani z organizacijami SZDL in LMS ter še bolj kot doslej delati na idejnem in političnem področju.
POMURSKI VESTNIK. 12 APRILA
5
Ljutomerski
primer
Ljutomersko kegljaško moštvo je letos doseglo eno največjih uspehov v svojem tekmovalnem prizadevanju po osvoboditvi: z zelo ugodno razvrstitvijo na tekmovanju za republiško prvenstvo se je uvrstilo v tekmovanje elitnih kegljaških klubov Hrvatske in Slovenije, kjer si je že priborilo v ostri konkurenci častno osmo mesto, v kratkem pa pojdejo ljutomerski podiralci kegljev še na tekmovanje za državno prvenstvo.
Pogoji, pod katerimi tekmujejo ljutomerski kegljači, so zasnovani na čistem amaterizmu; še več: ti pogoji so, da tako rečemo, često že tako skromni, da se človek lahko vpraša, kako je sploh mogoče dosegati takšne uspehe, če imajo ljutomerski kegljači na voljo denar samo za potovanje, morebitne sodniške takse in »pinko«, vse ostalo (zlasti prehrano) pa morajo kriti z lastnimi sredstvi, in to kljub dejstvu, da neuradno in tudi uradno menimo, da pravzaprav zastopajo tudi naše Pomurje v slovenskem in jugoslovanskem kegljaškem kakovostnem razredu.
Če pa že govorimo o pomurskem zastopstvu, potem prav gotovo to zastopstvo tudi v gmotnem pogledu presega okvire samega ljutomerskega TVD »Partizan« kot njihovega matičnega društva. Odtod tudi pričakovanje in zahteva ljutomerskih kegljačev po širšem razumevanju njihovih potreb, kajti nesporno je, da bi bili njihovi tekmovalni uspehi (za barve Pomurja!) prav gotovo še ugodnejši, če bi jim zagotovili tudi najosnovnejše pogoje za nastopanje na kakovostnih kegljaških tekmovanjih. Mar ni tudi to upravičen klic za ustrezne rešitve, s katerimi bi zagotovili najnujnejša sredstva tistim klubom, ki nas zastopajo na višjih tekmovanjih, ne glede na njihovo krajevno pripadnost ?
S. K.
Končano je tekmovanje v Pomurski strelski ligi
BOREC, ŽELEZNE DVERI, RADENCI, REDAR...
Polnih 60 dni smo bili priče napornih in zanimivih srečanj v bojo za kroge. Tekmovanje v Pomurski strelski ligi, v katerem je od skupno 49 strelskih družin sodelovalo 39, je končano.
Neupravičeno Je izostalo pri tem pomembnem množičnem tekmovanju osem strelskih družin. Glavni vzrok bo prav gotovo v neaktivnosti njihovih vodstev, kajti družina, ki ne sodeluje v liga in drugih sicer obveznih tekmovanjih, pa nima niti letnega občnega zbora, je v nevarnosti za svoj nadaljnji obstoj. O nadaljnjem obstoju in tudi morebitnem razpustu teh družin bo potrebno čimprej resno razpravljati in seveda ukrepati, saj je bolje, da nas je manj, pa smo vendarle vsi aktivni pri izpolnjevanju naših skupnih športnih obveznosti.
Posebno zaskrbljujoč Je položaj soboške strelske družine »Grafičar«, ki je bila vedno med najaktivnejšimi, vendar pa Je v tem tekmovanju nastopila s svojo ekipo samo trikrat. Podobno je tudi s strelskimi družinami Dane Šumenjak, Tone Tomšič, Sobota in še nekaterimi drugimi. Posebno priznanje pa zasluži strelska družina Rakičan, ki je bila že tik pred razpadom, pa Je s pomočjo organizacije ZKS spet oživela in aktivno sodelovala v prvem liga tekmovanju. V tekmovanju so se dobro izkazale tudi mlade strelske družine Veržej, Jeruzalem itd.
V dvanajstih kolih tekmovanja v okviru Pomurske strelske lige jo sodelovalo skupno 4500 strelcev, po končanem tekmovanju pa jo vrstni red nastopajočih strelskih družin naslednji:
I. SKUPINA
Borec M. S.	12	12	0	0	19.610	24
Kovinar M. S.	11	10	0	1	17.652	20
Sograd M, S.	12	9	0	3	18.595	18
Graničar C.	12	9	0	3	18.113	18
M. Križanič K.	12	8	0	4	17.727	16
J. Jurkovič A.	12	7	0	5	15.936	14
Elenko G. R.	12	5	0	7	17.614	10
Mačkovci	12	5	0	7	16.885	10
Mura G. R.	11	4	0	7	15.271	8
Zvezda R.	8	4	0	4	10.090	8
S. Kovač B.	0	0	0	0	—	0
Branik G. R.	0	0	0	0	—	0
S. Kovač M. S.	0	0	0	0	—	0
n. SKUPINA
C. Jureš Ž. D.	11	10	0	1	17.322	20
Polet Rank.	11	9	0	2	17.136	18
Tekstilec M. S.	11	8	0	3	15.832	16
Iskra Morav.	11	7	0	4	13.S85	II
Lovec Kr.	9	7	0	2	12.958	14
Lendava	10	6	0	4	13.829	12
Veržej		11 5 0 6 14.957 10
Rakičan	9	5	0	4	12.762	10
Dobrovnik	8	5	0	3	11.294	10
J. Jurkovič V.	0	0	0	0	—	0
Nafta L.	0	0	0	0	—  0
Turnišče	0	0	0	0	—	0
III. SKUPINA
Sl. Radenci	11	10	0	1	18.768	20
Ljutomer	11	9	0	2	17.888	18
B. Kidrič M. S.	11	9	0	2	17.839	18
S. Rozman Pr.	11	9	0	2	17.071	18
Obrtnik M. S.	11	8	0	3	17.216	16
Gederovci	11	5	0	6	16.754	10
Bogojina	11	5	0	6	15.139	10
Ilovci	11	5	0	6	14.978	10
Cven	9	3	0	6	12.213	6
I. Kaučič L.	7	1	0	6	9.383	2
Grafičar M. S.	3	1	0	2	4.435	2
Graničar H.	0	0	0	0	—	0
IV. SKUPINA
Rudar P.	11	11	0	0	17.485	22
Goričko K.	11	9	0	2	15.391	18
Jeruzalem	11	8	0	3	16.520	16
Noršinci	8	6	0	2	10.756	12
Sobota M. S.	5	4	0 1	6.361	8
Kobilje	10	3	0	7	13.076	6
Trgovec M. S.	3	2	0 1	4.252	4
D. Šumenjak	2	1	0 1	2.254	2
T. Tomšič Ner.	2	1	0 1	2.222	2
V Polana	0	0	0 0	—	0
Banka M. S.	0	0	0 0	—	0
Tromejnik G.	0	0	0 0	—	0
Kap. Ivo Perinić
Priznanje pomurskim hokejistom
Na skupnem posvetu, ki so se ga pred kratkim udeležili zastopnik okrajne zveze za telesno vzgojo, člani komisije za hokej na travi Pomurja, sekretar Hokejske zveze Slovenije tov. Liberšar in republiški kapetan Miro Černe, so razpravljali med drugim tudi o pripravah za spomladansko tekmovanje v republiški hokejski ligi.
Pomurje bo s svojimi štirimi hokejskimi moštvi tudi letos predstavljalo vzhodno cono republiške hokejske lige. Zmagovalca v obeh conah se bosta po končanem tekmovanju dvakrat pomerila v kvalifikacijskih tekmah. Zmagovalec v kvalifikacijah si bo pri-
dobil pravico do nastopa na tekmovanju za državno prvenstvo, ki bo predvidoma septembra. Med pomurskimi moštvi ima največ izgledov za kvalifikacijski nastop moštvo soboške ESŠ, v zapadni coni pa sta najresnejša kandidata Senovo ali celjski Kladivar.
Na posvetovanju so tudi sklenili, da je potrebno že obstoječe hokejske klube čimbolj organizacijsko ustaliti in posvetiti večjo pozornost kakovosti igre. V Pomurju že tudi obstaja množični rezervat hokejistov, zato bo potrebno v »svinkanje« na travnikih, znano od Veržeja do Razkrižja razširjeno ljudsko igro, vnesti tudi elemente hokeja na travi.
In še ena zanimiva vest: Hokejska zveza Jugoslavije pripravlja rang listo najboljših jugoslovanskih hokejašev na travi in hkrati državnih reprezentantov za mednarodno tekmo državnih reprezentanc Jugoslavije in Italije. K sodelovanju pri sestavi rang liste je povabljena tudi Komisija za hokej na travi Pomurja. Ne glede na to, ali bo kateri pomurski hokejist uvrščen na rang listo ali ne, pomeni že samo povabilo pomembno priznanje pomurskemu hokeju in njegovim nosilcem.
Po 11. kolu spomladanskega tekmovanja rokometašev
Beltinci v stilu jesenskega podviga
Po relativno ugodni zimski aktivnosti so predzadnjo nedeljo startali tudi pomurski rokometaši. V spomladanskem tekmovanju v okviru Pomurske rokometne lige ni bistvenih sprememb. V vseh ligah nastopa približno enako število tekmovalnih ekip kot v pretekli jeseni.
Prvi dve koli tekmovanja sta že za nami. Čeprav n sta prinesli posebnih presenečenj, kaže vendarle omeniti uspeh jesenskega prvaka — moštva Beltinec v obeh tekmah, zlasti še njegov podvig v nedeljskem srečanju z resnim nasprotnikom — soboškim Grafičarjem. V nasprotnem smislu pa lahko omenimo nazadovanje moštva Elana, ki je izgubilo obe srečanji in si s prikazano igro tudi v bodoče ne more nadejati večjih uspehov.
V I. kolu so bili v I. članski konkurenci doseženi tile rezultati: Krog : Beltinci 10:28, Grafičar : Kovinar (Lendava) 19:14, ESŠ : ŠURS 5:0 (p. f.). Elan : Sloga 9:13, ŠCBP (Šolski center za blagovoli promet, bivši ŠUT) : Tekstilec 2:20: II. kolo: Beltinci : Grafičar 27:12, Sloga : ESŠ 15:32, Krog : ŠURS 5:0 (p. f ), Kovinar : ŠCBP 54:2, Tekstilec : Elan 40:15.
II. članska liga, I. kolo: Turist (Tovarna mlečnega prahu) : Kovinar II 5:0 (p. f ), Agroservis : SKŠ 5:0 (p. f.), Beltinci II : Pomurje
8:7 (tekma je bila prezgodaj zaključena, zato bosta morali moštvi preostali čas še igrati za dokončen rezultat), Ljutomer : SŠTV 0:5 (p. f.); II. kolo: SŠTV : Turist 19:10, Kovinar II : Beltinci II 17:15, Pomurje : SKŠ 9:8, Ljutomer : Agroservis — tekma preložena.
Članice, I. liga — I. kolo: Sloga : Beltinci 4:6, ESŠ : Elan 5:0 (p. f.), Krog : Grafičar 5:0 (p. f.), članice II. liga, I. kolo: ŠZD : SŠTV 0:9, Tekstilec : ESŠ — tekma preložena.
Pionirji, I. kolo: Ljutomer Cankova 0:5 (p. f ), Krog : Lendava 5:0 (p. f.), Polet : Mladost
6:9, Rogašovci : Beltinci 9:20, pionirke, I. kolo: Črensovci : Beltinci 1:15, Krog : Lendava 5:0 (p. f.), Ljutomer : Cankova 0:5 (p. f.), Polet : Mladost 8:4.
LESTVICA I. ČLANSKE LIGE
Beltinci	11	11	0	0	279: 79	22
Kovinar	11	9	0	2	248:118	18
Grafičar	11	8	0	3	224:178	16
Tekstilec	11	7	0	4	201:146	14
ESŠ	11	6	0	5	199:157	12
Krog	11	6	0	5	185:183	12
Elan	11	3	1	7	174:257	7
Sloga	11	2 1 8 108:231	5
ŠURS	11	1	2	8	128:181	4
ŠCBP	11	0	0	11	39:252	0
 Prva „RUNDA” tudi v PNL
2o prvo spomadansko kolo v Pomurski nogometni ligi je prineslo prvo presenečenje v Beltincih. Eden glavnih kandidatov za osvojitev naslova pomurskega prvaka — lendavska Nafta — je morala prepustiti eno tekmovalno točko domačinom. Delitve točk verjetno sami Beltinčani niso pričakovali, vendar so sl s požrtvovalno igro priborjeno točko povsem zaslužili. Prav tako presene-
čenje je neodločen rezultat v Turnišču v srečanju med domačo Planiko in gostujočo Puščo. Ostala dva rezultata sta bila več ali manj pričakovana. Presenečata le visok poraz Grafičarja in precej tesna zmaga Radgone.
Položaj na lestvici se ni bistveno spremenil, le moštvi Beltinec in Radgone sta zamenjali svoji dosedanji mesti. Že v I. kolu je
bilo zanimanje za tekme veliko, da se je na vseh tekmah, razen v Murski Soboti, zbralo precejšnje število gledalcev.
Tekmovanje bo poslej še mnogo bolj zanimivo, saj bodo štirje kandidati za podconsko tekmovanje morali z ustrezno razvrstitvijo v tekmovanju za prvenstvo Pomurja doseči pravico do tekmovanja v višjem kakovostnem razredu. Tako pač ne bo vseeno, katero mesto bo pripadlo posameznemu klubu.
Rezultati v osmem kolu:
Grafičar : Sobota II 2:7 (1:3), Planika : Pušča	0:0, Beltinci :
Na ta 3:3 (2:2), Radgona : Brazda 3:0 (1:0).
LESTVICA
Nafta	8	6 2 0	37:10	14
Sobota II	8	6 1 1	31:11	13
Radgona	8	5 1 2	22: 9	11
Beltnci	8	5 1 2	29:19	11
Grafičar	8	3 0 5	13:21	6
Planika	8	1 2 5	10:23	4
Brazda	8	1 1 6	6:31	3
Pušča	8	0 2 6	7:31	2
Razpored tekem za 15. april 1962
V Gornji Radgoni: ob 10. uri Radgona : Grafičar, delegat Koblencar; V Murski Soboti: ob 10. Pušča : Sobota II, delegat Svatina; v Lendavi: ob 15. uri Nafta : Planika, delegat Š. Cuk; v Dobrovniku: ob 15. uri Brazda : Beltinci, delegat Kučak.
Pohod na čast Titovi štafeti
V	nedeljo so dijaki gimnazije in učiteljišča v čast Titovi štafeti priredili orientacijski pohod v neznano; pohoda se Je udeležilo 16 ekip — razredov z okrog 400 tekmovalci. Čeprav Je bil to le pohod. so vsi udeleženci vso pot tekli ,da bi dosegli boljše čase. In videti je bilo, da je to Tek ob žici okupirane Ljubljane v miniaturi, saj so udeleženci morali obiti mesto okrog in okrog, kar Je blizu deset kilometrov. Za nekatere, ki tega niso bili vajeni. Je bil to velik napor in opazili smo nemalo prizorov, da so dijaki v teku podpirali svoje oslabele sošolce.
Ekipe so pričele startati ob 9. uri s presledki po pet minut izpred gimnazijskega poslopja. Sele tik pred startom so smeli vodje ekip odpreti zapečatene kuverte, kjer je bilo označenih 7 kontrolnih mest, ki so Jih vse ekipe morale obvezno obiti.
V	konkurenci učiteljiščnikov je prvi prišel na cilj 2.b raz. s ča-
som 0:55 in je bil hkrati edina ekipa, ki je prešla pot manj kot v eni uri. Sledijo: 2.a raz. 1:03, 3.a raz. 1:23 itd.
Med gimnazijci je zasedel prvo mesto 1b raz. s časom 1:02, drugi je 3.b raz. 1:05, tretji 3.a razred s 1:07 itd.
Predviden je bil tudi dvoboj med Elanom in Slogo v košarki, rokometu, nogometu in odbojki. Toda odigrani sta bili le srečanji v košarki, ko sta moška in ženska ekipa premagali . nasprotnika z 81:38 (50:12) in s 44:16 (14:7), za ostala srečanja pa ni bilo časa in bi to za tekmovalce po napornem teku bil že prevelik napor.
Popoldne so se vsi dijaki udeležili tudi teka v Titovi štafeti.
Mitja Veršič
ZATIŠJE POD KOŠI
Zmagovalca: Elan in šolska
košarka
Tekmovanje za prvenstvo Pomurja v košarki je končano. Nastopajoči so se v skladu s svojimi realnimi močmi in košarkarskim znanjem razdelili mesta. Na bidestal pomurskega prvaka se je po pričakovanju povzpela v moški konkurenci ekipa soboškega Elana, ki ima v svoji bilanci samo 1 poraz in 13 zmag, kar je prav gotovo bleščeč uspeh. Na drugem mestu je ekipa soboške ESŠ. Torej lahko zapišemo, da je tudi letos zmagala šolska košarka, kar pomeni,
da se je ta šport na naših srednjih in tudi osnovnih šolah še najbolj uveljavil in dobiva že prvorazredno mesto v tekmovalnih prizadevanjih učeče se mladine. Omembe vredno je tudi to, da je v vodilni trojici še izrazito delavski klub — Grafičar, ki je nabral samo štiri točke manj od prvaka im dve točki manj od drugouvrščenega moštva.
LESTVICA — ČLANI Elan I	14	13	0	1	1062:688	26
ESŠ	14	12	0	2	960:569	24
Grafičar	14	11	0	3	718:512	22
SŠTV	14	7	0	7	883:738	14
SKŠ (Rak.)	14	6	0	8	663:798	12
Elan II	14	4	0	10	594:818	8
Sloga	14	2	0	12	692:1100	4
Agroservls	14	1	0	13	403:802	4
V	vsem tekmovanju je bilo skupno 112 tekem za prvenstvo, moštva pa so dala skupno 5.975 košev.
Najboljši strelci L. Zelko (Elan I) 380, Š. Avguštin (ESŠ) 374, E. Titan (SŠTV) 356, V. Roškar (Grafičar) 276, B. Hari (Elan I) 254 košev itd.
V	konkurenci članic v I. tekmovanju za košarkarsko prvenstvo Pomurja so sodelovale izključno šolske ekipe. Prvak je postala ekipa Elana s 16 tekmovalnimi točkami, njej pa sled jo: Sloga in Mladost po 8, ESŠ in Polet po 4 tekmovalne točke. Najboljše realizatorke: G. Koudila (Sloga) 124, M. Zankoč (ESŠ) 88, N. Kerčmar (Mladost) 76 košev itd.
II. tekmovanje za košarkarsko prvenstvo Pomurja — pionirji. Sodelovalo je pet šolskih košarkarskih ekip. Prvak je prva ek pa Mladosti s 16 točkami, druga je druga ekipa Mladosti z 12 točkami, ki ima izrazito prednost pred ostalimi ekipami, njima pa sledilo: Polet A 8, Polet B 4 in Mladost C brez tekmovalne točke. Najboljši strelci: L. Gvörfi 233, V. Kukanja (oba Mladost I) 198, V. Hakl (Mladost II) 123 košev itd.
In še nekaj statistike: v tekmovanju je nastopalo skupno 18 moštev, registriranih igralcev je bilo 243, aktivnih pa 174, na skupno 96 tekmah so našteli 156 strelcev ali 89,65 % (vsekakor znak kolektivnosti v igri). Skupno je bilo realiziranih 8.353 košev.
Kmalu se bo pričelo tekmovanje tudi v radgonski občinski rokometni ligi. Prvak te lige se bo v jeseni uvrstil v II. okrajni kakovostni razred. V jeseni predvidevajo tudi ustanovitev občinske pionirske rokometne lige.
Pomurska podzveza nogometnih sodnikov v Murski Soboti je pred dnevi priredila tečaj za nogometne sodnike. Tečaj je obiskovalo pet kandidatov, ki so dobro prestali preizkušnjo pred izpitno komisijo. To je bil doslej najbolj uspešen tečaj, ki ga je priredila ta podzveza.
Včeraj je odšla na pot petčlanska ekipa soboške SŠTV (Janža, 2ižek, Gumilar, Štajer, Graj), ki bo prva povezala Pomursko transverzalo z začetkom Slovenske planinske transverzale pri Mariboru. Skupina se bo mudila na poti štiri dni in bo v Mariboru obiskala kolektiv svoje matične šole. V majskih počitnicah pa bo ves kolektiv soboške Srednje šole za telesno vzgojo krenil po poti Slovenske planinske transverzale.
Na zadnji seji sekretariata Občinske zveze za telesno vzgojo v Murski Soboti so razpravljali o pravilniku zveze in pravilniku delavskih športnih iger v M. Soboti. Občinska konferenca za telesno vzgojo bo predvidoma 22. aprila. Na seji so imenovali tudi poseben tekmovalni odbor za delavske športne igre, ki se bodo v Murski Soboti pričele že v tem mesecu.
Na odsluženje kadrovskega roka v JLA je odšel Franc Kous, petletni tajnik Okrajnega rokometnega odbora v Murski Soboti. Pred odhodom so se od svojega aktivnega in požrtvovalnega delovnega tovariša lepo poslovili pomurski rokometaši in funkcionarji.
Prvi uspehi soboških judistov
Stanko Šarkanj 3. mesto
V nedeljo je bilo v Mariboru predtekmovanje za člansko republiško prvenstvo. V borbo za prva tri najboljša mesta se je vključila tudi šestčlanska ekipa judoistov soboškega TVD Partizan. Čeprav so tekmovali izkušeni štajerski borci v judu, se je tokrat nasmehnila sreča tudi našemu judoistu Stanku Šarkanju, nosilcu oranžnega pasu, ki je z izredno borbenostjo zasedel 3. mesto v težki kategoriji. S to
nepričakovano zmago se je uvrstil med udeležence tekmovanja za republiško prvenstvo, ki bo 14. in 15. aprila v Ljubljani. Vsekakor vzpodbuden uspeh za našega mladega tekmovalca!
V Beltincih samo remi
Beltinci : Nafta 3:3 (2:7)
Za veliko presenečenje v začetku spomladanskega tekmovanja v Pomurski nogometni ligi je poskrbelo vsekakor moštvo Beltinec. V nedeljo je gostujočo moštvo lendavske Nafte, ki resno računa na ponoven vstop v SCL. pobralo v Beltincih le pol izkupička. 7a tekmo so se domačini zelo zanimali. Vseh devetdeset minut je bilo na igrišču polno hitrih in dinamičnih akcij, s katerimi sta obe moštvi ob trenutkih prikazali lepo igro. Prvi so povedli gostje po hitrem in prodornem Kulčarju že v prvih minutah igre Ob igrišču je to srečanje sprem-
ljalo nad 700 gledalcev, ki so bili zadovoljni z igro obeh enajstoric. Sodnik Kološa, ki je dobro vodil srečanje, je moral pred koncem tekme izključiti igralca Nafte zaradi neumetsnega prigovarjanja.
-šan
Neodločen rezultat v srečanju s TAK-OM
Takoj po končanem republiš-
kem predtekmovanju se je sobo-
ška ekipa kljub utrujenosti na-
stopajoči prijateljsko pomerila še z II. ekipo TAK iz Maribora in izvlekla iz tega srečanja časten neodločen rezultat 10:10. To so bila borbena in tudi zanimiva sre-
čanja, že zategadelj, ker so nastopili trije dobro vtrenirani soboški judoisti, ki so z lepimi bočnimi meti premagali svoje nasprotnike. Zmagali so Šarkanj, Klaneček in Klemenčič. B. Flisar je sicer doživel poraz, vendar pa je pokazal v borbi lepo talno teh niko. Škoda le, da ni poleg težavne in tvegane tehnike upošte-
val tudi hitrosti v telesnem obra-
tu, vezano na končni prijem ali vzvod.
Ob tej dvojni zmagi pa ne kaže pozabiti nedavnega poraza so-
boških judoistov v prijateljskem srečanju v Ptuju z domačim moštvom in moštvom Imnola iz Slovenske Bistrice. Rezultat obeh srečanj je bil 9:15 v korist naših nasprotnikov. Sicer težak poraz pa je soboške judoiste samo vzpodbudil k resnejšemu treningu in boljši disciplini, uspeh pa, kot smo se lahko prepričali že v Mariboru, seveda ni izostal.
-on
V MOŠČANCIH TUDI ŽENSKA EKIPA TVD Partizan v Moščancih daje tudi odbojki precejšen poudarek. Kakor smo zvedeli, bodo letos razen pionirske in moške ekipe prijavili za tekmovanje tudi žensko ekipo, ki jo pripravljajo za tekmovanje že skoraj štirinajst dni.
ŠE ENA IZ MOŠČANEC O gradnji novega športnega igrišča v Moščancih smo že pisali. Tokrat pa naj povem še to, da se dela bližajo kraju. Kot računajo, bodo igrišče dogradili že do 25. maja. V tednu mladosti imajo namreč predvidenih več športnih prireditev.
Popestrili bodo športno dejavnost
Na področju športne dejavnosti mladinci v Sebeborcih do sedaj niso zabeležili kakih večjih uspehov. Mladinci nimajo na razpolago potrebnih
športnih rekvizitov in so boljši športniki do sedaj sodelovali v drugih klubih. Najljubši šport jim je namizni tenis, v prostem času pa igrajo tudi odbojko in nogomet. Lansko leto so uredili igrišče za odbojko in mali nogomet. Sklenili so, da bodo v bodoče posvetni športu več pozornosti in to dejavnost tudi popestrili. Športnike, ki pa sodelujejo v drugih klubih bodo uvrstili v domače moštvo.
-do-
Pomurska  rokometna liga
NEDELJA 15. 4. 1962 Igrišče TVDP M. Sobota 8 00 ESŠ : Tekstilec, člani, Ambrus
9.00	Grafičar : Krog, člani, Huzjan
10.00	ŠURS : Beltinci, čl., Ambruš 11.00Turist : Ljutomer, čl. Huzjan
Igrišče pri Gimnaziji
9.00	Elan : Lendava I, člani, Titan
10.00	Rakičan : Lendava II, Titan
11.00	Elan : Sloga, članice, Titan Igrišče Osemletke II M. Sobota
8	00 Agroservis : Pomurje, Roudi 9.10 ESŠ : Krog, članice, Šiftar
10.00	ESŠ II :SŠTV članice, Kreno: 10 00 Mladost : Rogaševci, pionirji, Lončar; 11.20 Mladost : Črešovci, picnirke, Šiftar.
Igrišče TVDP Beltinci
9	30 Beltinci II : SŠTV, člani, Vrbančič; 10.40 Enotnost : Cankova, pionirji, Vrbančič; 11.20 Enotnost : Cankova, pionirke, Peček.
Igrišče Lendava
9.30	Lendava : Polet, pionirji, Babič; 10.15 Lendava : Polet, pionirke, Babič.
Igrišče TVDP Krog
10.30	Krog : Ljutomer, pionirji, Hari; 11.10 Krog : Ljutomer, pionirke, Hari.
Tudi v tretje ni šlo
Kladivar (Celje) : Sobota 2:0
Preteklo nedeljo je prva enajstorica NK Sobote gostovala v Celju in se pomerila z moštvom domačega Kladivarja. Kljub tihim obetom, ki so merili k neodločenemu rezultatu, večjih optimistov pa celo k zmagi naših fantov, so tudi tokrat zadeli v prazno: naše moštvo je moralo v Celju prepustiti nasprotniku obe tekmovalni točki, čeprav bi po poteku igre morda še najbolj ustrezal neodločen rezultat, toda tej ugotovitvi je potrebno takoj dodati drugo: če bi seveda bil napad Sobote vsaj nekoliko bolj učinkovit . . . Tako pa so se morali ljubitelji kakovostnega nogometa v letošnji spomladanski sezoni sprijazniti že s tretjim zaporedn’m porazom svojih ljubljencev.
Vendar pa še ni vse zamujeno: Sobota bo v nedeljo sprejela doma v goste enajstorico Gorice, moštvo, ki je že marsikateremu slovenskemu klubu zmešalo račune. Na to je vsekakor potrebno računati, sicer bomo lahko spet neprijetno presenečeni. Naši fantje se bodo morali kajpak zelo potruditi, da bodo lahko zadovoljili prve zmage željno občinstvo.
6
POMURSKI VESTNIK, 12 APRILA
  IZ REPUBLIŠKE LJUDSKE SKUPŠČINE
V ponedeljek se je setala Ljudski skupščina LR Slovenije. Na skupni seji obeh zborov je predsednik skupščine tov. Miha Marinko podal poročilo komisije za pripravo republiške ustave hkrati s predlogom odloka o podarjanju mandata Ljudske skupščine LR Slovenije. Za tem je skupščina obravnavala poročilo Izvršnega sveta za leto 1961.
Na ločenih sejah obeh zborov so sprejeli poslanci Odlok o podaljšanju mandata Ljudske skupščine LRS, največ za eno leto, podobno kakor je to že sklenila na zadnji seji Zvezna ljudska skupščina, dalje Zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna LRS za leto 1981 in med drugim tudi Zakon o dvojezičnih šolah in šolah z učnim jezikom narodnostnih manjšin v LRS. Predlog tega zakona je obrazložil predstavnik Izvršnega sveta Vladko Majhen, v razpravi pa je med drugimi sodeloval tudi ljudski poslanec Štefan Gyöfi, ki je med drugim dejal, da je ta zakon pomemben za kulturno rast in razvoj narodnostnih manjšin vzporedno s sloven-
skim prebivalstvom v Sloveniji. Enakopravnost — je nadaljeval tov. Gyöfi — je temeljni pogoj za iskreno sodelovanje med narodi. Ta enakopravnost narodov se je v celota uveljavila tudi v soboškem okraju, kjer živijo pripadniki madžarske narodnostne manjšine strnjeno s slovenskim prebivalstvom. Zakon o manjšinskem šolstvu — je dejal ljudski poslanec — ne prinaša kaj bistveno novega, saj uvajajo v soboškem okraju dvojezično šolstvo ze tretje leto v vseh tistih krajih, kjer živijo Madžari. Vzgojni uspehi na teh šolah, doseženi s takim načinom izobraževanja, v tej kratki dobi so pokazali, da je sistem dvojezičnega pouka najbolj primeren za zbliževanje obeh narodnosti na tem območju. Da pa bi dosledneje izvajali in poglabljali dvojezično šolstvo, se je nujno lotiti vzgoje otrok že v predšolskih ustanovah in temu primemo organizrati omrežje predšolskih ustanov v tistih območjih, kjer živi narodnostno mešano prebivalstvo.
OD T U IN TAM
V KRATKEM BESEDILO OSNUTKA USTAVE. (Sarajevo) V imenu republiške komisije za pripravo ustave je podpredsednik izvršnega sveta BH Blažo Djurić seznani ljudske poslance na zadnjem zasedanju republiške skupščine, da bo osnutek republiške ustave v kratkem pripravljen in dan v razpravo skupščini.
NADALJEVANJE DEL NA PREKOPU DONAVA — TISA — DONAVA. Na 300 km dolgem prekopu Donava — Tisa — Donava so gradbišča znova oživela. Do konca leta nameravajo iz struge odpeljati okrog 13. milijonov kubikov zemlje, poleg tega pa bodo zgradili nekaj objektov kot so mostovi itd.
PONOVNO NARAŠČANJE CEN IN ŽIVLJENSKIH STROŠKOV. Večje število ljudskih poslancev v gospodarskih odborih Zvezne ljudske skupščine je zahtevalo odločne ukrepe, da se prepreči nadaljnje naraščanje cen, in to zlasti v trgovini, ki v nasprotju s proizvodnjo docela prosto oblikuje cene. V marcu so bile po podatkih zavoda za statistiko cene višje za 10 odst., od cen v lanskem marcu.
SLABE CESTE
V	IVANOVCIH
V	Ivanovcih na Goričkem imajo prdvsem ob slabem vremenu zelo slabe ceste. Pravijo, da jih najbolj uničujejo s traktorji, in avtomobili. V kratkem nameravajo ceste posipati z gramozom.
ŠE ENA ZGRADBA
V	ROGAŠOVCIH
V	lanskem novembru so v Rogašovcih končno začeli z gradnjo novega poslopja za postajo Ljudske milice. V novem objektu, ki bo vseljiv jeseni, bo tudi nekaj stanovanjskih prostorov.
MOŠČANCI
V	Moščancih in okolici se že pripravljalo na proslave 1. maja. Organizacije so se zedinile, da bodo imeli 29. aprila osrednjo proslavo v počastitev praznika v Moščancih, kjer bodo mladinski aktivi, SZDL in pionirji pripravili kulturni program na večer pred praznikom pa bodo po vaseh kurili kresove.
V	DOBROVNIKU PRED
GRADNJO STRELIŠČA
V	Dobrovniku so imeli, pred dnevi občni zbor strelske družine. Čeprav je ta družina še mlada, saj obstaja komaj dobrih osem mesecev, je sodelovala že na 24 tekmovanjih. Član te strelske družine pa je na občinskem tekmovanju osvojil zlato puščico,
Na zboru so se dogovorili predvsem za ureditev strelišča za malokalibrsko in zračno puško. Zedinli so se, da bodo strelišče gradili pri Bukovniškem jezeru.
VESELI VEČER
V	DOKLEŽOVJU
Kulturno prosvetno društvo »Dane Šumenjak« iz Dokležovja je letos precej delavno. Preteklo nedeljo so se predstavili vaščanom že drugič z veselim večerom. Dvorano so gledalci napolnili do zadnjega kotički.
OGLASI - OBVESTILA - OGLASI
Razpisna komisija pri Zdravstvenem domu G. Radgona razpisuje naslednji delovni mesti:
1.	mesto finančnega knjigovodje
2.	mesto administratorke v zobni ambulanti
Pogoji: 1. srednja šolska izobrazba ali nižja izobrazba s 5-letno prakso v finančni stroki; 2. nižja šolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso v administraciji.
Osebni prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Pravilno kolkovane ponudbe pošljite na Upravo Zdravstvenega doma Gornja Radgona.
Upravni odbor AMD G. Radgona razpisuje delovno mesto
ADMINISTRATORJA
Pogoji: dokončana osemletka in 5 let prakse v pisarni, obvezno A in B Kategorije. V poštev pridejo osebe moškega spola. Osebni prejemki po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na AMD Gornja Radgona do vključno 20. aprila 1962.
Pridelovalci sladkorne pese pozor
Cena sladkorne pese bo letos v jeseni 9 din, franko nakladalna postaja ali okoli 13 din franko tovarna Osijek, za državna posestva in zadružne ekonomije. Pridelovalci povečajte površino sladkorne pese, dokler je še čas za
šetev.
TOVARNA SLADKORJA ORMOŽ v izgradnji
BENCINSKI MOTOR 5 KS, prodam. Adam Hari, Križevci 19 v Prekmurju.	M-346
RAZPRAVA O GOZDARSTVU
Pred nekaj dnevi so na seji' Izvršnega odbora Občinskega odbora SZDL v Ljutomeru razpravljali o Zakonu o gozdarstvu.
RADENSKI VESTNIK V 18. številki Radenskega vestnika - glasna delovnega Kolektiva Zdravilišča Radenska Slatina — objavlja osnovna organizacija ZK Zdravilišča svoj program dela za leto, 1962. Posebno pa sta zanimiva članka Ernesta Markusa »O uveljavljanju naših pravilnikov« in Huga Kemra »Zdraviliški svet pri OblO nova oblika sodelovanja med komuno in zdraviliščem«. V spomina na 5-letnico smrti Moše Pijade je napisala krajši članek Manja Mlinarič. Franjo Jurkovič piše o delovnih karticah v Zdravilišču, Polde Cinč pa o pomenu in nalogah strelske družine v Radencih. Zanimiv je tudi članek Manje Mlinaričeve »Sonce, voda in zrak«.
-r-
IGRIŠČA IN KEGLJIŠČE NA CANKOVI Na občnem zboru TVD Partizan na Cankovi, ki je bil predvčeraj, so veliko govorili o gradnji, igrišč. Sedaj imajo le zasilno nogometno igrišče, ki ga bodo morali popraviti. Z ozirom na ligaška košarkarska tekmovanja pa so sklenili, da kar najprej uredijo košarkarsko ter rokometno igrišče. Razpravljali so tudi o začetku gradnje kegljaške steze
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 13. apr. — Ida Sobota, 14. apr. — Valerija Nedelja, 15. apr. — Helena Ponedeljek, Id. apr. — Božislava Torek, 17. aprila — Rudolf Sreda, 18. apr. — Konrad Četrtek, 19. apr. — Elna
KINO
MURSKA SOBOTA — od 16.—17. aprila francoski kinemaskopski film: »Moderato cantabile; 18. in 19. aprila ameriški barvni film: »Linija za Tuscon«.
Gornja Radgona — od 14. do 15. aprila ameriški kinemaskopski mm: »Deževje prihaja«; 18. aprila francoski film: »Veliki poglavar«; 19. aprila (izredni) ameriški film: »Kovinska zvezda«.
VELIKA POLANA — od 14.—15. aprila japonski barvni film: »Vrata pekla«.
ŠALOVCI — od 14,—15. apr. ameriški barvni kinemaskopski film: »Od pekla do Teksasa«.
VIDEM OB ŠČAV. — Od 14.-15. aprila jugoslovanski film: »Izgubljeni svinčnik«.
BELTINCI — od 14.—15. apr. ameriški film: »Nekateri so za vroče«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 14.—
15. aprila ameriški barvni film: »Ljubezen Marjorie Morningstar«; 18. aprila nemški film: »Pred zahodom sonca«.
LJUTOMER — od 14.—15. aprila ameriški barvni kinemaskopski film: »Dve ljubezni Edija Duchina«; od 18.—19. aprila italijanski film: »Odmor in ljubezen«.
PRODAM
POHIŠTVO, hrastovo, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Jože Horvat, Stara ul. 11, nova stavba, Murska Sobota. DVA FOTELJA, nova, poceni prodam. Naslov v upravi lista. ZIDAN* štedilnik, skoraj novega, prodam. Vprašati: Severjeva 11, Murska Sobota.	M-326
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 2 ha zemlje, 5 minut od avtobusne postaje v Filovcih, prodam. Cena po dogovoru. Alojz Berden, Filovci 10, p. Bogojina v Prekmurju.	M-327
RADIOAPARAT »Riz 604«, z gramofonom. nov, prodam. Naslov v upravi lista.	M-328
CEPLJENKE za vinograd in brajde, nudi: Franjo Holc, Gomila, p. Juršinci.	M-329
POSESTVO 3.5 ha, vseh kultur in lep sadovnjak, prodam. Plačilo možno v obrokih. Oglasite se pri bivši gostilni »Vlaj«, Bertalanič. Lemerje.	M-331
VINOGRAD, mladi nasad, prodam.
Partizanska 72, Lendava. M-338 KUHINJSKO pohištvo, prodam. Naslov v upravi lista. M-345
KUPIM
ZIDAN štedilnik, dobro ohranjen, z dvema pečicama, kupim. Naslov v upravi lista.	M-332
OBVESTILO
Oddelek za občo upravo in notranje zadeve ObLO Murska Sobota bo podaljševal veljavnost orožnih listov do 30. aprila 1962. Potrebne tiskovane se dobe pri področnih pojtajah LM.
POŠTENO DEKLE za pomoč v gospodinjstvu, sprejmem. Ima možnost, da se priuči v šivanju. Slavka Stare, Tolstojeva 27, Ljubljana, Bežigrad. M-343
GOSPODINJSKO pomočnico k 3-članski družini iščem. Odlični pogoji. Jenčič, Črtomirova 17. Ljubljana.	M-344
Lovska zveza Pomurja v Murski Soboti sprejme
USLU2BENCA
za nepolno zaposlitev, veščega tudi administrativnih opravil. V do glednem času bo na razpolage družinsko stanovanje.
Interesenti dobo informacije vsak torek in petek od 15. do 17. ure v Domu pomurskih lovcev v Murski Soboti.
Občinski ljudski odbor Murska Sobota obvešča vse gozdne posestnike, da bo sprejemal prošnje za izdajo
sečnih dovoljenj
za sečno sezono 1962-63 samo v času od 15. aprila do 15. maja 1962.
Prošnje se vlagajo na pristojnih krajevnih urad'h. Gozdni posestniki iz Murske Sobote bodo vlagali prošnje na odseku za kmetijstvo in gozdarstvo, iz okolice Murske Sobote pa pri krajevnih odborih.	
Prošnje morajo vsebovati:
1.	Zahtevano količino poseka;
2.	Vrsto lesa;
3.	Namen uporabe lesa, s količinsko navedbo glede nat lastno porabo in prodajo.
Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, obrat KG Rakičan, razpisuje natečaj zaradi ugotavljanja sposobnosti zainteresiranih gospodarskih organizacij za izvedbo
gradbenih del
ZA GRADNJO PITALIŠC za bekone (8 objektov) v Rakičanu in gradnjo pitališča baby-beef v M. Soboti in to:
1.	Za gradbena dela	
2.	Za obrtniška in inštalaterska dela
Pozivamo zainteresirana podjetja, da v roku 10 dni po objavi natečaja, dostavite podatke o strokovnem kadru, sredstvih in izkušnjah za gradnjo sličnih objektov.
Za informacije se obrnite na obrat KG Rakičan.
Obrtno podjetje »Obrtnik« v Murski Soboti razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji: dokončana srednješolska izobrazba s 5-letno prakso ali nižja šolska izobrazba z 10-letno prakso. Nastop službe s 1. majem.
Šolski odbor Osnovne šole Kapela razpisuje delovno mesto
TAJNIKA
na osnovni šoli Kapela. Nastop službe možen takoj. Pogoji: praksa v administrativnem in finančnem poslovanju.
RADIJSKI PROGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
Od 15. do 22. aprila
NEDELJA
8.00 Mladinska radijska igra — Svetislav Ruškuc: Primi ga, če ga moreš; 8.31 Slavni mojstri pišejo za otroke; 8.46 Po črnih in belih tipkah; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.47 »Pod brajdo« in druge pesmi Rada Simonitija;
10.00	Se pomnite, tovariši . . . Jože Simšič: Dvakrat v »Franjo« — I. del; 10.30 Uro pri dunajskih klasikih — Josef Haydn: Uvertura v D-duru; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Nekaj melodij za dober tek; 13 30 Za našo vas; 14.00 Poje Koroški akademski oktet; 15.15 Četrt ure ob glasbenem avtomatu; 15.30 Rapsodija in divertimento;
16.00	Humoreska tega tedna — Olaf Herfeldt: Eva in morilec; 16 20 Zabavno popoldne ob radijskem sprejemniku; 17.05 Prisluhnimo češkemu orkestru Karla Vlacha; 17.15 Radijska igra — Eugene O’ Neill: O divjina: 18.11 Tri kitajske skladbe Abrama Chasinsa; 18.19 Sergej Profokjev: Prvi in drugi stavek iz druge violinske sonate 18 30 Športno popoldne; 19.05 Glasbeno srečanje orkestra Roberta Rossija in zabavnega orkestra RTV Ljubljana: 20.00 Izberite melodijo tedna; 20 45 Iz albuma orkestra Eddie Barclay; 21.00 Glasovi od včeraj in danes — V. oddaja; 22.15 Orkestri in solisti RTV Zagreb; 23.05 Plesna glasba na valu 327,1 m.
PONEDELJEK
8.05 Igra violončelist Oton Bajde; 8 20 Dve simfonični pesnitvi iz domače literature; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Naš zabavni ka-
leidoskop; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Ansambla Page Cavanaugh in Pepe Jaramilo; 11.15 Naš podlistek
—	Jan Poliščuk: Zarota enakih —
I; 11.35 Iz oper nemških skladateljev; 12.05 Igrajo in pojo Beneški fantje; 12.15 Kmetijski nasveti — prof. France Vardjan: Stročji fižol za dom in predelavo: 12 25 Melodije ob 12.25;	13 30 Medigra v
lahkem tonu; 14.00 Melodije za razvedrilo; 15.20 Pianist Stefan Askenase izvaja dve Chopinovi polo-nezi; 15.40 Literarni sprehod — Jusef Idris: Leha jasmina; 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe; 13.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 S čim vam smemo postreči; 18.45 Radijska univerza
-	Tine Bratina: Prometna var-
nost; 19.05 Majhen koncert altistke Marije Bitenc (z novimi posnetki); 19.23 Intermezzo za violino in harfo Primoža Ramovša; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbena skrinja:	20.45 Kulturni globus;
21.00—22.50 Simfonični koncert Zagrebške filharmonije, dirigent Milan Horvat; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Ljubiteljem modernih plesnih ritmov; 23.45 Melodije za lahko noč.
TOREK
8.05 Pole ženski vokalni kvartet; 8.25 Naš zabavni kaleidoskop; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Čebelar Anton Janša; 9.25 Bogo Leskovic: Domovina, simfonija v enem stavku: 10.15 Izberite melodijo tedna: 11.00 Trije rodovi (domačih glasbenh ustvarjalcev); 11.25 Želimo vam dober tek; 12.05
Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Sile: Zanesljivost pridelka z izbiro primernih sort; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Od Triglava do Ohrida; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Za mestnim obzidjem; 14.35 Arije iz oper Giacoma Puccinija; 15.20 Harfa in orglice; 15 30 V torek nasvidenje; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Izbor iz Čajkovskega — 6. oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — O Modestu Musorgskemu in ruski petorici; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Veliki zabavni orkestri tega tedna; 20.00 Stevan Stojanovič Mokranjac: Rukoveti; 20.30 Radijska igra — W. Shakespeare — R. Flatter: Horacijevo poročilo Fortinbrasu; 21.30 Georg Friedrich Haendel: Sonata v c-molu v štirih stavkih; 21.45 Zasanjani pevec Frank Sinatra; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja (25): Webernovo nasledstvo — pointilizem: Nono, Ramato, Berio; 23.05 Zadnji ples pred polnočjo; 23.45 Melodije za lahko noč.
SREDA
8 05 Simfonična matineja; 8 55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25 Spored priljubljenih opernih dvospevov: 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Naši ansambli v stilu dixielanda; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Beethoven — Šostakovič; 12.05 Ansambel in pevci Milana Stanteta; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing Oto Muck: Krmljeni e govedi v poletju; 12 25 Melodije ob 12.25; 13.30 Od arije do arije; 14.05 Radij-
ska šola z srednjo stopnjo — Čebelar Anton Janša; 14.35 Radi bi vas zabavali; 15.20 Od renesanse do impresionizma; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Šoferjem na pot; 17 50 Sovjetska, romunska in poljska zabavna glasba; 18 00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Popoldne pri skladatelju Matiji Bravničarju; 18.45 Ljdski parlament; 19.05 Panorama vedrih melodij; 20.00 Naš variete; 21.00 Gaetano Donizetti: Prerez opere »Ljubezenski napoj«; 22.15 Po svetu jazza — Jazz pod drobnogledom — IX. oddaja; 22.45 Glasbena medigra; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Moderna plesna glasba; 23.45 Melodije za lahko noč.
ČETRTEK
8.05 Scene iz pravljičnih oper; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo
—	Za mestnim obzidjem; 9.25 Mali klub ljubiteljev popevk; 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 10.15 Od tod in ondod; 11 00 Orkester Raphaele;
11.30	Mendelssohn v izvedbi Davida Ojstraha: Koncert za violino in orkester v e-molu; 12.05 Narodne za ženski zbor v priredbi Danila Švare; 12.15 Kmetijski nasveti
—	Franc Robida: Kako pospešujemo pomladanski razvoj čebeljih družin; 12.25 Melodije ob 12.25;
13.30	Igra pihalni orkester LM p. v. Vilima Markoviča: 13.50 Vrtimo vam ploščo za ploščo; 14 20 Pavčičeve pesmi in Ravnikove klavirske skladbe; 15. 20 Vedri intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Kocert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v
svetu; 18.10 Kubanski praznik; 18.25 To in ono o pevcu Patu Boonu; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Simfonični orkester Jugoslovanske Radiotelevizije pod taktirko Sama Hubada: Uroš Krek: Simfonietta; 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Zabavni orkester Tony Leutwiller; 21.00Literarni večer — Dane Zajc: Otroka reke; 21.40 Skladatelja Ivo Lhotka-Kalinski in Mihovil Logar; 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo — VI. oddaja; 22.45 Broad-way v ritmu; 23.05 Dve kompoziciji Benjamina Brittna; 23.50 Nočni akordi.
PETEK
8.05 Naš zabavni kaleidoskop; 8.	35 Dve makedonski skladbi
8.55 Pionirski tednik; 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe: 10 15 Od tod in ondod: 11.00 Karol Pahor: Istrijanka. 15 plesnih miniatur za komorni pihalni orkester; 11.15 Naš podlistek — Jan Poliščuk: Zarota enakih — II.; 11.35 Trije odlomki iz romantičnih oper;
12.05	Stevan Binički: Haremske pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Miran Marušič: Vzgojni sistemi vinske trte na Primorskem: 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Morda Je to vaša melodija; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Janekova zgodba. 14.35 Poje sopranistka Nada Vidmar; 15 20 Dva baročna koncerta; 15 45 Jezikovni popovori; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Glasba za pihala, trobila in harfo na Festivalu v Aideburghu 1958.leta; 17 35 Veliki zabavni orkestri tega tedna; 18.00 Poročila —
aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Domači napevi; 18 45 Iz naših kolektivov; 19 05 Pisana paleta zabavne glasbe; 20.00 Odmevi stare ga Dunaja; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Dubravka Tomšičeva igra Schumanna in Brahmsa: 20.50 Pevske minute;
21.00	Zabavni orkester Alfred Scholz; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Za romantično razpoloženje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Simfonična glasba obeh strani Atlantika.
SOBOTA
8.05 Poštarček v mladinski glas beni redakciji; 8.35. Majhni ansambli v plesnem ritmu; 8.55 Rdijski šola za nižjo stopnjo — Ja-nekova zgodba; 9.25 Arije iz starih oper; 10.15 Od tod in ondod;
11.00	Iz ljudskih izvorov; 11 30 Sestanek orkestrov; 12 05 Dobri znanci iz Celja; 12.15 Kmetijski nasve-
—	Ing. Rado Linzner: Kako je danes možno koordinirati rastlinsko proizvodnjo agrokombinatov; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Dva Prešernova sodobnika: Weber in Paganini: 13.45 Pet popevk za pet pevcev; 14.00 Med suitami; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Nek j lahke glasbe; 15 40 Gorenjski vokalni kvintet: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.50 J plesišča do plesišča; 18 00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svet 18.10 Iz Verdijevega »Plesa v maskah«; 18.45 Naši popotniki na t -jem; 19 05 Zdaj pa kar po domače ; 19.30 Radijski dnevnik; 20 00 Za prijeten konec tedna;  22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Želimo vam prijetno zabavo.
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisni in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6, tel. 215  Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti Št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 12 APRILA
7
Poučevanje harmonike tudi na učiteljišču
Zavod za pedagoško prosvetno službo v M. Soboti je v minulem tednu organiziral dvodnevni seminar za vse, ki na glasbenih šolah poučujejo harmoniko. Ta seminar so organizirali z namenom, da bi izboljšali kvaliteto glasbenega pouka, obiskovalo pa ga je 14 glasbenih vzgojiteljev. Seminar je vodila znana jugoslovanska profesorica harmonike Margita Baračkova s Srednje glasbene šole Novi Sad.
Tovarišica Baračkova Je našemu sodelavcu v razgovoru med drugim povedala, da je pobuda strokovnega aktiva glasbenih šol Pomurja, za organizacijo tega seminarja, pozitivna. »Harmonika je osnovni instrument, ki Je med ljudmi, zlasti med preprostimi, zelo priljubljen. Prav zato mu je treba dajati primerno pozornost. Udeleženci seminarja imajo veliko voljo, vendar bodo morali preiti na bolj sistematičen pouk. Na šoli v Novem Sadu bomo kmalu začeli s seminarji za kvalifikacijo in prekvalifikacijo, kar bi bila lepa priložnost tudi za pomurske glasbene vzgojitelje, ki poučujejo harmoniko. Na teh seminarjih se bodo lahko izpopolnili. Prav pa bi bilo, če bi na učiteljišču v Murski Soboti uvedli kot obvezen predmet tudi poučevanje harmonike, kakor imajo v Novem Sadu. Posebno še zato, ker na podeželskih šolah običajno nimajo klavirjev in drugih glasbenih instrumentov. Da pa bi s tem poukom lahko začeli, je nujno, da štipendirajo kakšnega dijaka na Srednji glasbeni šoli.
Tovarišica Baračkova je nato še povedala, da bi Srednja glasbena šola iz Novega Sada želela v Pomurju prirediti koncert. To je vsekakor lepa pobuda!	-js-
Zadnji brest v Deliblatu
V davni preteklosti je veliko ravnino, na kateri je sedaj Uljma, pokrival gost brestov gozd. Menijo, da je Uljma dobila ime po Brestu (latinsko Ulmus), ki je ta čas bil edina vrsta lesa na tem terenu.
Bresti so se dolgo ohranili na terenu Uljme. Kasneje jih je zamenjal topol. Poslednji bresti, stari več kot sto let, so bili do nedavnega po dvoriščih posameznih meščanov. Danes pa je v Uljmi samo en brest. Ohranil se je na dvorišču Milenka Gričarskega, uslužbenca ljudskega odbora občine. Starci pravijo, da je ta brest star 150 let.
OBČANI BOLJE RAZTOLMAČILI TAKSE OD OBČINSKE STROKOVNE SLUŽBE
Ce se kmetijski proizvajalci naročijo na »Uradni listi, se lahko zgodi, da bolje obvladajo predpise od občinske strokovne službe. To so ugotovili člani Okrajnega odbora SZDL v Subotici, ko so razpravljali o tem, da nekatere gospodarske organizacije slabo spremljajo predpise, ker niti ne prejemajo, niti ne hranijo uradnih listov. Tako se je med drugim zgodilo, da so uslužbenci uprave za dohodke subotiške občine napisali 295 plačilnih nalogov, vsakega po 50.000 dinarjev, na račun takse za špedicijske vozove v tem letu.
Kmetje, lastniki teh voz, so
po uradnem listu brz ugotovili, da znaša taksa po veljavnih predpisih le 7.000 dinarjev ter so napisali 104 individualne pritožbe in dve kolektivni: eno s 97, drugo s 13 podpisi. Torej skupno 214 pritožb, v katerih so zahtevali znižanje takse za blizu 9 milijonov dinarjev. To svoje stališče so kmetje zastopali tudi na zborih občanov, naposled pa ga je potrdil Državni sekretariat
za finance LR Srbije, ki je obrazložil, da je treba kot špediterske razumeti specifične cestne vozove, ki služijo za opravljanje javnih prevozov v cestnem prometu, ne pa vozove, ki jih imajo kmetje za prevoz lastnega blaga. Kmetje so s svojimi pritožbami uspeli, saj so bolje obvladali za-
konske predpise od občinske strokovne službe. Sedaj bodo dobili nove plačilne naloge, najzanimivejše pa je to, da so dobili nalog za takso tudi takšni, ki sploh nimajo vozov.
Tisti, ki so takso že plačali, pa bodo morali napisati prošnje za povračilo denarja, ki jih ni treba kolkovati.
Mala kronika
TRAKTORIST POVOZIL
OTROKA
Dne 7. tega meseca je prišlo do prometne nesreče v Kerenčičevi ulici v Gornji Radgoni.
Traktorist Jože Mencinger iz Latelda je s traktorjem vozil hlodovino. V omenjeni ulici je nenadoma skočil pred traktor otrok Daniel Vrzel iz Gornje Radgone. Otrok je dobil lažje telesne poškodbe.
Z AVTOMOBILOM POVOZIL
OTROKA
V vasi Segovci je 6-letni otrok Branko Fekonja skočil pred avtomobil znamke »Citroen«, ki ga je upravljal uslužbenec prometne milice iz Murske Sobote. Otrok je dobil lažje telesne poškodbe in je bil prepeljan k zdravniku.
POŽAR V NEGOVI
Dne 7. tega meseca je izbruhnil požar pri posestniku Alojzu Vebariču v Negovi. Požar je zajel gospodarsko poslopje od koder se je razširil na stanovanjsko poslopje in stiskalnico soseda Franca Bračiča v Negovi.
Požar je zanetila 5-letna hčerka Štefanija Verbarič. Skoda je bila ocenjena na okrog 750 tisoč din.
ROJSTVA
Rodile so:
Julijana Prelec iz Šalovec --dečka, Terezija Ozvatič iz Vanča vasi — dečka, Marika Škraban iz Dokležovja — deklico, Marija Čelik iz Kranja — deklico, Magdalena Jurkovič iz Banfi — deklico, Marija Mir iz Radenec — dečka, Štefanija Vukan iz Prosenjakovec
—	dečka, Magda Gjergjek iz Vidonec — dečka, Marija Recek iz Krašč — deklico, Terezija Mertok iz Bratonec — dečka, Marija Ferencek iz Kobilja — dečka, Irena Flisar iz Moravec — dečka, Apolonija Križan iz Radenec — dečka, Marija Zver iz Gomilice — dečka, Marija Šeruga iz Murske Sobote
—	dečka, Emilija Ficko iz Fikšinec — dečka, Kristina Potočnik iz Žepovec — deklico, Terezija Majcen iz Ižakovec — dečka. Marjeta Koštric iz Čentibe — dečka, Marija Balažic iz Mlajtinec — dečka, Marija Baranja iz Vadarec — deklico, Šarika Barbarič iz Markišavec — dečka. Kristina Schadl iz Ropoče — deklico, Cecilija Bogar iz Kramarovec — dečka.
POROKE
Poročila sta se: Ivan Bukovec, podoficir iz Pule in Marija Ferlič, tkalka iz Laškega.
SMRTI
Umrli so: Ana Horvat, roj. Celec iz Bakovec, stara 78 let; Jožef Bagari iz Bakovec, star 76 let.
Trdoživa je lončarska obrt. Iz roda v rod prehajajo izkušnje najbolj znanih lončarjev iz Filovec iz Prekmurja
Seminar v Ljutomeru
V petek 6. t. m. so pri Občinskem komiteju ZKS Ljutomer zaključili enodnevni seminar s sekretarji in namestniki OO ZKS iz vseh gospodarskih organizacij občine. Seminar so vodili sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Štefan Tompa, član OK ZKS M. Sobota tov. Zlato Pavlica in člani ideološke komisije pri Občinskem komiteju ZKS Ljutomer.
V dopoldanskih urah so imeli seminar v 2 skupinah. V prvi so bili sekretarji in namestniki OO ZKS iz gospodarskih organizacij, v drugi skupini pa iz vaških in mestnih terenskih organizacij. V obeh
skupinah so v dopoldanskem času obravnavah posamezne teme v obliki razgovorov.
Seminar je obravnaval teme: mesto, vloga in metode dela Zveze komunistov ter kadrovska vprašanja. Govorili so
tudi o študijskih in delovnih programih osnovnih organizacij ZK ter o partijski literaturi in partijskem tisku. Na seminarju so zavzeli stališče, da je treba vsakemu komunistu v komuni posredovati partijsko glasilo »Komunisti.
Sklenili so, da se bodo sekretarji OO ZKS enkrat mesečno sestajali in s tem imeli večjo povezavo z občinskim komitejem ZKS. Na teh sestankih bodo izmenjavali misli in se pripravljali na izvedbo nalog, ki stojijo pred komunisti ljutomerske komune.
Pravni kotiček
VPRAŠANJE:
Ali ima šofer pravico do plačila nadur, zlasti pa, če ima pravico do plačila tistih nadur, ko je čakal na osebe, katere je vozil?
ODGOVOR:
Po določilih Zakona o delovnih razmerjih se šteje za nadurno delo vsako delo, ki presega redni, delovni čas v teku delovnega dne, izvzemši delo, ki. je bilo opravljeno takrat, ko se je zgodila ali pričakovala nesreča.
Ni odločilno, če je šofer v času, ko mu pripada plačilo nadur dejansko vozil ali pa je čakal osebe, katere je moral voziti. Delo šoferjev je pač tako, da ne vozijo neprestano, ampak imajo tudi, med rednim delovnim časom postanke. Drži sicer, da je kvaliteta šoferjevega dela različna po naporu in odgovornosti, če vozi ali če čaka z avtomobilom. Zaradi tega pa je njihovim delodajalcem dana možnost, da tudi glede njih, če narava njihovega dela zahteva nadurno delo, vsak mesec obračunajo plačo za nadurno delo v pavšalnem z’nesku.
DROBNE ZANIMIVOSTI
KOKOS, KI NESE »ZLATA
JAJCA«
To je naslov neke pripovedke za otroke. Neka gospodinja v mestu Piaggione v Italiji pa ima kokoš, ki nese, če že ne »zlate«, pa vseeno jajca, ki so vredna zlata. Vsakih mesec dni znese ta kokoš jajce, ki je težko 150 gramov, visoko pa 10 cm. No, pa to še ni vse! Razen tega zares velikega jajca, znese ta kokoš vsak dan navadno jajce, vsakih štirinajst dni pa eno z dvema rumenjakoma.
KEPA DINAMITA V OGLJU
Ko je nalagala kuhinjsko peč, je gospodinja Rada Jovanovič iz Velike Planine naložila nekaj lopatic oglja na razplamteli ogenj. Opravljala je že druga gospodinjska dela, ko je nenadoma močna eksplozija pretresla ves prostor. Štedilnik je razneslo na kose. Dim in plamen sta švigala na vse strani. K sreči gospodinja ni bila težje poškodovana.
Smatrajo, da je bil vzrok eksplozije gruda dinamita, ki so ga pripeljali istočasno s premogom iz rudnika.
AKROBAT
Henri Loriot, star 50 let, Je po poklicu trgovec z mešanim blagom v Calaisu. 2e davno so za njim leta, ko bi se naj ukvarjal z akrobatiko in gimnastiko. Pa vseeno je pred kratkim izvršil podvig (čeravno nehote), ki še ni bil izveden v nobenem cirkusu, niti se ne morejo z njim pohvaliti najspretnejši poklicni akrobati.
Ko je v nekem skladišču prevzemal nove zaloge živil, ni opazil, da so vrata v tleh odprta. V naslednjem trenutku je padel z glavo navzdol skozi odprtino. Na svojo srečo je udaril nekaj metrov nižje z glavo na elastično sedalo kolesa, ki ga je odbilo tako, da je napravil salto in se potem znašel na sedalu v normalnem položaju, ne da bi bil poškodovan.
ČLOVEŠKI »PAKET«
Rajmond Hosson je bil trideset let mehanik. Tedaj je ugotovil, da se mu to delo več ne izplača. Potrebno je bilo najti nekaj bolj donosnega. Nevešč, kot vsi začetniki, se je oskrbel s staro avtomatsko puško, obraz pokril z masko in je tako upadel v trgovino s starinami v upanju, da bo prišel do bogatega plena.
Srečanje lastnice in njenega nenavadnega »klijenta« se je odigralo v prvem trenutku dobro za napadalca. A že v naslednjem trenutku, ko se je lastnica zbrala od strahu in presenečenja, je prešla kljub naperjenemu orožju v protinapad. Na pomoč Ji je priskočila mati, sedemdesetletna starka. Njuno kričanje sta slišali še dve sosedi. Kmalu je napadalec ostal brez orožjač Obkrožen z odločnimi ženskami je odstopil od borbe. Ni poskušal niti pobegniti. Žene so ga močno zvezale in predale kot paket policiji.
OSTAL 2IV PO PADCU IZ
EKSPRESNEGA VLAKA
Triletni Njegoslav Blažeg iz Loboćina pri Ohridu je potoval s svojo babico iz Skopja v Bosansko Jarugo. Vozila sta se z Orient ekspresom, ki je drvel z brzino 90 km na uro. Ko so se peljali mimo Vrpolja, je babica odšla v toaleto, da bi se umila in uredila. Mali fantič je šel za njo, odprl pa je napačna vrata za izhod iz vagona in padel ob progo. Deček ni bil poškodovan. Našel ga je progovni čuvaj in spremil do zaustavljenega vlaka.
KAMELEON — SLEPI
POTNIK
V tovoru banan, oranž in drugega Južnega sadja prispejo v naša pristanišča zoologom zanimivi -slepi potniki«: razni tropski insekti, kače in kameloni. Pred nedavnim so ljubljanski zoologi, ki so v zvezi s skladiščniki v naših pristaniščih, imeli mnogo -sreče«. V pošiljki banan, ki je prispela iz Konakrija (Gvineja), so delavci našli kamelona. Čez nekaj trenutkov je bil tudi fotoreporter na mestu »dogodka«. Prišla je tudi filmska kamera. »Slepi potnik« se je obnašal kot vsi kameleoni: v nekoliko minutah je izmenjal deset barv. Pazljivo so ga postavili v kletko in potem so ga odpeljali z avtom v Ljubljano v »nadaljnji postopek«.
ZANIMIVA PONUDBA
Znani francoski pisatelj zabavnih romanov Maurice Dekobra se je pred letom dni odločil, da bo napisal roman o nacističnih četah, ki so ob svojem umiku skrile veliko bogastvo. Pred nedavnim je dal rokopis izdajatelju, ki je takoj začel reklamirati roman. Tedaj je prišlo presenečenje. Neka konspirativna skupina je ponudila piscu milijon novih frankov, če odgodi objavo romana za šest mesecev.
DVA »MOTORIZIRANA
VETERANA IZ KRALJEVA
Najstarejši aktivni šofer Radomir Maksimovič vozi avtobus »Pionir«, najstarejše vozilo v Kraljevu Radomir je za volanom že 42 let nepretrgoma. Edini med vsemi svojimi tovariši je še v aktivni službi. In tudi njegovo vozilo — »Pioplr« — je še edino te vrste po seriji in letnici proizvodnje, ki se nahaja v prometu.
Čeravno je upokojen, vozi Rade honorarno pri podjetju »Metal«, kjer slovi kot najzavednejši voznik podjetja. Je zelo pazljiv, točen in zanesljiv. »Tudi »Pionir«, čeravno je že več kot deset let v uporabi, ne odstopa niti pred modernimi in novejšimi vozili.
ČUDEN POGOJ ZA ŽENITEV
»Bokeljl« so od nekdaj zelo cenili oljko in so posvečali njenemu gojenju največjo pozornost. Kakšen pomen in pozornost so posvečali gojenju oljk, o tem najbolje priča odredba iz statuta občine Grbalj, ki se glasi: »Če kateri občan od svojega dvajsetega do tridesetega leta ne posadi vsaj 30 korenin oljk in si ne pridobi junaškega orožja, nima pristopa med ljudi«.
Za časa Napoleonove vlade v teh krajih se ni mogel noben mladi človek poročiti, dokler ni posadil najmanj 30 korenin oljk. Iz te dobe je še danes v Boki nekaj deset tisoč oljčnih dreves.
POTOMCI ADAMA IN EVE
Britanski filozof Bertrand Russel razpravlja v nekem zapisu o neracionalnem v političnem dogajanju:
»Že odkar sta Adam in Eva pojedla jabolko, je bil človek pripravljen na vsak nerazumen podvig.«
KADAR POMORŠČAKI
ZIDAJO VILE
Stanovanjska trinadstropna hiša v ulici Nikole Tesle v Zadru, sezidana pred vojno, je zgrajena v obliki visokega ladijskega kljuna. Če stoji ob vhodu v to zgradbo, ima človek vtis, da Je pred kljunom velikega prekooceanskega parnika.
V Zadru so tudi druge hiše, ki s svojim videzom spominjajo na velike ladje. Nekatere izmed njih so sezidane v obliki poveljniškega mostu na ladji. Zgradili so jih upokojeni pomorski kapetani, ki so hoteli, da se v svojih hišah pri rodbini počutijo vsaj nekoliko tako, ko da so na ladji.
SPOROČILO
Novi sovjetski ambasador v ZDA, Anatolij Dobinjin, je po predaji akreditivnih pisem predsedniku Kennedyju, vprašan od novinarjev, ali je prinesel kakšno sporočilo od premierja Hruščeva, odgovoril:
»Eno akreditivno pismo«.
DEKLETCE PREPREČILO
ŽELEZNISKO NESREČO
Pri železniški, postaji Smokvica
v bližini Djevdjellje je devetletno dekletce, hči uslužbenca te postaje, preprečilo, da bi iztiril brzovlak. Kot vsak dan se Je vračala iz šole domov. Običajno je šla po poljski poti, ta dan pa Je bil visok sneg in se je vračala domov ob progi, čeravno je bilo to prepovedano. Srečala je delavce, ki so ji grozili, da jo bodo prijavili, ker hodi ob progi. Sla je naprej in zagledala počeno tračnico!
Prestrašila se je in tekla nazaj do delavcev ter jim povedala, kaj Je videla. Delavci so takoj šli tja, popravili za silo progo in ko Je prišel brzovlak, je vozil previdno in počasi, ker so ga obvestili, da popravljajo progo. Ko je peljal mimo, je med skupino delavcev stalo dekletce in mahalo potnikom ki niso vedeli, da je mnogim med njimi rešila življenje.
Zvedeli smo, da je deklica dobila primerno denarno nagrado.
Rex Stout
ZGODBA O PSU
(Nadaljevanje)
Spustil sem se po stopnicah k Meeganovim vratom, potrkali in počakal. Ravno ko sem vzdgnil pest, da bi potrkal glasneje in bolje, so se od znotraj zaslišali koraki in vrata so se odškrnila. Meegan je bil še zmerom v srajci in še zmerom nepočesan.
»Da?« je vprašal.
»Zopet tukaj,« sem rekel čvrsto, a ne napadalno. »Z nekaj vprašanji. Če nimate nič proti?«
»Nikakor ne.«
»Jasno. Gospoda Talenta so poklicali na sodišče. To vam bo mogoče prihranilo pot tja.«
Stopil je stran in me spusti v stanovanje. Soba je bila iste velikosti in oblike kakor Alandova zgoraj in pohištvo čeprav drugačno od onega, ni bilo nič bolj privlačno. Miza pri steni je bila podprta, verjetno tista, o kateri je Jewel Jones upala, da mu jo bodo popravili. Primaknil sem stol k njej, Meegan je vzel drugega in sedel, namrščeno pogledoval k meni.
»Ali vas nisem že nekoč videl?« je hotel vedeti.
»Kajpak, tule smo bili s psom.«
»Mislim pred tem. Ali niste bili včeraj v pisarni Nera Wolfa?
»To je res.«
»Kako torej to?«
Privzdgnil sem obrvi. »Ali niste zmešali koncev, gospod Meegan? Jaz sem tukaj, da postavljam vprašanja, ne pa, da bi odgovarjal. V Wolfovi pisarni sem bil poslovno. Pogosto sem tam. Torej ...«
»To je zavaljen, domišljav bedak!«
»Lahko da imate prav. Vsekakor je domišljav. Ampak k vam sem prišel po opravkih.« Vzel sem iz žepa beležnico in svinčnik. »Sem ste se vselili pred desetimo dnevi. Prosim povejte mi, kako je prišlo do tega, da ste najeli prav to stanovanje.«
Pogledal me je. »To sem povedal vsaj že trikrat.«
»Vem. Tako pač ta reč poteka. Ne poskušam vas ujeti pri
kaki majhni oddaljitvi, ampak lahko da ste izpustili kaj pomembnega. Predpostavljajte, da nisem tega še nikdar slišal. Torej...«
Zagodrnjal je in spustil glavo med dlani. V normalnih okoliščinah nemara ne bi bil neprikupne zunanjosti: mož s svetlimi lasmi, sivimi očmi in podolgovatim, suhim obrazom. A zdaj, ko je prebil večji del noči na kriminalnem oddelku sodišča, se mu je to poznalo, posebno na očeh, ki so bile rdečkaste in zatekle.
Vzdignil je glavo. »Komercialni fotograf sem. V Pittsburghu. Pred dvema letoma sem se poročil z dekletom, ki se je pisala Margaret Ryan. Čez sedem mesecev je šla v pustiv. A nisem vedel, ali je pobegnila sama ali s kom drugim. Kar odšla je. Zapustila je tudi Pittsburgh — vsaj najti ie nisem mogel tam — in njena družina je ni več videla ali slišala o njej. Kakih pet mesecev nato, nekako pred enim letom, je ena od mojih strank prišla iz New Yorka in rekla, da je videla mojo ženo v nekem gledališču skupaj z nekim moškim. Stranka je spregovorila z njo, a žena ji je rekla, da mora biti to pomota. Vendar je bila stranka trdno prepričana, da ni šlo za nikako pomoto. Pršel sem v New York in prebi1 teden dni v iskanju, vendar zaman. Na policijo nisem šel, ker pač nisem hotel. Vi bi hoteli kak boljši vzrok, a to je vse, kar vam lahko povem.«
»Šel bom čez to,«sem rekel. Zapisoval sem si zgodbo v beležnico. »Nadaljujte,«
»Pred dvema tednoma sem šel na slikarsko razstavo v Fillimore Gallery v Pittsburghu. Razstavljena je bila podoba — olje, velik format — ki se je imenovali »Tri mlade kobile na paši.« predstavljala pa je notranjost, sobo, v njej pa tri ženske. Ena od njih je bila na kavču, dve pa na preprogi na tleh. Jedle so jabolka. Tista na kavču je bila moja žena. To sem vedel, kakor hitro sem podobo opazil, potem ko sem stal in gledal, pa se je moje prepričanje samo še utrdilo. Niti. najmanjšega dvoma ni moglo biti glede tega.«
»Ne oporekamo vam,« sem mu zagotovil. »Kaj ste storili?«
»Umetnikov podpis je bil: Ross Chaffee. Sel sem v pisarno galerije in povprašal zanj. Po njihovem je živel v New Yorku. Imel sem nekaj dela, ki sem ga moral prej končati, potem pa sem se napotil v New York.
»Brez težav sem našel Rossa Chaffeeja; bil je v telefonskem imeniku. Obiskal sem ga v njegovem študiju, tukaj v tej hiši. Najprej sem mu rekel, da se zanimam za tisto postavo
na njegovi podobi, ker se mi zdi, da bi bila pravšnji, model za nekaj fotografij, ki jih želim narediti. Nato mi je odgovoril, da je njegovo mnenje o fotografiji kot umetnosti tako, da se mu niti malo ne ljubi skrbeti za take modele. Odpravljal me je iz stanovanja, zato sem mu pač povedal, kako je s to rečjo. Povedal sem mu vse od začetka do konca. Potem se je spremenil. Sočustvoval je z menoj in rekel, da bi mi z veseljem pomagal, če bi se le dalo, a da je naredil tisto podobo pred dobrim letom dni in je uporabljal toliko različnih modelov za delo, da se mu je nemogoče spomniti, katera je tista.«
Megan je utihnil in pogledal sem kvišku od beležnice. Rekel je napadalno: »Ponavljam, da se mi je to zdelo izmišljeno in sumljivo.«
»Kar nadaljujte. Vi ste na vrsti.«
»Rekel sem, da je bilo sumljivo. Fotograf dobi sto in sto modelov, lahko da jih pozabi ali zameša, slikar pa ne. Ne pri taki podobi. Nekoliko neolikano sem govoril z njim, a sem se potem opravičil. Rekel je, da bi si nemara lahko osvežil spomin, in naj mu naslednji dan telefoniram. Namesto tega sem ga drugi dan šel osebno obiskat, a je rekel, da se kratko malo ne more spomniti in dvomi, ali se bo sploh lahko. Nisem vzkipel kakor prvič. Ko sem prihajal v hišo, sem opazil listek, da oddajajo opremljeno stanovanje. Ko sem torej odšel od Chaffeeja, sem stopil k hišniku in se dogovoril. Nato sem se vselil. Vedel sem, da je bila moja žena model za tisto podobo, in vedel sem, da jo bom lahko našel. Hotel sem biti kar se da blizu Rossu Chaffeeju in ljudem, ki ga prihajajo obiskovat.«
Tudi jaz sem nekaj hotel. Hotel sem reči, da bi bil moral imeti fotografijo s seboj, namreč fotografijo svoje žene, in da bi jo rad videl. Seveda si tega nisem drznil; čisto gotovo je bilo, da jo je že dal policiji, ali pa tega ni maral storiti, ali pa se je skliceval na to, da nima nobene fotografije. Zato sem samo vprašal: »Kako ste kaj napredovali?«
»Ne posebno. Poskušal sem se spoprijateljiti s Chaffeejem, a nisem prišel kdo ve kako daleč. Spoznal sem druga dva najemnika, Talenta in Alanda, a to ni niti najmanj koristilo mojim namenom. Naposled sem se odločil, da si bom sam poiskal kako izvedeno pomoč, to pa je vzrok, zaradi katerega sem šel k Wolfu. Sami ste bili tam, tako da veste, kako se je končalo s tistim — štorom.«
Prikimal sem. »Precej je obilen, da. Kaj ste hoteli od njega?«	(Nadaljevanje prihodnjič)
8
POMURSKI VESTNIK. 12 APRILA