ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 3/2008 CENA EUR 4,60 9771318437109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enim obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, 1000Ljubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si Heidelberg pomeni vrhunsko kvaliteto, hitrost in zanesljivost - je pojem, ki poenostavi delo vsakega tiskarja. www.heidelberg.com -HEIDELBERG- MICHAEL HUBER GmbH München SVETOVANJE IN SERVIS MEŠALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV SEDEŽ V LJUBLJANI TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KAKOVOSTI Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) PANTONE® osnovne nianse HKS® osnovne nianse ROTO heat in cold set barve SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) ECO barve LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) pomožna sredstva FLEKSObarve na vodni in organski osnovi VLADAVINA OFSETNEGA TISKA V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je ofsetni tisk na hitro opravil s knjigo- tiskom. Črkovne sestavke in klišeje je zamenjala ofsetna plošča, ki se je dala ukriviti na ploščni valj in tako omogočila povečanje hitrosti tiska. Ofsetni tiskar- ski stroji pokrivajo praktično celotno paleto tiskanih izdelkov iz papirja. Ali je to še vedno tako ali se pripravlja kakšna sprememba? Ofsetni tisk ni enostavno obvladljiv. Prisotnost vode in različnih kemičnih in me- hanskih procesov - ti so se v štiridesetih letih močno izboljšali in avtomatizirali - je z vidika krmiljenja zahtevna in ekonomsko draga. Današnji tiskar ima veliko pomoči, da doseže ponovljivost tiska v tolerancah, ki so za bralca ali naročnika sprejemljive. Kljub temu je tiskarjeva sposobnost še vedno odločilna za kako- vosten in racionalen tisk. Tiskarna prav zato ostaja samostojna gospodarska dejavnost, ker ni enostavno prestavljiva k uporabniku. Tiskarna, primerna za uporabnika, je blizu takšne predstave, ki nam jo danes ponujajo tiskalniki. Znati je treba vložiti papir, zamenjati kartušo in pritisniti na »print«. Ofsetna tehnologi- ja za tiskalnike ni primerna. Tehnologija tiskalnikov, ki so najprej posnemali pisalne stroje, se je v zadnjem desetletju razvijala med laserskimi kopirnimi tehnikami in kapljičnim (inkjet) ti- skom. Katera tehnika ali njena kombinacija bo prinesla lažje obvladovanje tiska časopisov, revij, zloženk, knjig ipd., je vse manj neznano. Seveda na Drupi ne bomo iskali samo tega odgovora. Spomnim se velike lju- bljanske tiskarne, ki je zamudila pri uvedbi ofseta. Še skoraj nove knjigotiskar- ske stroje so morali odpeljati na odpad. Takrat to ni bilo usodno, danes pa je napačna odločitev za rotacijo ali tiskarski stroj lahko že začetek konca. Drupa je svetilnik za takšna spoznanja. Digitalni tisk že več kot desetletje nastopa na Drupi kot izzivalec Heidelberga, KBA, Man-Rolanda, Komorija... Vsi specialisti za ofsetni tisk imajo lastne reši- tve za digitalni tisk, pa se vseeno pričakuje, da bodo najbolj inovativni pri Xe- roxu, Canonu in HP Indigu. Vse navedene bomo srečali tudi pri nas: 17. junija bo na Gospodarski zbornici posvet Drupa po Drupi. Svetilnik ne zadostuje, da priplujemo v pravo pristanišče. Investicijsko načrto- vanje se začne s tržnimi raziskavami. Kakšne izdelke ponuditi ali kakšne želi trg, je prvo vprašanje, šele na to slede tehnološko projektiranje in ekonomski izra- čuni. Časopisi in deloma tudi revije so v Ameriki v veliki krizi, ta v Evropi še ni ta- ko prisotna. Ali spremenjena tehnologija lahko prinese rešitev? Zdi se mi, daje mnogim obstoječim tiskarskim izdelkom treba dati novosti. Tisk na zahtevo ne odpravlja samo neznanke v nakladi, temveč tudi individualno prilagajanje tisko- vine uporabniku. Želeni nabor novic, komentarjev, slik, infografik, na cenenem ali premazanem papirju pa še druge spremenljivke izdelka nas bodo mogoče na Drupi izzvale k premisleku in boljšim načrtom. Mogoče bi tudi vinjete lahko delali doma in še in še je takšnih tiskovin in pričakovanj. Današnjemu Grafičarju je priložena prijavnica za posvet. Osebno vas vabim k udeležbi, namenite en dan za viharjenje možganov, sklepe za svoje podjetje ali službo pa boste morali napraviti sami. Ivo Oman TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, torefleks) in Dantex razvijalni stroji • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA, d. o. o. Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin telefon 01 563 74 26 faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net 4 B Katera stniktiira?Kakšna belina?Kolikšna teža Različiće strakftir, gnmuiiiirfn,OflteiiLm i><>«imwiiih papirjev so če iako minimalne. da razliko opazijo le sepro/i sionald! K«'l vodilni ili-iriliulfi-papirja in papirju dopolnilnih ]>i/>izvöjJov za gralimi in pisarniški trgzagotavljamo celovito ponudbo najboljši Si--..^•/iixjr - j''*'-- Zc'ir-' wzflz-Vw 1 '■'Y papirja in papi iju dopolnilnih | noizvodov /a gralirni in pisarniški trg za^ota\ ljamo celovito ßöitudbo najin iljših i iti svi'Kivnui ziiinuk papiiji v. Hkrati sq odlikujemo po igferstni storitvi, napisani na kožo vsaki posamični stranki. TRIDIMENZIONALNI TISK 3D PRINT FORUM 2008 Sliki 1 in 2. Obiskovalci so bili navdušeni nad 3D-tehnologijo, ki smo jo predstavljali na razstavnem prostoru 3D Print Forum 2008. Največji sejem digitalnega tiska v Evropi, FESPA Digital 2008, je bil letos od 1. do 3. aprila v Že- nevi, mestu z visoko življenjsko ravnijo in enem izmed vodilnih evropskih mest na področju ti- skarskih tehnologij. Fespa Digital 2008 - sejem, do zadnjega kotička napolnjen z opremo za digitalni tisk, kjer vse diši po sveži barvi, potrošnem materialu ter največjih svetovnih znamkah! Zaključek dogodka smo po- spremili z navdušenjem nad na- prednimi tehnologijami, navdih- njeni z novimi idejami ter oboga- teni z najnovejšimi informacija- mi iz sveta digitalnega tiska. Prvi sejem Fespa Digital je bil leta 2006 v Amsterdamu, vendar ga je letošnji presegel kar za 30 odstotkov; na 12.880 m2 se je predstavilo 305 razstavljavcev. Najnovejše izdelke, seminarje na najvišji ravni, senzacionalne no- vosti ter različne možnosti pove- zovanja so predstavila največja svetovna podjetja. Zavod SDT Sežana (Zavod za sito, digitalni in tampo tisk) v so- delovanju s portalom CeSDT (www.all4print.net) in sekcijo za sito-, tampo- in digitalni tisk ter s polno podporo Fespe je letos že tretjič organiziral projekt z naslo- vom 3D Print Forum. Kajje FESPA? Je federacija tiskarskih nacio- nalnih združenj in organizator razstav ter konferenc za sito- in digitalno tiskarsko industrijo. Nobena druga svetovna priredi- tev ne ponuja tolikšnega obsega, kakovosti in žarišča na področju sitotiska, digitalnega tiska ter ti- ska na tekstil (v promocijske na- mene) ter programske opreme (priprava na tisk) kot prav Fespa. To je tudi vodilna prireditev na področju prihajajočih digitalnih tehnologij z različnih področij, med katerimi je bila letos že tre- tjič predstavljena najnovejša teh- nologija tridimenzionalnega (3D) tiskanja. Na Fespa Digital se v primerja- vi s »pravo« Fespo (Berlin 2007), kjer se predstavijo tehnologije s področja sito-, tampo- ter digi- talnega tiska, lansirajo le novosti s področja digitalnega tiska. Slika 3. Nekateri so se prvič seznanili s postopkom 3D-tiskanja. 3D Print Forum je idejno ime projekta, s katerim želi Zavod SDT povezati tiskarsko industri- jo z vsemi poglavitnimi indu- strijskimi panogami, ki bi kot novost na področju digitalnega tiska ponudile nove poslovne priložnosti novodobnim tiskar- jem. Je eden izmed najprivlač- nejših načinov za predstavitev uporabnosti 3D-tehnologije čim več potencialnim uporabnikom. Živimo namreč v tridimenzio- nalnem svetu, zato ni čudno, da se tudi digitalni tisk silovito ra- zvija v smeri 3D-tiska, katerega uporabniki bomo kmalu postali vsi. Nove in inovativne generaci- je ljudi, oborožene z znanjem 3D-digitalizacije, 3D-modelira- nja, konstruiranja pa tudi tiskarji bodo kmalu nosilci tridimenzio- nalne grafične priprave (3D pre- press). »Iz izkušenj zadnjih dveh let smo vedeli, da bo 3D-tehnologi- ja ljudi pritegnila, vendar smo vsakič znova prijetno preseneče- ni nad neverjetnim odzivom ter navdušenjem obiskovalcev, ki se seznanijo s postopki 3D-skenira- nja, -modeliranja in -tiskanja, ki jih predstavljamo na svojem raz- stavnem prostoru 3D Print Fo- 3D PERSONALIZIRANJE rum,« pravi David Škrl, pred- stavnik Zavoda SDT, in dodaja: »Kar nekaj obiskovalcev nas je pohvalilo, da imamo najzanimi- vejši razstavni prostor. Letos se je že poznalo naše preteklo delo, nekateri so nas prepoznali iz naše lanske predstavitve v Berlinu ali našega prvega razstavljanja v Amsterdamu na Fespa Digital 2006. Spet drugi so omenili, da so za to tehnologijo že slišali, in so navdušeni nad njo.« Seveda jih veliko še vedno ni videlo 3D- tiskanja v živo - in so se prvič s »praktičnim delom« naprave sre- čali šele na razstavnem prostoru. Letos je bilo moč opaziti tudi ra- zliko v konkretnejših pogovorih s potencialnimi strankami, zato lahko vsekakor rečemo, da so tehnologije, ki jih predstavlja Zavod SDT, končno dobile pri- znanje tako laične kot tudi stro- kovne tiskarske javnosti. Mednarodni nagradni natečaj V sklopu 3D Print Foruma 2008 je Zavod SDT Sežana že tretje leto zapored v sodelovanju s partnerji pripravil natečaj, ki se je tokrat nanašal na personalizi- ranje električnega skuterja kot okolju prijaznega alternativnega vozila. Uspeh prejšnjih dveh na- tečajev in njihova predstavitev na sejmih FESPA Digital 2006 v Amsterdamu in FESPA 2007 v Berlinu sta motivirala k organi- zaciji in nadgradnji natečaja za mlade ustvarjalce, ki jih zanima- jo 3D-tehnologije. Glavni namen natečaja je bila predstavitev uporabnosti 3D- tehnologij širši javnosti (3D-ti- skanje, -skeniranje, -modelira- nje) skozi kreativnost mladih. Mladi so se lahko preizkusili v ustvarjanju nalepk za skuter, raz- mišljali so o tem, kako bi vozilo uporabili kot oglaševalski medij, Slika 5. Prvo mesto v preoblikovanju sprednje maske skuterja je pripadlo Gregorju Tegeltiju iz Slovenije. in preoblikovali ohišje skuterja po lastni zamisli. Pokrovitelji natečaja so bili McNeel Europe (modelirnik Rhinoceros), Z-Corporation in Materialise. Na natečaj, ki svojo mednaro- dnost dokazuje tudi s spletno stranjo www.contest.all4print.net in naslovom v angleškem jeziku 3. International Modeling Con- test: Personalize your electric scoo- ter!, se je v samo treh mesecih pri- javilo več kot 160 mladih obliko- valcev iz več kot 35 držav vsega sveta, kar dokazuje naklonjenost mladih tridimenzionalnemu us- tvarjanju. Nagrajene rešitve pri- kazujejo slike 5, 6 in 7. V okviru 3D Print Foruma 2008 so obiskovalci sejma glaso- vali za najboljše delo po lastnem Slika 6. Pri oblikovanju celotnega sku- terja je prvo mesto zasedel skuter Spe- ar, ki ga je nekoliko agresivneje obliko- val avtor Martin Vovk iz Slovenije. Slika 7. Zmagovalni model po glasovih obiskovalcev 3D Print Foruma 2008 je skuter Pelika Cornelie Silvan iz Nemči- je. izboru in izglasovali model Peli- ka. Avtorica bo prejela 3D-nati- snjen barvni model svojega sku- terja v merilu 1 : 10, izžrebani obiskovalec pa model skuterja Spear v enakem merilu. Več o natečaju si lahko prebere- te na omenjeni spletni strani. Modeliranje obrazov 3D Print Forum 2008 pa ni postregel le z natečajnimi deli, saj so si obiskovalci lahko ogledali in se udeležili 3D-snemanja obraza s pomočjo 3D-skeniranja in kla- sične fotografije. Želeli smo prikazati novo teh- nologijo zelo hitrega in natanč- nega skeniranja z nizkimi stroški strojne in programske opreme. Optična naprava omogoča sne- manje 3D-oblik s sestavo skener- ja, ki ga gradijo trije osnovni deli: digitalna kamera, videoprojektor in osebni računalnik, ki vsebuje primerno programsko opremo. Na razstavnem prostoru 3D Print Foruma smo privabljali obiskovalce s postopkom izje- mno hitrega 3D-fotokopirnega stroja, sestavljenega iz 3D-optič- negaskenerja- ZScanner 800 (Z Corporation), ki v virtualni obli- ki zlahka posname poljubni predmet pod katerim koli kotom ter iz 3D-barvnega tiskalnika. S fotografijami ali drugimi poljub- nimi teksturami lahko namreč izdelamo virtualno barvni 3D- model. Pri tem je mogoče nati- sniti CAD-datoteko na 3D-ti- skalnik tako, da dobimo pravi 3D-barvni model v fizični obliki. Postopek je mogoče ponoviti, za- čenši s 3D-CAD-datoteko ali skeniranjem fizičnega objekta. S 3D-skenerjem ZScan800 smo skenirali obraze obiskoval- cev, ki so na koncu brezplačno dobili zgoščenko s 3D-fotografi- jo svojega obraza, samo za obi- skovalce, ki so na razstavnem prostoru naročili 3D-natisnjen model svojega obraza, pa smo pripravili prav posebno ugodno ponudbo. Obiskovalci so bili pozitivno presenečeni nad 3D-natisnjeni- mi razstavljenimi svetili blagov- ne znamke Materialise.MGX ter nad 3D-modeli z različnih po- 7 G dročij, kot so arhitektura, GIS, oblikovanje, strojništvo. Raz- stavne police so obiskovalce nav- duševale tudi z maketami s po- dročja ohranjanja kulturne dedi- ščine, restavratorstva, umetnosti in še bi lahko naštevali. Glede na veliko zanimanje obi- skovalcev sejma za 3D-skenira- nje lastnih obrazov in izdelavo tako imenovanih 3D-fotografij na 3D-tiskalniku verjamemo, da je portretna fotografija, kakršno smo poznali do zdaj, dobila re- snega tekmeca. Bo že držalo, ko je tehnologija, naj bo to 3D- ali katera druga, med nami, poti na- zaj skorajda ni. Za projekt 3D Print Forum 2008: Let's make it in 3D! so se neizmerno zanimali tako organi- zatorji Fespe kot tudi obiskovalci razstavnega prostora, saj se jih je veliko prvič seznanilo s tehnolo- gijo 3D-tiska. V vseh treh dneh se ni zgodilo, da bi bil razstavni prostor prazen. Ne samo, da so se mnogi, ki so bili na sejmu več kot en dan, vračali in se vedno znova čudili nad možnostmi uporabe 3D-tehnologije, ampak so pripe- ljali s seboj še koga, s katerim so hoteli deliti svoje navdušenje nad videnim. Veliko jih je izjavilo, da si želijo integrirati 3D-tehnolo gijo v svoje podjetje. Slika 8. Na razstavnem prostoru smo skenirali obraze ljudi - skenirani je brez- plačno dobil zgoščenko s 3D-fotografi- jo svojega obraza. Sklep Področje 3D-tiska dobiva vsa- ko leto nove razsežnosti - upora- ba se je že naselila in se še širi v vse industrijske sektorje. Za ra- Slika 10. Tridimenzionalno natisnjen obraz, ki smo ga posneli z Z-Scannerjem 800. zvoj in napredek tiskarske pano- ge je zato zelo pomembna pove- zava s temi podjetji. Za novo- dobne tiskarje, ki veliko vlagajo v napredek podjetja, je 3D Print Forum idealna priložnost za po- večanje dobička in pridobitev novih poslovnih priložnosti v bližnji prihodnosti. Zahvaljujoč izredno hitremu razvoju 3D-ske- niranja ter s tem snemanja po- datkov 3D-predmetov, postaja tehnologija 3D-tiska vedno bolj uporabna vsakodnevna praksa tako za masovni trg kot tudi za specifične, natančno določene- mu uporabniku namenjene iz- delke oziroma prototipe. Hana VRCKOVNIK KajaANTLEJ Slika 9. Obiskovalci, ki so že na kraju samem naročili 3D-tiskanje skeniranega obra- za, so bili deležni posebnega popusta. YIPA9 VI PAP VIDEM KRŠKO d.d. • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 48 11 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,4922077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si OD VROČE KOVINE DO VROČIH TIPK Letošnja konferenca, ki jo je or- ganiziralo mednarodno združe- nje Printing Historical Society, je bila 22. in23. aprila v knjižnici St. Bride v Londonu. Tematsko je konferenca obsegala petdese- tletni razvoj tiskarstva in je bila naslovljena Od vroče kovine do vročih tipk (Hot metal to hot ke- ys). Knjižnica St. Bride je pod okri- ljem istoimenskega inštituta, ki ima sedež v tiskarsko še vedno pomembnem predelu Londona, na Fleet Street. Dokler se tiskar- ska industrija ni preselila iz me- stnega jedra, je bila organizirana v tem delu mesta. Tu so bili tudi izobraževalni center in prostori za družabne prireditve, na pri- mer priložnostna druženja ali promocije po opravljenem vaje- niškem obdobju. Zgradba inšti- tuta je bila dokončana leta 1893. Temeljni kamen je položil wale- ški princ, natanko leto dni po- ^M >JM Slika 1. Del propagandnega plakata za omenjeno konferenco; oblikoval ga je Mar- t i n Andrews. Sl i ka 2. Pročelje Inšt ituta St. Bri de, kjer je potekala letošnja konferenca Pri nt i ng H i - storical Society. zneje pa so slavnostno odprli vra- ta inštituta. Drugi prostori, sku- paj s knjižnico, so bili dokončani v letu 1895. Prvi izobraževalni razredi za stavce in tiskarje so za- čeli delovati že oktobra 1894. Za tovrstno šolanje se je kmalu poja- vilo veliko zanimanje, saj so učili številni takratni strokovnjaki. Po prvi svetovni vojni je število slu- šateljev tako naraslo, da jim v ob- stoječih prostorih niso več mogli omogočiti primernega izobraže- vanja. Ustanovljena je bila tiskar- ska šola St. Bride, ki je pozneje prerasla v tudi danes zelo prizna- no visokošolsko izobraževalno ustanovo The London College of Printing. Knjižnica St. Bride ima eno največjih zbirk v angleškem jezi- ku s področja tiskarstva in tipo- grafije. Z začetnih 5000 tiskovin je število naraslo na več kot 50.000 različnih knjig. Poleg te- ga ponuja več kot 200 periodič- nih publikacij. Vsebuje tudi pri- bližno 3000 naslovov redkih ozi- roma edinih ohranjenih izvodov. Poleg tiskovin omogoča dostop tudi do elektronskih baz podat- kov, kot sta Paper, Packaging and Printing (PIRA) in Design and Applied Arts Index. Knjižnica hrani tudi posebne, nekatere edinstvene zbirke tiskarske kul- turne dediščine, na primer angle- ške in škotske zbirke žepnih izdaj knjig, notne zapise pesmi iz 18. in 19. stoletja, različne doku- mente o tiskarski dejavnosti od leta 1785, prospekte in navodila o uporabi različne tiskarske opre- me, ekskluzivno zbirko skic in ti- pografskih načrtov slovitega ti- pografa Erica Gilla (1882— 1940), bogato zbirko fotografij in negativov o tiskarski dejavno- sti ter o reprezentančnih delih Williama Morrisa in Emeryja Walkerja, številne prve, zgodnje filme o grafični dejavnosti in tu- di filme s področja izobraževanja za posamezne poklice, približno 40.000 popolnih dokumentov angleških patentov z grafičnega področja in sorodnih oziroma povezanih dejavnosti, vsebuje RAZVOJ GRAFIČNE DEJAVNOSTI PRINTING HISTORICAL SOCIETY This keepsake was printed at at the confcrence Hot Metal to Hot Keys 50 Years of Turmoil 22-23 April 2008 at St Bride Library, Fleet Street, London Slika 3. Priložnostni konferenčni odtis, ki je t desetih let 19. stoletja. eno največjih zbirk vzorčnikov črk - 10.000 - vse od zgodnjega 17. stoletja naprej. Knjižnica po- leg čitalnice premore razstavne prostore, kjer je razstavljena ti- skarska oprema; najstarejša je iz leta 1668. Imajo tudi prestižne tiskarske preše, kot so Columbi- an, Albion in Stanhope. Obča- sno razstavljajo tudi dela iz boga- te zbirke, na primer dela ustano- vitelja gibanja Arts & Crafts Wil- liama Morrisa, tipografske pre- dloge ruskih konstruktivistov, iz- delke posameznih umetniških ti- skarn in knjigoveznic - Incline Press ipd., primerjalno razstavo nove pisave, uporabljane v časo- pisu The Times (zamenjava prvo- tne pisave times), dela številnih grafičnih oblikovalcev in tipo- grafov - Fred Smeijers idr. Hkra- ti organizirajo tiskarske delavni- ce, na katerih je mogoče izdelati in vliti svinčene črke, jih staviti in odtisniti z muzejsko tiskarsko opremo, ki jo knjižnica ima. l izdelan na Colonian London iz šest- Tudi tokrat, med kratkimi konferenčnimi odmori, je bilo omogočeno odtisovanje na ti- skarski preši Cope London iz šestdesetih let 19. stoletja. Daje delo stavca sila pomembno in odgovorno, je razvidno tudi z odtisnjenega spominskega lista; bralci Grafičarja bodo zagotovo takoj opazili dve napaki, ki jih je zakrivil stavec. Konferenčna dneva sta bila vse- binsko razdeljena. Prvi dan je bil posvečen razvoju in spremem- bam v globokem tisku, flekso- grafiji in digitalnem tisku. Ta dan smo izvedeli tudi, kako je potekal eden redkih prehodov v časopisnem tisku z visokega tiska na flekso-, in ne ofsetni tisk - go- vor je bil o časopisu Daily Mail. Ker vseh filmov Jamesa Bonda nisem videla, sem šele na tej kon- ferenci izvedela (in videla izsek iz filma), da je bila ena njegovih stvaritev, kako premagati sovra- žnika, posneta v tiskarni Daily a, kjer papir z zvitka ne vzdrži padajočega ustreljenega sovražnika agenta 007 in konča sila neslavno v odpadnem mate- rialu. - Večja pozornost je bila namenjena podjetju Crosfeld in njegovemu ustanovitelju Johnu Crosfieldu, ki je bil pravzaprav v prijateljskih odnosih z nemškim tekmecem dr. Hellom. Po- membni podatki so bili podani ob zaključku dneva, zasnovani na raziskavi, ki jo je izvedla PI- RA; govor je bil o rasti uporabe predvsem digitalnega tiska v pri- hodnosti in stagnaciji drugih tehnik tiska. Organizacija PIRA predvideva, da bo do leta 2011 uporaba digitalnega tiska večja za 30 odstotkov, da bo proizvodnja organizirana prek iPhona - ga še nimate, kaj torej čakate (?!). Do leta 2009 se bo povečal večbarvni digitalni tisk za 25 odstotkov, 30 odstotkov več bo personalizira- nih kopij tega tiska. Hkrati bo tudi 22 odstotkov več tiskarskih storitev na voljo 24 ur dnevno. Podane so bile tudi smernice le- tošnje DRUPE: hibridne oziro- ma kombinirane tehnike, na pri- mer kombinacija ofsetnega in di- gitalnega tiska - izpostavljeno je bilo sodelovanje Heidelberga, AGFE in Image Press -, nove tehnologije v računalniških pro- gramih in tisku, poslovne pod- pore tiska, večznačilnostne izvedbe v tiskarstvu in drugih, sodobnih medijih, t. i. cross me- dia založništvu oziroma medij- skih rešitvah. Naslednji dan je tematsko ob- segal spremembe v pripravi ti- skovin, tako tipografskega dela kot slikovnega materiala. Izpo- stavljeno je bilo pregledno pre- davanje o WYSWYG pred digi- talizacijo tipografskih elementov in po njej. Zanimivo je bilo pre- davanje o velikem posredovanju tipografskih elementov prek po- Slika 4. Utrujena organizatorja konference po prvem dnevu: Martin Andrews in Margaret M. Smith. Zadnje se bralci Grafičarja lahko spomnijo s konference Novo- sti v grafiki, ki je bila junija 2006 na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani in na kateri je bila omenjena raziskovalka ena od vabljenih predavateljic. TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE djetja (in njihovih izdelkov) Le- traset - spomnila sem se osnov- nošolskega zapravljanja celotne žepnine za pisave, ki jih je ponu- jalo to podjetje, in ker takrat be- lih svinčnikov ali pisal na tej stra- ni »železne zavese« ni bilo mogo- če dobiti, je bila moja priljublje- na pisava zožena helvetica (Helve- tica condensed) v negativ- ni, beli različici, ki sem jo lahko uporabljala na temni podlagi. - Podano je bilo obsežno, a pregle- dno predavanje o razvoju vzorč- nikov črk. V določenem obdobju slovenske tiskarne niso prav nič zaostajale za evropskimi in sve- tovnimi korporacijami v predsta- vitvi pisav, ki so jih premogle. Predvajani so bili tudi številni zgodovinski filmi s področja gra- fičnega izobraževanja. V tem de- lu je nam, Slovencem, lahko žal, ker nismo ohranili tiskarske kul- turne dediščine. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani VIRI St Bride Institute St Bride Foundation, London, 2004 St Bride Library 21.4. 2008 Printing Historical Society 21.4. 2008 Twyman, M. Printing 1770-1970 The British Library, London, 1998 Slika 5. Predavanja so bila v okolju razstavnih eksponatov tiskarstva, na katerih je bilo v času odmorov omogočeno tiskanje. 3.1 Priporočila za označevanje živil Če bo predlagana velikost (osem tipografskih enot) obve- ljala, potem bo omogočena in znatno izboljšana čitljivost pre- hrambnih oznak. Glede na veli- kosti nekaterih izdelkov, na pri- mer žvečilnih gumijev, pa bi ta velikost črk na obstoječem izdel- ku omejevala število jezikovnih različic oznak. Sicer velja, da med pisavami »normalne« velikosti, to je od osem do dvanajst tipografskih enot, ni razlike v čitljivosti [2]. Pisave manjše velikosti so manj čitljive [2] oziroma moramo biti bolj pozorni, da zaradi neprimer- nega tipografskega izbora ne po- slabšamo čitljivosti, temveč jo iz- boljšamo. Še posebno moramo biti pozorni na čitljivost pri upo- rabi različnih barv za ozadja in besedilo (zadovoljiv kontrast). Večina pisav je bila oblikovana za branje kot črne črke na beli podlagi; tako uporabljene tudi omogočajo maksimalno čitlji- vost. Črke v barvi zbudijo zani- manje pri bralcu, vendar barva zmanjša čitljivost. Da bi bil vtis (kontrast) enakovreden črni bar- vi, je treba za barvne elemente (besedilo) izbrati večje velikosti črk, krepke črke ali oboje - krep- ke črke večje velikosti [10].Ven- dar bomo pri označevanju živil težko (glede na velikost izdelkov in večjezične oznake) zadovoljili tem priporočilom. Vsekakor pa lahko zagotovimo zadovoljiv kontrast med ozadjem in besedilom; temnejša je barva, ki je uporabljena za besedilo na svetlem ozadju, lažje je branje. Čitljivost je slaba, če črke niso dovolj temne na svetli podlagi. Črke barvnega tona, ki imajo viš- jo svetlost barve (rumena, oran- žna, rdeča), so teže čitljive kakor črke barvnega tona, ki imajo niž- jo svetlost barve (zelena, modra, vijolična). Povečan presledek med vrstami (razmik) izboljša či- tljivost. Pisava z zelo tankimi po- tezami ali zelo ozka pisava ali pi- sane črke so lahko videti zelo sla- bo, neuporabno in nečitljivo, če sta si barvna odtenka tipografije in ozadja preveč podobna. Manj- še velikosti pisav, pisave s tanjši- mi potezami ter pisave s tankimi serifi se izgubijo (so težko berlji- ve), če kontrast v barvnih tonih ali svetlosti barve med tipografijo in ozadjem ni zadosten. Če se ve- likost pisave pomanjšuje, se mo- ra kontrast močno povečati. Vzorčasto ozadje zmanjšuje či- tljivost črk, včasih celo onemo- goči. Kadar se namešča besedilo na vzorčasto ozadje (ali fotografi- jo), je treba poiskati takšno me- sto, kjer ozadje ni preveč izrazito, močno. Z oslabitvijo ozadja se povečuje kontrast in s tem čitlji- vost. Priporočila za dobro čitljivost daljšega besedila: 2 temne črke na svetlem ozadju (ne nasprotno; svetle črke na temnem ozadju!), 2 besedilo, obarvano v topli barvi, na ozadju hladne barve, 2 izogibanje pisavam, ki so teže berljive, 2 uporaba pisav linearnega sloga, 2 izogibanje zoženim in razšir- jenim pisavam. 4 ZAKLJUČEK Pri določanju tipografskih zna- čilnosti besedila in izboru barve je potrebna pozornost glede na izbor: čitljive oblike pisave, nje- nih podaljškov v ascender in de- scender ter višine srednjega čr- kovnega pasu, njene protioblike in prepoznavnih potez, oblike se- NADALJEVANJE IZ ŠT. 2/2008, STR. 14/OGLAS TIPOGRAFIJA OZNAČEVANJA rifov, če jih pisava ima, velikosti pisave, dolžine vrst besedila, pra- znega prostora med vrstami bese- dila. Pri izboru barv pa mora biti pozornost v povezavi z: barvnim tonom, svetlostjo barve, kromo, ozadjem, sosednjo barvo, veliko- stjo prostora, kontrastom, povr- šino (materialom), načinom re- produkcije, poleg tega še s staro- stno skupino bralcev itn. ABSTRACT The labelling of foodstuffs is mandated by legal regulations, but the typographic aspect of label text is not specifically defined. In this research, the elements that influen- ce the legibility of such text or in- formation are presented. Those ty- pographic elements are: typeface design, ascender, descender and x- height, shape and size of serifs, cha- racteristic strokes of the typeface, and typeface style. Legibility can also be influenced by type size and leading. The appropriate colour combination for text and backgro- und is especially important. This tions for insuring the legibility of food labels. Key words: legibility, food labelling, typography, use ofcolours Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani LITERATURA IN VIRI [1] Reynolds, L. Progress in Documentation - Legibility Studies: Their Relevance to Present-Day Documentati- on Methods Journal of Documentation, 1979, vol. 35, št. 4, str. 307-340 [2] Možina, K. Zgodovinski razvoj knjižne tipografije Doktorska disertacija, Ljubljana 2001 [3] Gaultney, V. Balancing Typeface Legibility and Economy: Practical Techniques for the Type Designer Raziskovalna naloga, Reading 2001 [4] Spencer, H. The Visible Word London, Lund Humphries 1969 [5] Tracy, W. Letters of Credit: A View of Type Design Boston, David R. Godine 2003 [6] Lund, O. Why Serifs are (still) Important Typography Papers 1997, št. 2, str. 91-104 [7] Wheildon, C. Type & Layout How Typography and Design Can Get Your Message Across - or Get in the Way Berkeley, Strathmoor Press 1995 [8] Reynolds, L. Legibility of Type Baseline, International Typographic Magazine, 1988, št. 10, str. 26-29 9] Možina, K. Knjižna tipografija Filozofska in naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana 2003 [10] White, J. V. Color for impact Berkeley, Strathmoor Press 1996 [11] Keyes, E. Typography, Color and Information Structure Technical Communication, 1993, vol. 40, str. 638-654 [12] Trstenjak, A. Temelji ekonomske psihologije Ljubljana, Delo 1982 [13] Albers, J. Interaction ofColor New Haven, Yale University Press 1977 14] Field, G. G. Color and its Reproduction Pittsburgh, GATF Press 1999 [15] Možina, K. Barva v tipografiji V: Interdisciplinarnost barve, 1. del S. Jeler in M. Kumar, ur. Maribor, Društvo koloristov Slovenije 2001, str. 341-364 [16] Gage, J. Colour and Culture V: Colour: Art & Science T. Lamb in J. Bourrian, ur. Cambridge, Cambridge University Press 1999, str. 175-193 17] Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil Uradni list Republike Slovenije, št. 50/04,58/04, 43/05,64/05, 83/05,115/05,118,07 http:llwww.gzs.silslolpanogelzbornica_kmetij- skih_in_zivilskih_podjetijlnacio nalna_zako noda- ja/ho rizontdni_predpisi_za_zivilal 26298,11.1.2008 [18] Varnost prehrane v Evropski uniji http:llwww.cleopatris.net, 4. 1. 2008 [19] Pravilnik o količinah predpakiranih izdelkov Uradni list Republike Slovenije, št. 110/02 http:llwww.gzs.silslolpanogelzbornica_kmetij- skih_in_zivilskih_podjetijlnacionalna_zakonoda- jalhorizontalni_predpisi_za_zivilal 16430,11.1. 2008 [20] Summary ofresults for the consultation docu- ment on »Labelling: competitiveness, consu- mer information and better regulation for the EU« Health & Consumer Protection Directorate-Ge- neral, december 2006 http:llec.europa.euldgslhealth_consumerlin- dex_en.htm, 4. 1. 2008 [21] Medved, P. Vprašanje z evrofona Petra.Medved@gzs.si, 11.1. 2008 & Grafično ekološki center srrcmsK& TAMTOT1SK Vrhunski materiali fn storitve za sitotisk in tampotisk Prodaja barv m ostalih mrtMlilov (nwüre. raka, tampon l prtfti«i«i proteVAjnlrav; Eksperti» n lansiranje barv in napenjanje wt Strotovna pomoč pn rečeva ryu tehnoloikih pioblenw v proizwckijt. GflEC D.O.O. LJUBLJANA, www.grec.5l basysPrint UV-SETTER UV-SETTER 440,480 V prejšnji številki revije Grafi- čar in članku podjetja Punch Graphix s predstavitvijo njihove novosti digitalnega tiskarskega stroja Xeikon 8000 smo vam obljubili nekaj besed o ponudbi družine izdelkov basysPrint. Na- men dogodka v Bruslju je bilo pokazati tudi razvojne pridobi- tve s CTP-osvetljevalnimi enota- mi, ki kot digitalna rešitev razvo- ja podjetja dopolnjuje delo v kla- sičnih tiskarskih produkcijskih okoljih. Da je njihov razstavni prostor vreden ogleda, so nas prepričali s predstavitvijo dveh novih UV-CTP-naprav za izde- lavo tiskovnih form na UV- osnovane tiskarske plošče: UV- Setter 440 in 840. Po želji stranke sta popolna ali delno avtomatizirana rešitev za proizvodnjo, v navezi z izpopol- njeno mehaniko pa omogoča učinkovitejšo, kakovostnejšo in hitrejšo izdelavo tiskovnih form, kar se posledično kaže v večji končni produktivnosti in dobič- ku. Zakaj popolno ali delno avto- matizirano? Preprosto zato, ker kupci lahko ob nakupu izbirajo med pol- in polno funkcionalni- mi konfiguracijami oziroma mo- duli osvetljevanega stroja, z enoj- no kaseto zalog (100 plošč) ali razširjeno kapaciteto kaset (500 plošč), avtomatskim modulom za odstranjevanje vmesnega za- ščitnega papirja, modula za ukri- vljanje in luknjanje. Po željah stranke in potrebi izdelajo tudi dodatke za ročno izdelavo. Kar pa je najpomembnejše, kupljene konfiguracije je moč nadgraditi v popolno avtomatiziran sistem, kadar in kjer koli. Tako kot predhodniki omenje- nih dveh novosti stroja delujeta v okviru konvencionalnih UV- plošč. Uporabniki lahko razvija- jo tako negativne kot pozitivne plošče, zaradi svetlobne, tempe- raturne obstojnosti, odpornosti proti praskam tovrstnih plošč, svetovne dostopnosti oz. razpo- ložljivosti na trgu in več kot kon- kurenčne cene plošč je konvenci- onalna tehnologija UV-razvija- nja vse bolj konkurenčna drugim tehnologijam. Dodatno pre- dnost ima zagotovo tudi zaradi zmanjševanja stroškov, saj upo- rablja cenejše kemikalije, sam proces pa zagotavlja manjšo po- rabo energije. Programska pod- pora omenjenih pridobitev po- nuja zanesljivo možnost imple- mentacije v vsak sistem. Z razvojem naprav UV-Setter serije 400 ali 800 v navezi s kon- vencionalnimi UV-ploščami želi podjetje zadovoljiti svoje kupce in jim tako zagotoviti največjo možno procesno in produktivno stabilizacijo. Temperaturno ne- obdelane negativne plošče tako na primer zagotavljajo tisk nakla- de do 400.000 izvodov in več. S pozitivnimi in temperaturno ob- delanimi ploščami pa naklade lahko povečamo do 1,5 milijona odtisov. Ponudba osvetljevalnega pro- grama basysPrint se trži v okviru podjetja Xeikon, tako lahko več informacij dobite na spletnem naslovu www.punchgraphix.com. XEIKON 330 Kot zanimivost poleg najso- dobnejšega stroja za digitalni tisk Xeikon 8000, ki je bil predsta- vljen v prejšnji številki revije Grafičar, nismo omenili njihove specifične digitalne rešitve, stroja Xeikon 330. Stroj je specifičen zaradi svoje namembnosti, saj je razvit za digitalni tisk samolepil- nih etiket, kar z drugimi beseda- mi pomeni, da nadomešča fle- ksotisk in suhi ofsetni tisk. Na- menjen je tisku manjših naklad variabilnih podatkov, tiska pa iz role v rolo. V sklopu integrirane dodatne dodelavne linije je po- polna rešitev s končno izdelano samolepilno etiketno tiskovino. Zaradi zadovoljivo široke vho- dne role ponuja različno velike končne izdelke. Ker ne potrebuje predpremazovanja ali predpri- prav, je neprimerljiva rešitev ta- ko za klasične kot za digitalne tehnike tiska. Ob Drupi 2008 vas podjetje Xeikon vabi na razstavni prostor, kjer se boste lahko na lastne oči prepričali o njihovi kakovostni in pestri ponudbi. Matic ŠTEFAN Referenca v digitalnem tisku. N*000*, Novi Xeikon 8000 Tony je hotel postati naj- boljši, uspelo mu je. Ne verjamete? Preverite na: wwwjceikon.com/tony/ Tony Roll ■ CEO Roll'em zgodbe Obiščite nas na Drupi. Presodite sami! 29/05-11/06 • dvorana 8a, D25 Drupa 2008 bo pri podjetju Xeikon v znamenju novosti digitalnega barvnega tiska, stroja Xeikon 8000. Novost postavlja nov standard kakovosti in hitrosti digitalnega tiska. Želite biti konkurenčni? Obiščite naš razstavni prosotor in odkrijte inovativne možnosti podjetja Xeikon, s katerimi vam zagotavlja zanesljivo pot do uspeha. Zaupajte svojim očem! by PUNCH Punch Graphix International nv ■ T. +32 (0)3 443 13 11 - wwwjceikon.com graphix Ennui PRENOVLJENA PROGRAMA MEDIJSKI GRAFIČNI TEHNIK V prihajajočem šolskem letu 2008/2009 bomo novo generacijo dijakov vključili v prenovljena izobraževalna programa srednje- ga strokovnega izobraževanja medijski tehnik in grafični tehnik. Prenova prinaša bolj prožne, modularno za- snovane izobraževalne programe, večjo avto- nomijo šole pri izvajanju programov, novosti na področju organizacije dela v šoli, uvajanje sodobnih metod pouka, povezovanje splošne- ga, strokovnega in praktičnega izobraževanja, boljše povezave šole z gospodarstvom in mo- žnosti hitrejše vpeljave tehnoloških novosti v programe. Dijakom prenovljena programa zagotavljata pridobivanje in razvoj ključnih in poklicnih kompetenc (kompetence so razvija- joče se zmožnosti posameznikov, da uporabljajo znanje, spretnosti in sposobnosti za ustvarjalno, učinkovito ter etično delovanje v kompleksnih, nepredvidljivih in spremenljivih okoliščinah v poklicu, družbenem in zasebnem življenju) za uspešno in ustvarjalno delo na področju mul- timedijev in grafične dejavnosti. Prenova izobraževalnih programov temelji na izhodiščih (2001)1 in poklicnih standardih2 (poklicni standard je dokument, ki opredeli vsebino poklicne kvalifikacije na določeni ravni zahtevnosti del in potrebna znanja, spretnosti in poklicne kompetence): — operater/operaterka grafične priprave, medijski asistent/medijska asistentka in oblikovalec/oblikovalka spletnih strani za program medijski tehnik; — operater/operaterka za ofsetni tisk, opera- ter/operaterka v kartonaži, tiskar/tiskarka za prepustni tisk in knjigovez/knjigovezka za program grafični tehnik. Izobraževalni program na nacionalni ravni v splošnem delu opredeljuje ime programa, naziv strokovne izobrazbe, ki se pridobi po uspešno končanem izobraževanju, cilje izo- braževanja, trajanje izobraževanja, pogoje za vključitev, pogoje za napredovanje in dokon- čanje izobraževanja, omejitev vpisa in merila za izbiro, obvezne načine ocenjevanja znanja, pogoje za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Poleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja izobraževalni program medijski tehnik omo- goča dijakinjam in dijakom, da: — pridobijo znanja in spretnosti za izvajanje dela na področju grafičnih, medijskih in avdiovizualnih komunikacij; — pridobijo znanja za uporabo sodobne in- formacijsko-komunikacijske tehnologije, računalniške opreme in programskih oro- dij; — razlikujejo in medsebojno povezujejo raz- lične vrste medijev in razvijajo spretnost povezovanja miselnih, slikovnih, zvočnih in video vsebin v izrazno in estetsko uskla- jeno celoto; — obvladajo temeljno strokovno termino- logijo in sledijo novostim na strokovnem področju; — razvijajo sposobnost in odgovornost za na- črtovanje, pripravo, izvedbo in nadzor nad lastnim delom; — pridobijo znanja za zagotavljanje kakovosti in uspešnosti lastnega dela, tehnološke- ga procesa in izdelka/storitve v delovnem okolju v skladu s standardi; — pridobijo in sistematično nadgradijo splo- šna in temeljna znanja za razumevanje za- konitosti v naravi, družbi in stroki; — razvijajo sposobnost abstraktnega mišlje- nja, celovitost pri reševanju vprašanj, sa- moiniciativnost, natančnost, ustvarjalnost in sposobnost izražanja s sliko in zvokom (vizualizacijo); — pridobijo estetske, umetniške in kulturne osnove v komunikacijskem izražanju, raz- vijajo sposobnost in odgovornost za ko- municiranje s sodelavci, strankami in za sodelovanje v skupini; — razvijajo podjetne lastnosti, znanja in spre- tnosti; — razvijajo pravilen odnos do varovanja la- stnine (avtorske pravice) in osebnosti (va- rovanje podatkov); — razvijajo zavest in pozitiven odnos do ukre- pov za zmanjševanje onesnaževanja, varstvo zdravja in okolja, racionalno rabo energije, materialov in časa; — razvijajo sposobnosti učinkovitega in uspe- šnega iskanja, vrednotenja, hranjenja, ob- delave in uporabe aktualnih podatkov in oblikovanja stališča do pridobljenih infor- macij. Poleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja izobraževalni program grafični tehnik omo- goča dijakinjam in dijakom, da: — tiskajo na sodobnih večbarvnih digitalizi- ranih ofsetnih strojih; — tiskajo različne reprodukcije v tehniki pre- pustnega tiska; — znajo izdelati različne vrste knjig, brošur in druge vrste grafičnih izdelkov; — pridobijo znanja o načrtovanju in izdelavi embalaže iz kartona, valovitega kartona in lepenke; — znajo uporabljati stroje in naprave v knji- goveški in kartonažerski dodelavi; — pridobijo znanja in spretnosti za izvajanje dela na področju tiska in grafične dodelave; — pridobijo znanja za uporabo sodobne in- formacijsko-komunikacijske tehnologije; — obvladajo temeljno strokovno termino- logijo in sledijo novostim na strokovnem področju; — razvijajo sposobnost in odgovornost za na- črtovanje, pripravo, izvedbo in nadzor nad lastnim delom; — pridobijo znanja za zagotavljanje kakovosti in uspešnosti lastnega dela, tehnološke- ga procesa in izdelka/storitve v delovnem okolju v skladu s standardi; — pridobijo in sistematično nadgradijo splo- šna in temeljna znanja za razumevanje za- konitosti v naravi, družbi in stroki; — razvijajo sposobnost abstraktnega mišljenja, celovitost pri reševanju vprašanj, samoini- ciativnost, natančnost in ustvarjalnost; — pridobijo estetske, umetniške in kulturne osnove v komunikacijskem izražanju; — razvijajo sposobnost in odgovornost za ko- municiranje s sodelavci, strankami in za sodelovanje v skupini; — razvijajo podjetne lastnosti, znanja in spre- tnosti; — razvijajo pravilen odnos do varovanja la- stnine (avtorske pravice) in osebnosti (za- ščita podatkov); — razvijajo zavest in pozitiven odnos do ukre- pov za zmanjševanje onesnaževanja, varstvo zdravja in okolja, racionalno rabo energije, materialov in časa; — razvijajo sposobnosti učinkovitega in uspe- šnega iskanja, vrednotenja, hranjenja, ob- delave in uporabe aktualnih podatkov in oblikovanja stališča do pridobljenih infor- macij. Posebni del izobraževalnega programa vse- buje predmetnik, kataloge znanja, izpitne kataloge, znanja, ki jih morajo imeti izva- jalci izobraževalnega programa, obseg in vsebino izobraževanja, ki se izvaja pri delo- dajalcu, in organizacijo izvajanja izobraže- valnega programa. Obseg ur splošnoizobra- ževalnih predmetov je naslednji: Slovenščina (487), Matematika (383), Tuji jezik (417), Umetnost (68), Zgodovina (102), Geogra- fija (68), Sociologija/Psihologija (68), Fizika (105), Kemija (105), Športna vzgoja (340). Pri pripravi predmetnika strokovnih modu- lov (strokovni moduli so zaokrožene enote ci- ljev in vsebin, ki povezujejo strokovno-teoretič- na, praktična in splošna znanja, zagotavljajo zmožnost prilagajanja spremembam v delov- nih, tehnoloških in organizacijskih procesih, delovno mobilnost in nadaljnje izobraževanje) smo se zavedali dejstva, da se poklici na gra- fičnem in multimedijskem področju vse bolj prepletajo. Zato smo za prenovljena pro- grama opredelili naslednje temeljne skupne module: Grafično oblikovanje (204), Gra- fični in medijski procesi (102), Kakovost in trženje (102), Informacijsko-komunikacijska tehnologija (68). Predmetnik strokovnih modulov v programu medijski tehnik obsega še obvezne strokovne module: Tipografija in reprodukcija (510), Medijsko oblikovanje (306), Izražanje s sliko in zvokom (170) in obvezne izbirne strokov- ne module; pri katerih bosta na izbiro dve možnosti: - Grafični reprodukcijski sistemi (102) in Animacija v ravnini in prostoru (102) ali - Snemanje in montaža (102) in Multime- dijska produkcija (102). Predmetnik strokovnih modulov v programu grafični tehnik obsega še obvezne strokovne module: Grafična priprava (102), Tisk (170), Grafična dodelava (170), Grafični materiali (102), Sitotisk (102) in obvezne izbirne stro- kovne module; pri katerih bosta na izbiro dve možnosti: - Ofsetni tisk (544) ali - Knjigoveštvo (272) in Kartonažerstvo (272). V obeh programih je predvideno praktično izobraževanje v šoli (praktični pouk v obsegu 750 ur) in pri delodajalcu (praktično usposa- bljanje z delom v obsegu 152 ur). Za strokovne module v obeh programih smo člani delovnih skupin, v katerih so poleg strokovnih učiteljev sodelovali tudi predstavniki različnih podjetij, na načelih učnociljnega in problemskega načrtovanja pripravili nove kataloge znanja in predme- tne izpitne kataloge, s katerimi bomo pri izpeljavi učnega procesa sledili zastavljenim ciljem prenove. Za začetek izvajanja programov sedaj pripra- vljamo izvedbeni kurikul, ki vključuje obli- kovanje odprtega kurikula (vsebine, ki bodo omogočale dodatna funkcionalna znanja in izbirnost), in sodelujemo v izobraževanjih za ustrezno programsko, metodično-didaktič- no in izvedbeno-organizacijsko delo v no- vem šolskem letu. Lea Golob Iva Molek Srednja medijska in grafična šola Ljubljana3 Več: 1 http://www.cpi.si/ucitelji/kurikulum/izhodisca.aspx 2 http://www.nrpslo.org/podatkovne_baze/poklicni_stan- dardi.aspx 3 http://www.megra.si m 17 ■ Pred 10. leti smo mislili, da smo ambiciozni. Dobavljati papir take kakovosti, kakršno zahtevajo tiskarji. Ponujati najširšo paleto izdelkov. Ponujati enak kakovostni nivo po vsej Evropi. Hello letos praznuje svojo deseto obletnico. Zahvaljujoč tisočim tiskarjem po vsej Evropi smo presegli svoja pričakovanja. Zaradi vsega, kar smo dosegli, so se naše ambicije še povečale. Obljuba znamke Al« Alpe papir d.o.o. • Letališka cesta 16 • 1122 Ljubljana - Tel. +386 1 546 64 50 • Faks +386 1 546 64 98 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si MPIR^T^ PE Maribor • Špelina ulica 1 • 2000 Maribor •Tel.+386 2 426 11 16 • Faks+386 2 426 11 17 • info@alpepapir.si • www.alpepapir.si • - - ■- -- ---- ——;_____ . _ . ,—~ - ' Ali. j;— ^— ----- Hello je biti "pravi odgovor'' za tiskarje. "Pravi odgovor" za prihodnost je še višja kakovost papirja, bolj inovativne in uporabnejše storitve ter mednarodna podpora lastnikom blagovnih znamk. Kakršnekoli so vaše ambicije, naj bo Hello del njih. Veselimo se prihodnjih 10 let. lil 10 years! The answer. www.hellopaper.com NADALJEVANJE IZ ŠT. 2/2008, STR. 22 Digitalni tisk po ISO 12647-7: ALTONA TEST SUITE ALTONA TEST SUITE 1.2 ONLINE VERSION Preden se lotimo certificiranja preizkusnega tiska bolj natanč- no, poglejmo, kaj v ta namen po- nuja uporabniški paket Altona, še zlasti, ker je na voljo tudi brez- plačna verzija 1.2; datoteke so dostopne na spletni strani www. eci.org v rubriki Projects/Altona Test Suite (stanje 21. maja 2008). Ne smete pa se preveč razveseliti, kajti to je omejena verzija, ki ve- lja samo za sijajno in mat prema- zane papirje ISO, tip 1 in 2, z barvnim profilom ISOcoa- ted.icc, torej tudi ne s posodo- bljenim profilom ISOcoated_ v2_eci.icc, ki ga je pred kratkim zamenjal! Altona Test Suite 1.2 Online Version se od popolnega paketa Altona Test Suite Application Kit ne razlikuje samo po obsegu digi- talnih dokumentov in manjkajo- čih referenčnih odtisih, marveč tudi v veliko podrobnostih. Ker je zadeva brezplačna, uporabnika vseskozi napeljujejo k nabavi ce- lotne različice Application Kit, posebej pa opozarjajo, da: 7 ne zagotavljajo nikakršnih jamstev in ne prevzemajo nobene odgovornosti, 7 mora pri uporabi slik ali pre- izkusnih form obvezno dodati besedilo »© 2004 by European Color Initiative - www.eci.org[h ttp:// ww w.eci.org]«, 7 razen v svoji organizaciji ne sme objaviti nobene izmed slik v nobeni elektronski obliki in na nobenem mediju (ftp, CD- ROM, DVD), 7 ne sme nobene izmed slik po- slati komu zunaj svoje organiza- cije s kakršnim koli elektronskim sistemom (e-pošta), 7 ne sme odstranjevati logotipa ECI, European Color Initiative, 7 ne sme zaračunati nobenega izdelka, publikacije ali storitve, ki vsebuje kakršne koli kompo- nente Altona Test Suite, 7 v vseh nasprotnih primerih potrebuje pisno privoljenje (li- cenco) ECI-ja. Na navedeni spletni strani ima- mo tako na voljo naslednje preiz- kusne sestavine iz originalnega paketa Altona Test Suite Appli- cation Kit: 7 šest preizkusnih slik v barv- nem prostoru RGB oziroma z barvnim profilom ECI-RGB.icc. To so črno-bela, nevtralna in po dve barvno enolični (enotni), ter barvno kontrastni podobi; © © © © © © Altona Test Suite 1.1a Download latest version from www.eci.org ©2003 European Color Initiative ■ www.eci.org Page 1of3- "Measure" ■ June 2004 bydnv =Tt M (17 ECI 2002 Characterization Target ■ www.ee -• Slika 5. Dokument altona_measure_1v1a.pdf. Na tem mestu je sicer prostor za medijski klin Ugra/Fogra. Glej sliko v prejšnjem članku. , - © Ko bi le lahko pogledali v nase glave *S Canonom lahko Znotraj vsake tiskalniške glave v izdelkih imagePROGRAF je več kot 30 let Canonovih izkušenj z brizgalno tehnologijo Bubblejet, kar zagotavlja izjemno kakovost in storilnost. V novih tiskalnikih velikega formata imagePROGRAF iPF8000S in iPF9000S se nahaja 8-barvni sistem pigmentnih črnil LUCIA, ki omogoča obstojen izpis pri hitrosti 37,4 m/h. Skupaj s Canonovim orodjem za kalibracijo barv zagotavljata tiskalnika dosledno kakovost izpisov na številnih medijih, ki se v popolnosti ujemajo od tiskalnika do tiskalnika. Zahvaljujoč Canonovi tehnologiji je mogoče med izpisovanjem zamenjati posode s črnilom, ne da bi prekinjali proces tiskanja. Za učinkovito in donosno tiskanje velikih formatov obiščite http://www.canon.si/lfp ali pokličite + 386 1 5308 710. A/Vv\ ®r EUR02008 AustNQ-SwHzGrrand x4 ImagePROGRAF STANDARDIZACIJA 7 preizkusno formo altona_vi- sual_1v2a_x3.pdf, ki ob števil- nih sestavinah za vizualno oceno kakovosti vsebuje tudi vse nave- dene podobe, reproducirane z barvnim profilom ISOcoa- ted.icc; 7 preizkusno formo altona_ measure_1v1a.pdf z barvno ta- blico ECI2002 za profiliranje ter merilnimi klini za vrednotenje tiskovne kakovosti (slika 5); 7 preizkusno formo altona_ technical_1v2_x3.pdf za odkri- vanje napak v dokumentih PDF/X-3; 7 tehnično dokumentacijo v angleščini in/ali nemščini na 32 straneh, ki pa se nanaša samo na brezplačni paket Altona Test Su- ite 1.2 - Online Version. Izvir- na dokumentacija iz leta 2004 obsega 132, z dodatkom iz leta 2005 pa še 53 strani. Razočarani? No, ne bodite ma- lenkostni, saj je brezplačno. ELEMENTI ALTONA MEASURE Altona measure na sliki 5 je me- rilna forma za spektrofoto- in denzitometrično preizkušanje ra zličnih analognih ali digitalnih tiskarskih sestavov, zato je zapi- sana v splošnem formatu PDF 1.3 in ni omejena z uporabo v eni sami tiskarski tehniki. Vsebuje 18 preizkusnih oziroma merilnih elementov: Od 1 do 4 so merilni trakovi v procesnih barvah cmyk za nadzor horizon- talnih profilov obarvanja v posa- meznih conah. Spomnimo se zahteve iz prejšnjega članka, ki pravi, da barvna razlika CIE- LAB, ki jo izmerimo med pov- prečjem devetih enakomerno razporejenih polj tega traku in katero koli meritvijo v digital- nem tisku, ne sme biti večja kot AE*ab < 2,0. Od 5 do 8 so široki vertikalni trakovi pro- cesnih barv cmyk, s katerimi vi- zualno nastavimo obarvanje, da ustreza normativnemu delu stan- darda ISO 12647. Seveda to ni mogoče brez standardnih vzor- cev, ki pa jih ni mogoče »naloži- ti« z interneta, ampak morate kupiti Altona Test Application Kit; pa smo tam. Od 9 do 11 so polja sekundarnih barv; zele- ne (C + Y), modre (C + M) in rdeče (M + Y). Namenjena so za vizualno in barvnometrično vre- dnotenje glede na barvne vre- dnosti v standardih serije ISO 12647. Spomnimo se, da barvno odstopanje procesnih barv CMYK-RGB ne sme biti večje kot AE*ab < 5,0, odstopanje nji- hove barvitosti pa ne večje kot AHab < 2,5. 12 je stopnjasti klin v primarnih barvah cmy, ki niso v sivem rav- novesju, marveč so tonske vre- dnosti na istih mestih v vseh treh izvlečkih enake. Zato se ne upo- dobi nevtralno siva barva, upora- bljamo pa ga za vizualno primer- janje preizkusnega in proizvo- dnega tiska. Od 13 do 16 so stopnjasti klini v posame- znih procesnih barvah cmyk. Namenjeni so za vrednotenje in usklajevanje tiskarskih gradacij, ki morajo biti ne glede na analo- gno (CTF) ali digitalno (CTP) kopiranje tiskovnih form enake in skladne s standardi ISO 12647, v barvnem ravnovesju, torej. Številke na levi označujejo tonske vrednosti, definirane v dokumentu. Enoodstotni korak tonskih vrednosti v svetlem (A = 0-12 %) in temnem (A = 88-100 %) območju gradacije omogoča vrednotenje tonskega obsega in natančno nastavitev tonske reprodukcije, ki je tu še posebej kritična (rezanje in zapi- ranje tonskih vrednosti). Kot ve- mo, tiskarska gradacija v digital- nem tisku glede na izbrane raz- mere ne sme odstopati več kot pet odstotkov. 17 je barvna tablica ECI 2002 za pripravo barvnih profilov preiz- kusnih naprav in v nestandar- dnih razmerah tiskanja, denimo pri frekvenčnem rastriranju. Vsebuje vsa polja, ki jih predpi- suje standard ISO 12642 (IT8.7/3). Dopustna odstopa- nja, ki veljajo pri vrednotenju te tablice, so navedena na strani 32 (drugi stolpec zgoraj) prejšnje številke Grafičarja. 18 je prazen prostor, ki so ga rezer- virali za CMYK-medijski klin Ugra/Fogra. To je še eno razoča- ranje brezplačne ponudbe Alto- na Test Suite 1.2 - Online Ver- sion, kajti kupiti ga morate pose- bej. Predstavlja ga slika 1 v prej- šnji številki, dopustne tolerance pa so navedene v točki 4.2.2 iste- ga članka. ELEMENTI ALTONA VISUAL Kot pove ime, je ta forma na- menjena predvsem za vizualno odkrivanje napak, ki nastajajo v tehnološkem procesu z doku- menti PDF/X-3. Vizualno oce- njujemo šest najpomembnejših dejavnikov: upodabljanje proce- snih barv, dvotonov in posebnih barv, pokrivanje (overprinting) in prelivanje (smooth shades) procesnih barv ter ločljivost. S slikami lahko učinkovito oce- nimo tudi vizualno kakovost in skladnost upodobitev, pri tem pa upoštevamo ubranost barv, upo- dabljanje barv, podrobnosti in ostrine ter sijaja in leska. Ob opi- su preizkusne forme Altona Vi- sual bomo o tem pisali v nadalje- vanju članka. Marko KUMAR Slika 6. S standardnimi slikami preizku- sne forme Altona Visual lahko ocenjuje- mo tudi vizualno kakovost, ki se pri ena- kih tehnoloških razmerah, tj. istih tole- rancah po standardih IS0 1 2647, spre- minja glede na vsebino podobe. Pove- dano bolj praktično: naravna, še zlasti pa nenaravna odstopanja v tisku se ve- liko bolj odražajo na vizualni kakovosti nevtralnih (zgoraj) in barvno enoličnih oz. enotnih slik (v sredini) kot na barvno kontrastnih slikah (spodaj). NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 4/2008 „OOBE INDESIGN TABELE Tabele uporabljamo za lažji in boljši prikaz podatkov in in- formacij, ki jih organiziramo v rubrike in vrstice. V programu InDesign CS2 je izdelava tabele razmeroma preprosta, še posebno če jo primerjamo z izdelavo v prej- šnjih verzijah in drugih pro- gramih za prelom besedila. Na voljo imamo tudi številne funkcije za določanje osnov- nih lastnosti tabele in njeno urejanje. Tokrat bodo opisani različni načini za: - izdelavo tabele, - orodja za določanje lastnosti, -orodja za urejanje tabele. Izdelava tabele Glavni deli tabele so: okvirni- ce, rubrike (segajo od zgornje do spodnje okvirnice), polja, vrstice, glava, čelo, noge itn. Tabele se v InDesignu obrav- navajo kot besedilo, zato moramo pred njihovo izde- lavo vedno narisati tekstovni okvir. Tabelo lahko izdelamo različno: -v tekstovni okvir se posta- vimo z orodjem za besedilo in iz menija Table izberemo funkcijo Insert Table. Na zaslonu se nam pokaže po- govorno okno Insert Table, v polje Body Rows vnesemo želeno število vrstic, v polje Columns število rubrik, v polji Header Rows in Foo- ter Rows vpišemo število vrstic, ki jih potrebujemo za glavo in noge tabele; -izberemo že natipkano be- sedilo in ga z uporabo funk- cije Convert Text to Table iz menija Table pretvorimo v tabelo. V pogovornem oknu definiramo način razdelitve podatkov v rubrike in vrsti- ce, pritisnemo OK in na za- slonu se prikaže tabela. Z nasprotno funkcijo Convert Table to Text lahko izbrano/ označeno tabelo, rubriko, vrstico ali polje pretvorimo v besedilo, pri tem izbere- mo ustrezen način loče- vanja tabele in potrdimo s pritiskom na OK; OKVIRNICE POLJE I RUBRIČNICA < PREČNICA VRSTICA Osnovni deli tabele. -že izdelano tabelo (npr. v programih Microsoft Word ali Excel) lahko uvozimo s funkcijo Place (File Place) tako, da izberemo datoteko (npr. *.rtf, *.doc, *.xls), ki vsebuje želeno tabelo. Določanje lastnosti tabeli Izdelani tabeli začnemo do- ločati nekatere osnovne la- stnosti. Dodajamo ji rubrike, vrstice, glavo in noge, nato določimo osnovne lastnosti stavljenega besedila v njej: naslonilo, vrsto pisave in sto- pnjo, odmike ipd. Dele tabele izbiramo z orod- jem za besedilo; ko se z miško približamo določenemu delu tabele, se na zaslonu pojavi ikona, s katero si pomagamo izbrati določen del tabele. Obstaja pet različnih ikon glede na položaj miške. ^ Miško približamo zgor- njemu levemu vogalu tabele (okvirnice), pojavi se znak, pritisnemo še tipko miške in izberemo celo tabelo. —► Miško približamo le- vemu robu vrstice, pojavi se znak, pritisnemo še tipko mi- ške in izberemo vrsto. Miško približamo vrhu rubrike, pojavi se znak, priti- snemo še tipko miške, izbe- remo rubriko. ■ Miško postavimo nad levi ali desni rob polja, pojavi se znak, s premikanjem spre- minjamo velikost rubrike, v kateri je polje. Če pritisnemo na tipkovnici Shift, se širina tabele ne bo spremenila, po- večali bomo samo rubriko. t Miško približamo vrhu ali dnu polja, pojavi se znak, s premikanjem spreminjamo velikost vrstice, v kateri je polje. DINCE-RpjJlr - iT - £ a !5p< v v m I ai ä:\ j. Llü ; i turfy v i a- «M1 SE IS1*' * 77,773 rnr i : « --f- Debelina črt -1— Table Options k Cel Options Vrsta pisave \|/ Stopnja \|/ Različica pisave Razmikmed izbrane vrsticami pisave (leading) V Naslonilo ¥ Vertikalna poravnava V Rotacija besedila . V Število vrstic . V Število rubrik V Višina vrstice V Širina kolone Spajanje polj Višina vrstice Oblika črt Prikaz in izbira črt Paleta Control. Paleta Table. Paleta Table in Control Tabeli določamo osnovne la- stnosti s pomočjo funkcij na paletah Table, Control ali pri- ročnih menijih. Paleta Table je vdelovnem prostoru; če ni pri- kazana, jo poiščemo v meniju Windowali na tipkovnici priti- snemo Shift-F7. Paleta Con- trol je pod menijsko vrstico, funkcije za urejanje tabele so vidne šele potem, ko je izbran določen del tabele. Vrsta pisave in njena razli- čica; stopnja pisave; razmik med vrsticami (leading) so orodja, ki jih uporabljamo za urejanje besedila v tabeli. Naslonila; s to funkcijo dolo- čamo vrsto naslonila v tabeli. Vertikalna poravnava; s to funkcijo določamo vrsto ver- tikalne poravnave besedila v polju tabele; izbiramo lahko med štirimi različnimi nači- ni: na vrh polja, sredino polja, poravnano na dno ter besedi- lo, poravnano čez vso širino polja tabele. Rotacija besedila; funkcija nam omogoča rotacijo bese- dila v polju tabele za 0,90,180 ali 270 stopinj. Število vrstic in rubrik; z vnosom vrednosti v polja lah- ko dodajamo ali odvzamemo tabeli nove rubrike in vrstice. Višina vrstice; s funkcijo določamo višino označenih vrstic, v spustnem seznamu lahko izbiramo med dvema možnostma, At least in Exac- tly. Ko izberemo možnost At Least, se višina vrste prilago- di besedilu (če je besedila ve- liko oziroma kasneje besedilo v polje še dodajamo, se višina vrstice samodejno prilagodi; višina vrstice se povečuje). S funkcijo Exactly pa se vrstici natančno določi višina (vrsti- ce se ne bodo samodejno po- večevale, če v polje dodajamo besedilo, v polju se pojavi rdeča pika (Overset), ki nas opozarja, daje preveč besedi- la). V sosednje polje vnašamo vrednosti za višino vrstice. Širina kolone; v polja vna- šamo širino označenih ko- lon oziroma jo natančno določamo. Spajanje polj; gumb nam omogoča spajanje polj, z gumbom pod njim pa ločuje- mo polje. Debelina črte; v polja vna- šamo debelino črt oziroma določamo. Oblika črt; v polja vnaša- mo obliko črt oziroma jo določamo. Prikaz in izbira črt; s funk- cijo lahko urejamo označen del tabele; modra črta pred- stavlja robove izbranega dela tabele, ki se bodo spremenili, če spremenimo npr. debelino črte. Ko z miško izberemo po- samezno modro črto, se barva spremeni v črno; ta del tabele ali polje ne bo več izbrano. Odmik besedila; v polja, ki so nam na voljo na paleti Table, vnašamo vrednosti, s kateri- mi določamo odmik besedila (dodajamo belino) od robov polja tabele. V podmenijih palete Table, Control in priročnih menijih so še nekatera orodja za do- ločanje lastnosti tabel, prav tako pa tudi orodja za urejanje tabele in polj (Table Options in Cell Options). Insert in Delete; Insert je funkcija za dodajanje vrstic in rubrik; ko izberemo želeno funkcijo, se nam na zaslonu pojavi pogovorno okno In- sert Rows (Columns). V po- lje Number vnesemo želeno število vrstic ter označimo, kje želimo dodati vrstice, nad (Above) ali pod (Below) izbra- no vrsto. Delete pa uporabi- mo za brisanje tabele, vrstic ali rubrik. Select je funkcija, ki omogo- ča označevanje delov tabele. Split Cell Horizontally; funk- cija razdeli polja na dva dela po višini. Split Cell Verticaly; funkcija razdeli polja na dva dela po širini. Distribute Rows Evenly; funkcija je primerna, kadar želimo z eno potezo urediti ta- belo tako, da bodo vse vrstice enako široke. Distribute Columns Evenly; funkcija za izenačitev rubrik. Urejanje tabele Tabele in polja urejamo zato, da bi imela tabela lep videz, bila pregledna in da bi bili po- datki v poljih prikazani čitljivo in po tipografskih pravilih. Tabele urejamo s pomočjo funkcij v paleti Tabele Options (Tabele —> Tabele Options). S pomočjo nastavitev, ki so nam na voljo v pogovornem oknu, določamo lastnosti tabele. Pogovorno okno je razde- ljeno na pet menijev: Table Setup, Row Strokes, Column Strokes, Fils, Headers and Footers. Table Setup; v meniju naj- demo funkcije, ki so tudi na paleti Table in Control; šte- vilo vrstic, rubrik, glave in noge tabele. Table Border je funkcija, s katero določa- mo debelino, obliko in barvo okvirnice, funkcijo Preserve Local Formatting uporabimo, če smo okvirnico že urejali v paleti Control. S potrditvijo TABELARIČNI STAVEK Palete za urejanje tabele. funkcije program obdrži prej- šnje nastavitve. V primeru, da je tabela vgrajena v besedilu, dodamo v polje Table Spacing vrednosti za odmik tabele od besedila. Table Row Strokes; v meniju so funkcije za določanje la- stnosti prečnice tabele. Table Column Strokes; v meniju so funkcije za dolo- čanje lastnosti rubričnice ta- bele. Fills; v meniju so funkcije za določanje lastnosti zapolnitev polja. Vse tri funkcije delujejo ena- ko. Omogočajo urejanje ta- bele po vnaprej določenem vzorcu, iz padajočega menija Alternating Pattern izberemo vrsto vzorca (npr. Every Other Row, z njo se bodo spremeni- le vse vrstice, z Every Second Row vsaka druga vrstica ipd.). V poljih, ki so še na paletah, določamo debelino, obliko, barvo. Headers and Footers; tabeli, ki jo naredimo v InDesignu, lahko dodajamo noge in glavo (to lahko storimo že pri izde- lavi nove tabele z vnosom v pogovorno okno Insert Table). To nam olajša delo, kajti pri stavljenju tabel, ki obsegajo več strani, se glava tabele na vsaki strani ponovi. Ko izdela- mo tabelo, lahko upoštevamo tudi to nastavitev. V pogovor- nem oknu vnesemo število vrstic za glavo ali noge ter v spustnem seznamu izbere- mo, kje naj se ponavlja. Polja urejamo s pomočjo funkcij v paleti Cell Options (Tabele Cell Options). S pomočjo nastavitev, ki so nam na voljo v pogovornem oknu, določamo lastnosti polj. Po- govorno okno je razdeljeno na štiri menije: Celi Setup, Strokes and Fills, Rows and Columns, Diagonal Lines. CellSetup;vmeniju najdemo funkcije za urejanje besedila, Palete za urejanje polj. lahko jih primerjamo s funk- cijami Text Frame Options. Na paleti so orodja za odmik be- sedila, vertikalno poravnavo, prvo osnovno črto besedila, rotacijo besedila. Strokes and Fills; v meniju so funkcije, s katerimi dolo- čamo debelino, obliko, barvo črte polja tabele. Na paleti je tudi funkcija za prikaz in označevanje delov polja. Rows and Columns; v meniju so funkcije, s katerimi določa- mo višino označenih vrstic ta- bele (Row Height), vspustnem seznamu lahko izbiramo tudi med dvema možnostma At Least in Exactly. Na paleti so tudi funkcije za določanje širi- ne vrstic (Column Width). Diagonal Lines; s pomočjo funkcij v meniju v polja po- stavljamo diagonalne linije, na voljo so trije različni načini linij, prav tako pa jim lahko določimo tudi obliko, debeli- no, barvo. Iva Molek Srednja medijska in grafična šola Ljubljana VIRI Kvern, 0. M., Blatner, D. Stvarni svet: ADOBE INDESIGN CS Mikro knjiga, Beograd 2005 Wood, B. ADOBE INDESIGN CS Kompjuter biblioteka, Beograd 2006 Aleksič, Z. ADOBEINDESIGN CS 2 Kompjuter biblioteka, Beograd 2005 www.indesignsecrets.com maj 2008 RAZVOJNI CENTER HP BARCELONA Podjetje HP Barcelona je kot podružniški del sistema korpora- cije HP v začetku aprila prazno- valo 20-letnico obstoja in inova- cij s področja LFP - širokofor- matnih tiskalnikov. Ob tej prilo- žnosti so se odločili, da novosti in svoj razvoj širši javnosti predsta- vijo na dnevu odprtih vrat, česar do zdaj še nismo doživeli, saj so- dobna digitalno usmerjena pod- jetja svoj razvoj bolj ali manj je- mljejo kot strogo poslovno skriv- nost. Bistvo dogodka je bilo torej uradno predstaviti vse notranje aktivnosti oddelkov, širši javno- sti pa skozi oči nas in naših foto- grafskih objektivov izpostaviti ključne dejavnosti razvoja podje- tja za višjo kakovost izdelkov in ne nazadnje zadovoljstvo konč- nih uporabnikov. V osnovi se njihov razvoj usmerja na eno- stavnejšo oziroma poenostavlje- no uporabo tehnologij za vse svoje uporabnike - od posame- znikov do največjih podjetij. S ponudbo, ki zajema tiskanje, osebno računalništvo, program- sko opremo, storitve in IT-infra- strukturo, HP dejansko sodi med največja IT-podjetja na sve- tu. Na močno informacijsko us- meritev razvoja kaže tudi dejstvo, da se zavedajo ključnega vpraša- nja sodobne digitalne tehnologi- je, to je uporaba oziroma upra- vljanje sodobne opreme. V veči- ni primerov za upravljanje digi- talnih naprav potrebujete kar ne- kaj grafičnega in računalniškega znanja, kar pa ni sprejemljivo za kar precejšni obseg uporabnikov, ki dnevno potrebujejo digitalni izpis. Nova razvojna ideja za lažje delo končnih uporabnikov goto- vo pomeni korak naprej na tem področju. Na novo spletno na- ravnan aplikativni modul za čim bolj enostaven tisk PDF-doku- mentov HP Instant Printing To- olkit namreč omogoča več kot poenostavljeno posredovanje tu- di najzahtevnejših grafičnih do- kumentov izhodnim napravam, kar velja tako za arhitekturno projektiranje kot pisarniške do- kumente (poleg formata PDF se namreč za tisk zahtevnih 3D- vektorskih načrtov tekoče upora- blja format DWF). Poenosta- vljenost uporabe se kaže v kako- vostno zagotovljenem tisku do- kumentov s pomočjo definicij le dveh parametrov: • vrsta tiskalnika, • vrsta medija v sklicnem tiskalniku. Zaradi spletne usmerjenosti pa za modul to hkrati pomeni, da omogoča neposredno odpošilja- nje dokumentov v tisk kamor koli, na kateri koli tiskalnik, če je to seveda v pristojnosti pošiljate- lja medmrežja. Ko že omenjamo sodobno digi- talno opremo za iztis dokumen- tov, omenimo, da smo bili tako ob dogodku v Barceloni kot tudi slovenskem dogodku v hotelu MONS v Ljubljani priča novi strojni pridobitvi HP-privržen- cev. Večino novosti so namenili bolj za pisarniško kot za komer- cialno uporabo. Na trgu so zdaj ponujeni naslednji izdelki: • HP LaserJet P1005 - izredno kompakten črno-bel laserski ti- skalnik s hitrostjo dela do 15 strani na minuto, namenjen oko- ljem z največjo obremenitvijo 5000 strani na mesec; • HP LaserJet P1006 - črno-bel in cenovno ugoden laserski ti- skalnik za mala podjetja in delov- ne skupine. Hitrost tiskanja zna- ša do 17 strani. Namenjen je de- lovnim obremenitvam, manjšim kot 5000 strani na mesec; • HP LaserJet P1505 - model je namenjen večjim delovnim obremenitvam, lahko dosegajo do 8000 strani na mesec in po- nuja višje hitrosti tiskanja (24 strani na minuto); • HP LaserJet M1120 - več- funkcijska naprava omogoča vi- soko hitrost tiskanja (do 19 stra- ni na minuto) in kopiranja (do 14 strani na minuto). Poleg čr- no-belega tiskanja in kopiranja omogoča tudi barvno skeniranje, namenjena pa je okoljem, kjer obremenitve ne presegajo 8000 strani na mesec. Naprava je na voljo v dveh različicah: M1120 LFP- IN 3D- TISK MFP in M1120n MFP sta opre- mljeni s povezljivostjo z omrežji 10/100 Ethernet; • HP LaserJet M1522 - gre za najzmogljivejši predstavljeni model, ki omogoča tiskanje in kopiranje do 23 strani na minuto ter povezovanje v omrežja 10/100 Ethernet. Na voljo sta dva modela, M1522n MFP in M1522nf MFP. Zadnji poleg ti- skanja, kopiranja in skeniranja ponuja še možnost faksiranja s hitrostjo do tri sekunde na stran in pomnilnikom za 300 strani dokumentov. Modeli HP LaserJet P1005/ 1006 in HP LaserJet P1505 upo- rabljajo sferični toner, ki omogo- ča bolj natančno nanašanje črnila na papir in tako višjo kakovost ti- skanja. S področja širokoformatnih pridobitev sta poleg modela Z6100 na trg odposlana še Z2100 in Z3100. Model Z2100 se pojavlja v dveh različicah, DJ Z2100 1118 mm (Q6677A) in DJ Z2100 610 mm (Q6675A). Razlikujeta se po širini natisa. Oba upora- bljata osembarvni tisk. Kar zadeva družino Z3100, jo sestavljajo: DJ Z3100 1118 mm (Q6659A), DJ Z3100 610 mm (Q5669A), DJ Z3100ps GP 1118 mm (Q6660A) in DJ Z3100ps GP 610 mm (Q 5670A). Razlikujejo se po širini natisa, ki jim je pripisana, stroj- no pa tudi po zmogljivosti navi- deznega spomina in podpori programskega tiskalniškega jezi- ka. Prvi dve različici uporabljata pomnilnik velikosti 128 Mb, za- dnji po 256 Mb. Kar zadeva barvno produkcijo, serija Z3100 omogoča 12-barvni tisk. Pri vsem naštetem je treba pou- dariti, da je popolno funkcional- nost tiska podjetje zagotovilo z novo generacijo komunikacij- skega jezika tiskalnikov, to je HP-GL/2. S pomočjo tega in ustrezno razvite strojne opreme tiskalniki brez težav sprejemajo in obdelujejo zelo veliko podat- kov. Prav zato so njihovi najso- dobneje razviti izdelki specifični in več kot konkurenčni ravno na področju širokoformatnega digi- talnega tiska in posledično po- datkov večjega obsega. Vsi na- prednejši in najsodobnejši tiskal- niki uporabljajo omenjeno jezi- kovno podporo. Dodatna in nezanemarljiva ključna novost LFP-tiskalnikov je sistem nadzora nad vodenjem tiskovnega materiala skozi tiskal- nik. Zaradi zelo velike potrebe po mikronatančnem vodenju materiala v izogib težavam ne- zveznega tiska (»banding«) so ra- zvili sistem videovisokofrekvenč- ne kamere, ki snema teksturo po- tujočega materiala v visokofre- kvenčnih intervalih. S pomočjo slike teksture algoritmi sproti preračunavajo predvideno sliko teksture ob premiku. V primeru, da se ne prilega popolnoma izra- čunani sliki, vodila to ustrezno neprekinjeno korigirajo, kar de- jansko učinkovito preprečuje na- pake in bistveno izboljša doseda- nje rezultate tiska. Kot zanimivost pa omenimo tudi dejstvo, da se v vsakodnevno sodobno grafično produkcijo in ponudbo te skuša integrirati tudi tehnologija 3D-tiska. Podjetje HP nas je presenetilo, da se tržno in razvojno usmerja tudi na ta del razvoja grafične opreme. Bolj kot zanimivost za priho- dnje študente pa je bil naš obisk in ogled izobraževalno-razvojne ustanove Iaac, na kateri poteka študij v obliki izmenjave študen- Laboratorij za praktično usposabljanje 3D-tiskanja v inštitutu Iaac. Slika zgoraj prikazuje tridimenzionalne izdelke, ki so jih na- tisnili s tiskalnikom na levi strani spodnje slike. »Klišegraf« LaserPro gravira ali reže želene strukture na navaden papir. 3D-REZKANJE Na zgornji sliki je triosni rezkalnik, na spodnji pa rezkana struktura v penasti gumi, uporabni pa so tudi številni drugi materiali. Izdelek sodi med študentske projekte na arhitekturnem oddelku laac. tov z vsega sveta. Inštitut je v ve- čini zasnovan na 3D-tehnikah ti- ska in seveda posledično študij- sko arhitekturno prevladuje. Bi- stvo njihovega študija je praktič- no vzporedno učenje in usposa- bljanje študentov za uporabo so- dobnih grafičnih tehnik in apli- kacijskih pripomočkov z 2D- in 3D-osnovo. Da pa je stvar še bolj zanimiva, se programi prepletajo z raznimi razvojnimi projekti de- janskih razvojnih organizacij, kot je tudi podjetje HP (več si lahko preberete na spletnem na- slovu: http:llwww.iaac.net/webl en/ index.php) Sklenemo lahko, da se podjetje resnično trudi zadovoljiti konč- ne uporabnike tako v smislu ka- kovosti, poenostavljene uporabe kot tudi kreativne možnosti in s tem zaslužka. V svojem progra- mu namreč ponuja poleg ink-jet rešitev tudi laserske. Poslovne možnosti pa se lahko razširijo tu- di zaradi solventnih barvnih teh- noloških rešitev, ki prav tako močno konkurirajo na trgu. Ob poenostavljenih aplikativnih re- šitvah pa se trudijo, da bi med uporabnike privabili vse, ne gle- de na njihovo grafično ali raču- nalniško razumevanje. Matic ŠTEFAN 1 UVOD Namen članka je, da bi začeli na neporabljeno (v sodih, dozir- nih posodah, pladnjih) tiskarsko pasto gledati ne kot na odpad, temveč kot na dragocen vir suro- vine, ki jo lahko ponovno upora- bimo v procesu tiska. Reciklira- nje tiskarske paste ima velik po- tencial, predvsem v zmanjševa- nju odpada in dolgoročnem po- zitivnem vplivu na prihranek stroškov, nastalih zaradi ravnanja z odpadki (davki, ekološke daja- tve, bremenitve odlagališč in po- sledično okolja). Reciklira se na kraju nastanka odpadka, tj. v sa- mem proizvodnem procesu. Enota določene količine recikli- rane tiskarske paste je zasnovana na tehnologiji destilacije in filtra- cije. Na podlagi izbranih presku- snih odtisov z recikliranimi, od- padnimi in svežimi tiskarskimi pastami se določi kakovost konč- nega izdelka. Reciklirana tiskar- ska pasta dosega visoko kakovost in je povsem enakovredna sveži, nereciklirani, kar potrjujejo la- boratorijski testi, kot so: visko- znost, lepilnost, intenzivnost barve, vsebnost vode, hidrofil- nost, finost in preostala količina pigmentnih delcev. Primerjava vzorcev je zasnovana na podlagi odtisov, narejenih s svežimi in recikliranimi tiskarskimi pastami na različnih vrstah papirja. Pred- viden čas amortizacije vložka v recikliranje tiskarske paste je oce- njen na dve do deset let. 2 TEHNOLOGIJA Industrijski tiskarski stroji so največji proizvajalci odpadnih ti- skarskih past. Odpad se ustvari med tiskanjem, ko se odvečna ti- skarska pasta posname z dozirnih kadi in nanašalnih valjev. Zbiral- nik odpadne tiskarske paste vse- buje okoli 75 odstotkov črne in 25 odstotkov barvne paste. Pre- den se zbiralniki spraznijo, se s pomočjo tanke žice, napeljane čez kovinski pladenj, odstranijo kovinski deli (matice, vijaki in druge večje primesi, ki ne sodijo v tiskarsko pasto). Tako grobo očiščena pasta se nato zbere v za- to namenjenih zbiralnikih (so- dih), in ko so ti napolnjeni, se jih premesti v oddelek recikliranja. Postopek je zasnovan na treh sto- pnjah, tj. vakuumski destilaciji, filtraciji in mešanju. Odpadno tiskarsko pasto se prepelje iz skla- dišča v prostor s kotli za destilaci- jo. Destilacija poteka v vakuumu pri tempetauri 140 °C. Topila in voda pri tem izparijo. Hlape kondenzirajo in zberejo v loče- nih (voda in topilo) rezervoarjih. Voda in topilo se ločita v dve fazi na podlagi gravitacije. Voda od- teka v mestno kanalizacijo, med- tem ko se topilo ponovno upora- bi v tiskarni. Pasta gre v destila- cijski komori skozi 100 do 325 filtrov, pri čemer se iz nje odstra- nijo fine nečistoče, kot so prašni delci papirja (vlakna, premazi). Tako prečiščena pasta gre nato v mešalno komoro in tam se še preizkusi količina in velikost pi- gmentnih delcev v pasti ter po- trebna količina sveže tiskarske paste (slika 1). Dodatek sveže (nereciklirane) paste izboljša bar- vitost oz. intenzivnost paste, ob- stojnost in preostale funkcional- ne lastnosti, in sicer toliko, da postane reciklirana tiskarska pa- sta sprejemljiva. Obdelano pa- sto, pomešano s svežo, imenuje- mo končno reciklirno tiskarsko pasto. 2.1 Sistem ProActive Eden od vodilnih proizvajalcev strojne opreme za recikliranje ti- skarske paste je kanadsko podje- tje ProActive Recycling Inc. iz Ontaria. Njihov ProActive si- stem je štiribarvna mobilna reci- klirna enota. Sistem zaradi svoje mobilnosti omogoča, da ga pri- peljemo v neposredno bližino izvora odpada tiskarske paste, ki jo prek serije črpalk prečrpa v po- sebne sode, nameščene na drugi RECIKLIRANJE TISKARSKE PASTE Veliki delci A Odpadna TP Kovinska mreža Vakuum A Kondenzator Rezervoar odpadne TP Reciklirana TP nazaj v tiskarno Sveža TP Rezervoar reciklirane TP <— Mešalna kad (reciklirana + sveža TP) ^— Destilator Filter grobih delcev Ločevalnik X Filter finih delcev > Papirni > prah Proces recikliranja Slika 1. Postopek recikliranja odpadne tiskarske paste. strani naprave. Pasta pri tem po- tuje skozi sita, ki odstranijo vrh- njo zasušeno pasto in vse preo- stale primesi, ki niso njen del. Prečiščeno pasto se nato premeša in segreje. Ko doseže zahtevano temperaturo, jo sistem prečrpa skozi serijo centrifug in stopenj- skih filtrov. Izstopni pasti je tre- ba uravnati oz. korigirati še po- trebne parametre (obstojnost, barvni ton, viskoznost), da se do- sežejo lastnosti nereciklirane ti- skarske paste. Tako obdelana in laboratorijsko preskušena tiskar- ska pasta je pripravljena za po- novno uporabo. Sistem ProActi- ve reciklira več kot 90 odstotkov zbrane odpadne paste. Delež re- cikliranja je odvisen predvsem od starosti paste; če ta ni bila od- vzeta na kraju in ob času nastan- ka odpada, temveč je bila zbrana ločeno in shranjena v zato name- njenih rezervoarjih, je reciklira- nja tudi nekoliko manj, kajti ve- lik delež tako zbrane paste so ne- čistoče. Obstajajo pa seveda še tudi druga podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo naprav za reciklira- nje tiskarske paste: Amazon Environmental, CBG Biotech, DSC Environmental, Omega Recycling Technologies, TeeMark Corporation in Semler. 2.2 Amazon Environmental AEI je podjetje, ki se ukvarja z recikliranjem barv na osnovi la- teksa. Predelujejo pa tudi odpad- ke vseh vrst barv na vodni osnovi in uporabljene kakovostne barve v visokokakovostne barve, tako za profesionalne uporabnike kot tudi za povsem komercialne na- mene. Barve, ki se jih ne da po- novno uporabiti, reciklirajo ta- ko, da iz njih izločijo posebne le- pilne dodatke, kot je procesni pi- gment lateksa. Postopek recikli- ranja je podjetje tudi patentno zaščitilo. 2.3 CBG Biotech Podjetje razvija, načrtuje, proi- zvaja in prodaja strojno opremo za recikliranje topil in cenovno dražjih sestavin tiskarskih past (»reciklatorje«), s čimer zmanjša- jo količino odpada (»zbiralni- ki«), in kombinirane enote, ki sočasno izvajajo obe stopnji. In- vesticija se po besedah proizva- jalca povrne približno v dveh le- tih, in to zaradi naslednjih dej- stev: - potrebna je manjša količina svežih kemikalij (topil), - stroški dela z odpadnimi tekočinami so nižji, ker jih je enostavno manj, - stroški skladiščenja svežih in odpadnih tekočin so nižji. »Reciklatorji« in »zbiralniki« so na voljo v različnih velikostnih in konstrukcijskih izvedbah, vse od kompaktnih, prenosnih in/ali prevoznih, majhnih oz. srednje velikih etažnih modelov. Opre- ma je povsem samodejna in jo je varno uporabljati v vsakem de- lovnem okolju. Upravljanje na- prave je zasnovano na računalni- ški in medmrežni osnovi, kar omogoča spremljanje procesa kjer in kadar koli. 2.4 DSC Environmental Podjetje DSC Environmental proizvaja podobno strojno opre- mo kot CBG Biotech. Sistem re- cikliranja topil je povsem samo- dejen. Izkoristek posameznih komponent je več kot 95-odsto- ten, in so izjemno čiste (majhen delež primesi). DSC Environ- mental ponuja strojno opremo za proizvajalce tiskarskih past in uporabnike, tj. tiskarne, avtomo- bilsko in pohištveno ter farma- cevtsko industrijo. Cene tovr- stnih reciklirnih enot so od 200.000 pa vse do nekaj milijo- nov ameriških dolarjev, kar je odvisno od velikosti in zmoglji- vosti, ki jo je oprema zmožna re- ciklirati. DSC-oprema je znana po visoki zanesljivosti, samonad- zorovanju, -uravnavanju, -čišče- nju, -zagonu in -zaustavljanju. 2.5 Omega Recycling Technologies So specializirani za proizvodnjo industrijske opreme za zmanjše- vanje, ponovno uporabljanje in recikliranje odpadnih tekočin, ki se ustvarijo med proizvodnim procesom, ne glede nato, ali je odpad v obliki hlapov, tekočin ali trdne snovi. 2.6 TeeMark Corporation Podjetje se ukvarja s proizvo- dnjo eksplozivno odpornih reci- klirnih naprav, ki odprejo, spra- znijo in stisnejo polne ali delno polne posode s tiskarsko pasto ali aerosoli. Reciklirne enote med postopkom zajamejo hlape topil, ki se sprostijo pri stiskanju odpa- dne, že uporabljene embalaže. Po končanem recikliranju in sti- skanju je izmet iz stroja mogoče ponovno uporabiti za proizvo- dnjo nove embalaže. 2.7 Semler Semler ponuja vrsto različnih reciklirnih sistemov in so specia- lizirani predvsem za časopisne ti- skarne, ki imajo ofsetne tiskarske stroje. Ne glede na izbrano kom- binacijo je vsem reciklirnim si- stemom skupno ločevanje trdnih delcev (prašni delci papirja) skozi niz filtrov. Reciklira se več kot 95 odstotkov tiskarske paste, kar pa zagotavljajo tudi vsi omenjeni proizvajalci strojne opreme. 3 KAKOVOST PRODUKTA Med tiskanjem se zbira: prese- žna (odpadna) tiskarska pasta pod tiskarskim strojem, presežna raztopina (voda) in raztopina sle- pega spiranja, ki je običajno me- šanica alifatsko-aromatske razto- pine. Prašni delci papirja in vla- ken, proizvedenih na tiskarskih strojih, se prav tako znajdejo v odpadni tiskarski pasti. Namen recikliranja je odstraniti vse neči- stoče in povrniti tiskarski pasti lastnosti, kot jih ima sveža, kar posledično vpliva in se ocenjuje kot kakovost končnega produk- ta. Primerjava analitsko določe- nih rezultatov odpadnih in reci- kliranih tiskarskih past nakazuje izboljšave, dosežene z reciklira- njem, medtem ko primerjava re- ciklirane in sveže tiskarske paste pokaže, koliko se približa recikli- ran produkt nerecikliranemu (sveži tiskarski pasti). Rezultati raziskave EPA (Environmental Protection Agency), izvedene na časopisnem papirju, so prikazani v preglednici 1, iz katere je razvi- dno, da reciklirana tiskarska pa- sta zadosti vsem zahtevam in po- gojem; npr. viskoznost, merjena po standardu ASTM D 404089, je bila znotraj ± 1 poisonov, kar je za rotacijski tisk povsem spre- jemljivo. Analizi finosti pigmen- ta po standardu ASTM D 1316-87 in preostanek finih del- cev, merjene po ameriški metodi za tiskarske paste številka 12, ka- žeta na to, da se je določen delež finih delcev po recikliranju zadr- žal v pasti, kar pa ni povzročilo nikakršnih težav pri samem pro- cesu tiskanja. Lepljivost je bila iz- merjena po standardu ASTM D 4361-89, pri hitrosti 1200 obr./min., v minuti in na pastah za rotacijski tisk. Relativna od- pornost odtisa je bila izmerjena z metodo, sorodno standardom ASTM D 387, D 2745 in D 4838. Ker je reciklirana tiskarska pasta pomešana s svežo, lahko razmerje sveže in procesne tiskar- ske paste spreminjamo in s tem izboljšamo odpornost odtisa. Analiza vsebnosti vode, izvedena po standardu ASTM D 1744-83, izkazuje, da se večina vode med recikliranjem iz tiskar- ske paste odstrani, medtem ko analiza navzemanja vode (ASTM D 4942-89) določi emulzijsko sposobnost tiskarske paste. Vizualni učinek in obnašanje reciklirane tiskarske paste, takoj ko je bila natisnjena na časopisni papir, je bila ovrednotena z dve- ma metodama, kvantitativno in kvalitativno: 1. denzitometrični odčitki ča- sopisov, tiskanih s svežo in reci- klirano tiskarsko pasto; 2. analiza enajstih izkušenih ocenjevalcev časopisnih strani, prav tako natisnjenih s svežimi in recikliranimi tiskarskimi pasta- mi. V preglednici 2 na strani 34 so podani rezultati kvantitativne analize, medtem ko so v pregle- dnici 3 rezultati kvalitativne ana- lize, podane na podlagi ocenje- valcev. V splošnem je gostota re- ciklirane tiskarske paste v pri- merjavi s svežo dosti višja na ovojnih oz. zunanjih straneh ča- sopisa, medtem ko je sveža za malenkost bolj zgoščena (nepro- zorna) od reciklirane na notra- njih oz. jedrnih straneh (pregle- dnica 2, stran34). Odtis z recikli- rano tiskarsko pasto je primerlji- ve kakovosti odtisa s svežo (pre- glednica 3, stran 34). 4 NEIZKORIŠČENI POTENCIALI Zmanjševanje količine odpada se meri kot prostorninsko zmanjšanje ali zmanjševanje one- snaženja okolja. Prostorninsko zmanjševanje se nanaša na bruto količino odpada in vpliva nepo- sredno na okoljske vire, kot je prostor odlagališč. Onesnaženje okolja je posledica odlaganja od- padnega materiala na deponijah, predvsem so v tem primeru izpo- stavljene okolju neprijazne sese- stavine tiskarske paste, kot so tež- PREGLEDNICA1. Rezultati preizkušanja kakovosti proizvodov ODPORNOST VSEBNOST NAVZEMANJE SERIJA PREIZKUŠANEC VISKOZNOST FINOST PIGMENTA PREOSTANEK LEPLJIVOST ODTISA VODE VODE [poisonov] [mil] 4/10a [%] [gm] [%]b [%] [%] 1,2 ODPADNA PASTA NIc NI NI 3,4 69 23,6 NI 1 RECIKLIRANA PASTA 19 0,4/0,3 0,0817 4,4 96 0,102 86 2 RECIKLIRANA PASTAd 21 0,6/0,3 0,0735 3,9 92 0,049 80 3 SVEŽA PASTA 20 0,3/0,0 0,0019 4,0 100 0,057 50 4 PROIZVODNI STANDARD <0,4/<0,2 <0,01 3,7 do 4,3 >93 a: 4/10 se nanaša na štiri ali deset prask na koncu zapisa. b: Odpornost reciklirane tiskarske paste v primerjavi s svežo, podana kot odstotek odpornosti sveže paste. c: NI pomeni ni izmerjeno. Testi niso bili izvedeni zaradi previsoke vsebnosti vode v preizkušancu. d: Procesna tiskarska pasta, zmešana s svežo, v razmerju 1 : 3. HALA 15 DRUPA 2008 \ PET MOŽNOSTI I POSEBNA DODANA VREDNOST II VISOKA PRODUKTIVNOST V ENEM PREHODU III MENJAVA NA ZAHTEVO IV PRILAGODLJIV VEČBARVNI TISK V OHRANJEVANJE OKOLJA ß PR< ^OMOyf)^ fx o ^ourn0 PROSYSTEM PRINT KOMORI industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si 12.000 VSAK DAN... SE 12.000 DELAVCEV V SUN CHEMICALU TRUDI, DA BI BIL VAS PROIZVOD USPEŠEN. Samo številka, ampak za njo stoji Sun Chemical - največji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nasimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najsirsemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave rešitve v pravem času. WWW.SUNEUROPE.COM SUIlChCIIliCcll Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnciceva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si ke kovine (svinec, krom, barij) in organske spojine. S procesom re- cikliranja tiskarske paste praktič- no odstranimo vse naštete one- snaževalce okolja in odpadno pa- sto ponovno uporabimo v tisku ter s tem preprečimo, da bi se odložila v okolju oz. na odlagali- ščih. Med postopkom reciklira- nja se posebej zbirajo tudi prašni delci papirja. V osnovi je to zmes, ki je podobna pasti in je se- stavljena iz celuloznih vlaken, pomešanih z veliko količino pa- ste. Vpliv tovrstnega odpadka na okolje je enak predhodnim, le da je tovrstnega odpada znatno manj (v razmerju 1 : 200). 5 EKONOMSKA VREDNOST Privlačnost določenega proce- sa, v tem primeru recikliranja ti- skarske paste, se meri z ekonom- sko upravičenostjo. Najpomem- bnejši podatek je seveda, v koli- kšnem času se bo investicija po- vrnila in ali predvsem kdaj nam bo postopek začel prinašati dobi- ček. Ker pa navkljub kapitalistič- nim usmeritvam zahodnega sve- ta obstajajo razne direktive (1999/13/EC, 2004/42/ EC), so te prisilile proizvajalce in upo- rabnike k bolj premišljenemu ravnanju z okolju neprijaznimi snovmi. Mednje spadajo tudi ti- skarske paste. Pri ekonomskem vrednotenju je treba upoštevati višino vloženega kapitala in obratovalne stroške reciklirne enote ter količino privarčevanega denarja zaradi recikliranja, ki naj bi zmanjšali potrebo po nabavi svežih surovin in znižali ekološke dajatve, ki jih je podjetje dolžno plačati. Tovrstna naložba je velik zalogaj tudi za srednje velika podjetja, saj so cene nabave in vgradnje reciklirne enote od 250.000 evrov naprej. Ker so stroški odlaganja odpadne tiskar- ske paste za zdaj še razmeroma nizki, jih večina podjetij odlaga na deponije in v njih ne vidi neiz- koriščenega potenciala. Toda upoštevati je treba, da se to (cena odlaganja) spreminja, predvsem se iz leta v leto znatno viša. Je pa res, da se problematike vsako podjetje ne more lotevati samo zase, temveč zahteva nacionalno raven zavednosti, kar pa je v sve- tu kapitala laže reči kot storiti. 6 ZAKLJUČKI Naj je tehnologija še tako na- predna, je povsem neuporabna, če je nihče ne uporablja. Tiskar- na, ki proizvede več kot šest so- dov odpadne tiskarske paste na leto, bi morala začeti razmišljati o reciklirni enoti. Katero izbrati? Trg je velik in ponuja nešteto re- šitev, ki pa običajno ne ustrezajo povsem našim zahtevam in po- trebam. Odločitev o izbiri posta- ne nekoliko lažja, ko nam proi- zvajalec ponudi ne samo cenov- no najugodnejšo, temveč opti- malno rešitev glede na obseg oz. količino odpada in investicijske stroške. Proizvajalcem tovrstne opreme še vedno pomeni najve- čja ovira zmotno prepričanje ti- skarn, da je reciklirana tiskarska pasta v primerjavi s svežo slabše kakovosti. Obstaja splošna oza- veščenost o nujnosti in pozitiv- nih učinkih recikliranja na oko- lje, kar sem s člankom Reciklira- nje papirja (Grafičar 2/2007 in 3/2007) poskušal storiti tudi sam, vendar pa recikliranje ti- skarske paste in drugih industrij- skih odpadkov ne bo nikoli pri- šlo na naslovnice časopisov, tudi v tiste ne, s katerimi časopise ti- skajo. Toda, če je recikliranje ta- ko uspešno in učinkovito, potem Nadaljevanje na strani 34 Merkur je zanesljiv in kakovosten partner tiskarske industrije! I ■srs Dodatna pojasnila: MARIJA GUZEJ Telefon: (03) 543 23 83 ROMANA KROPIVŠEK Telefon:(03) 543 22 31 Faks: (03) 543 24 92 Faks: (03) 543 24 92 Faks: (03) 543 24 92 E-pošta: manja.guzej@merkur.si E-pošta: romana.kropivsek@merkur.si Merkur s svojo celovito ponudbo in logističnim servisom predstavlja zanesljivega partnerja tiskarski industriji. V svojem prodajnem programu ponuja premazne, brezlesne in samokopirne papirje domačih in tujih proizvajalcev, reciklažne brezlesne in premazne papirje, samolepilne papirje, embalažne kartone, ovojne in natron papirje, kuverte in vrečke za dotisk, enostransko premazne etiketne papirje ter grafične preparate, barve in plošče. Novosti v naši ponudbi! Etiketni papirji - Label Paper with IQ Etiketa lahko pripomore k uspehu izdelka, če se za pravi proizvod izbere prava vrsta papirja, se ga kakovostno potiska in oplemeniti. Glede na uporabo papirje delimo v 4 skupine: • mokromočni in lugoodporni etiketni papirji, • mokromočni etiketni papirji, • nemokromočni etiketni papirji in papirji neodporni proti lužinam, • metalizirani etiketni papirji. Papir za gibko embalažo Ponujamo širok izbor papirjev za gibko embalažo: PackPro 5.0 FLEXO, PackPro 5.2 FLEXO, PackPro 6.0 FORTE, PackPro 6.1 FORTE, PackPro 7.0 ROTOGRAVURE, PackPro 7.5 ROTOGRAVURE. Papir za gibko embalažo PackPro 4 HCI Opačen naravni papir je primeren za uporabo v farmaciji. Odlikuje ga zelo dober tek papirja pri tisku in dobra sposobnost zgibanja pri predelavi. Majhno raztezanje v prečni smeri zagotavlja identifikacijo s črtno kodo. Gramatura: 50 - 60. Poleg širokega izbora etiketnih papirjev in papirjev za gibko embalažo vam nudimo skupaj s proizvajalcem tudi brezplačno svetovanje za izbiro pravega papirja. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo TEHNIŠKI DNEVI NA SREDNJI MEDIJSKI IN GRAFIČNI ŠOLI V LJUBLJANI Pred tremi leti se je na šoli porodila zamisel, da bi za osnovnošolce višjih razredov pripravili tehniške dneve, ki bi bili enkrat tedensko v obliki ustvarjalnih delavnic in na katerih bi učenci ustvarjali in si pridobili koristne informacije in veščine s področja grafične stroke. Učitelji stro- kovnih predmetov so se z zamislijo strinjali, bili so pripravljeni oblikovati vsebinski načrt dela in ga tudi izvesti. Organizacijski del tehniškega dela, usklajevanje in dogovarjanje terminov pa bo opravljala svetovalna delavka. Na ljubljanske osnovne šole in na osnovne šole iz bližnje okolice smo razposlali vabilo z vsebino in namenom projekta: F spoznavanje dela in poklicev, odkrivanje lastnih sposobnosti, spretnosti in nagnjenosti ter poklicno usmerjanje, F sodelovanje v vseh delovnih fazah, od načrtovanja, konstruiranja, sporazumevanja, uresničevanja do vrednotenja rezultatov, F povezovanje teorije s prakso in ob delu razširjanje znanja o tehniki in tehnologiji, F poznavanje varnostnih ukrepov pri delu, oblikovanje pozitivnega odnosa do varovanja sebe in zdravja drugih. Kako potekajo ustvarjalne delavnice? Pod vodstvom učiteljev strokovnih predmetov, in sicer tako, F da pri učencu gradijo pozitivno samopodobo in zaupanje vase, F da pri vsakem učencu zagotovijo uspeh v skupini, F da ga pohvalijo in mu razvijajo interes do ustvarjanja, učenja spretnosti in veščin, F da učenca usmerjajo, da se pozitivno poveže s sošolci, to je, da jih spodbuja k temu, da pomagajo drug drugemu pri izdelovanju izdelka. Pri izvajanju pomagajo tudi naši dijaki in osnovnošolski učitelji oz. spremljevalci. Učencem se najprej na kratko predstavi šolo in potek tehniškega dneva. Nato si v specializirani učilnici ogledajo več kratkih filmov, ki so jih izdelali dijaki pri pouku v programu medijski tehnik. Sledi delitev v dve skupini, ena skupina gre v delavnico grafične dodelave, druga pa v delavnico knjigotiska; skupini se po dobri uri dela zamenjata. V delavnici dodelave se učenci najprej seznanijo z izdelki, ki nastajajo oziroma dobivajo svojo končno podobo v knjigoveznici. To so knjige, brošure, zvezki, mape, prospekti itn. Nato spoznajo tehniko ročnega barvanja papirja in se v tej spretnosti tudi sami preizkusijo, tako da vsak učenec obarva svoj papir. Med sušenjem izdelkov učenci spoznajo stroje in naprave, s pomočjo katerih grafični izdelki nastajajo. Rešujejo učne liste in jih zvežejo v knjižni blok. Iz pa- pirja, ki so ga sami obarvali, naredijo še knjižni ovitek in izdelajo brošuro. Vdelavnici knjigotiska se učenci seznanijo s tiskarskimi stroji, stiskarskimi tehnikami in vrsta- mi materialov, ki ustrezajo različnim tehnikam tiska. Na sitotiskarskem stroju z določenim moti- vom učenec natisne svoj knjižni ovitek. Svoje izdelke odnesejo domov. O delavnici pa se pogovorijo še pri uri tehnike. ODZIVI OSNOVNIH ŠOL Prvo leto seje na vabilo odzvalo precej osnovnih šol, učencev je bilo od 250 do 300. Vtisi učen- cev in učiteljev, ki so se udeležili prvih tehniških dni, so bili pozitivni in so dali pobudo za obiske še širšemu krogu šol. Naslednje leto se je večina šol ponovno udeležila delavnic; udeležilo se jih je okoli 350 učencev. Krog zainteresiranih pa seje ponovno razširil, tako da seje letos delavnic udeležilo že več kot 470 učencev. Tehniški dnevi so bili od novembra do prvega tedna v marcu. Letos smo učence presenetili s prenovljeno delavnico tiska. Udeleženci, ki so se tehniškega dne- va udeležili preteklo leto, so takoj opazili, da se za preurejeno delavnico skriva ogromno priprav, pripravljenosti za sodelovanje in veselje do posredovanja znanja. Tudi v letošnjem šolskem letu je še vedno veliko zanimanje za te dneve, zato smo se odločili, da bomo nadaljevali njihovo izvedbo. Z osnovnih šol prejemamo vsako leto tako ustne kot pisne po- hvale in priporočila za naslednje leto. Treba je pohvaliti učence, ki so se na delavnicah preizkusili v novih vlogah in se pokazali kot izvrstni, zanesljivi, odgovorni, ustvarjalni in neverjetno sposob- ni. Učenci so bili dejavni in pripravljeni sodelovati, kar je vsekakor tudi zasluga osnovnošolskih učiteljev spremljevalcev, ki poučujejo tehniko. Opravičujemo se vsem tistim, ki letos niso prišli na vrsto. Prijazno jih vabimo prihodnjič. Dragica DODIČ TURK Srednja medijska in grafična šola m 33 EKOLOŠKI TISK tiskarne in proizvajalci strojne opreme niti ne potrebujejo od- mevnih naslovov na naslovnicah dnevnega časopisja. PREGLEDNICA 2. Denzitometrične meritve časopisov ZUNANJE POZICIJA SVEŽA PASTA RECIKLIRANA RAZLIKA MED STRANI NA ODTISU (SP) PASTA (RP) (SP) IN (RP) V % časopis 1 1 0,95 1,10 14,6 2 0,99 1,00 1,0 3 0,98 1,09 10,6 časopis 2 1 0,91 1,08 17,1 2 0,95 1,03 8,1 3 1,00 1,11 10,4 časopis 3 1 0,94 1,07 12,9 2 0,97 1,02 5,0 3 0,91 1,04 13,3 NOTRANJE POZICIJA SVEŽA PASTA RECIKLIRANA RAZLIKA MED STRANI NA ODTISU (SP) PASTA (RP) (SP) IN (RP) V % časopis 1 1 1,05 0,99 -5,9 2 1,00 1,01 1,0 3 1,02 0,92 -10,3 časopis 2 1 1,08 1,06 -1,9 2 1,02 1,01 -1,0 3 1,01 1,02 -1,0 časopis 3 1 1,05 1,01 -3,9 2 1,01 0,97 -4,0 3 0,97 0,98 1,0 1. Natisnjeni so bili trije polni izvodi z recikliranimi in svežimi tiskarskimi pastami. 2. Merili so vedno na istem mestu odtisa, tako na notranjih kot na zunanjih straneh. 3. Razlika med svežo in reciklirano tiskarsko pasto v odstotkih izkazuje, da je bilo obarvanje merjenih območij večje pri recikliranih tiskarskih pastah oziroma nasprotno. Klemen MOŽINA Univerza v Ljubljani LITERATURA IN VIRI Amazon Environmental Inc. , 10. 1. 2007 American Society for Testing and Materials , 12. 1. 2007 CBG Biotech , 11. 1. 2007 Council Directive 1999/13/EC of 11 March 1999 on the limitation of emission of volatile or- ganic compounds due to the use oforganic sol- vents in certain activities and installations. DSC Environmental , 15.1.2007 Environmental Protection Agency , 15. 1. 2007 Environmental Technology Printers' Waste Ink Recycling Technology Ontario, Kanada, 2000, str. 1-5 Forest-Based Industries , 17. 1.2007 Ministry of the Environment , 11.1. 2007 Omega Recycling Technologies Inc. , 17. 1.2007 ProActive , 16. 1. 2007 Recycler's World , 4. 1. 2007 Semler , 16. 1. 2007 TeeMark Corporation , 10. 1.2007 VOC Paints Directive, Directive 2004/42/EC on the limitation of emission of volatile organic compounds due the use of organic solvents in certain paints and varnishes and vehicle refinis- hing products. Watson, T. Recycling of waste printing ink catches on at newspapers Resource Recycling, 1988, str. 20-21 United States Environmental Protection Agency On-Site Waste Ink Recycling Project Summary, EPA 600-SR-92-251,1993, str. 1-7 PREGLEDNICA 3. Rezultati vizualno določene kakovosti odtisov ZUNANJE STRANI ČASOPISOV NOTRANJE STRANI ČASOPISOV ŠTEVILO ŠTEVILO DELEŽ ŠTEVILO ŠTEVILO DELEŽ PARAMETER OPAZOVALCEV [a] OPAZOVALCEV [b] OPAZOVALCEV [c] OPAZOVALCEV [a] OPAZOVALCEV [b] OPAZOVALCEV [c] SIJAJ 0 11 0,238 2 9 0,470 GLADKOST 0 11 0,238 4 7 0,650 NEPROSOJNOST 0 11 0,238 4 7 0,650 ODPORNOST PROTI DRGNJENJU 38 0,564 1 10 0,364 OBARVANJE 0 11 0,238 4 7 0,650 PRESEVANJE in PREBIJANJE 29 0,470 1 10 0,364 OSTRINA 1 10 0,364 3 8 0,564 Kakovost časopisov je ocenilo skupaj enajst izkušenih opazovalcev, in sicer: [a] Opazovalci, ki jim je bolj všeč odtis s svežo tiskarsko pasto. [b] Opazovalci, ki ne preferirajo nobenega izmed odtisov ali odtisa s procesno tiskarsko pasto, mešano z vodo v razmerju 1 : 3. [c] Delež opazovalcev, ki jim je pri 95-odstotnem statističnem zaupanju ljubši odtis s svežo tiskarsko pasto. GRAFIČAR REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 3/2008 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Peter Puhan Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar Grafična podoba Ivo Sekne> Naslovnica: oblikovanje Iva Molek Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Letna naročnina je 22,00 EUR. Posamezne številke po ceni 4,60 EUR dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor- skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji- hovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavlje- nih prispevkih. I U i * * + M a * + • M M <»■ print media messe Thi ft r<4 t Stopite z nami na mednarodno razstavo Drupa 2008 Pričakujemo Vas od 29. maja do 11. junija 2008 v hali 07.2 razstavni prostor G15 VA Grafik d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana, T • tajništvo 01 548 32 00, prodaja 01 548 32 24, F • tajništvo 01 548 32 10 E • grafik@grafik.si, www.grafik.si KBA na Drupi 2008 * Dobitne kombinacije od majhnih do velikih formatov * Svetovni prvak pri menjavi naklad v formatu B1 * Vodilni na svetovnem trgu velikih formatov * Številka 1 pri tisku embalaže * Pobudnik in-line oplemenitenja in dodelave * KBA Complete - popoln delovni proces * Na vrhu ekološkega tiska * Edinstvene rešitve v rotacijskem ofsetnem tisku * Inovator v časopisni tehnologiji * 190-letne izkušnje izumitelja tiskarskega stroja Shajališče Drupa. Deset argumentov za KBA. Pridružite se nam na našem velikem razstavnem prostoru v hali 16 in ugoto- vite, kako lahko skupaj pospešimo vašo tiskarsko proizvodnjo, in sicer pri ofsetnem tisku pol, v DI-ofsetnem tisku, UV- in rotacijskem ofsetnem tisku, pri tisku pločevine, časopisov, vrednostnih tiskovin ali ekološkem tisku. Sku- paj z integriranimi delovnimi procesi, MIS, neposrednim spletnim tiskanjem (Web2Print) in še zlasti profesionalnim načrtovanjem. KBA postavlja mejnike in reference na mnogih področjih: z najsodobnejšo tiskarsko tehniko, inova- tivnimi procesi, inteligentno avtomatiko in pogumom za raziskovanje novih meja. Veselimo se vašega obiska. Koenig & Bauer AG (KBA) Würzburg, Frankenthal, Radebeul near Dresden, www.kba-print.com Obiščite nas na sejmu Drupa 2008, hala 16/16B45 % Koenig & Bauer AG