lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvestsl
D INVEST d,
0.0.
Podjetja za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
t Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 4. maja 2012
letnik LXV • št. 35 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2*10473 www.radio-ptuj.si
Pandinih četrt stoletja
«S*
se
43
dni
10

'.maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
Aktualno Slovenija • Ni
štipendije, ni dijaškega doma
O Stran 3
Obrt
Ptuj • Večina za prostovoljno članstvo v obrtni zbornici O Stran 6
Štajerski
Spodnje Podravje • Praznovanje prvega maja
Prvomajska simbolika grenkega priokusa
Letošnji praznični dnevi so potekali v lepem in prijaznem vremenu. Vabili so v naravo, na druženje, na športna in rekreacijska območja.
Šport Nogomet •
Aluminij drugič zapored prvak 2. lige O Stran 11
Na Ptuju in v okolici je v teh dneh dobesedno pokalo od prireditev. Vsak je lahko našel nekaj zase, vsaj za trenutek pozabil na vsakodnevno spopadanje s krizo, ki vse bolj udarja po malem človeku in ki jo uradna politika z vseh vetrov še premalo odgovorno zaznava, ker je za politično elito še vedno osrednja bitka spopada prestiž, ne pa reševanje usode ljudi. Najlažje je vzeti, najtežje pa pokazati luč na koncu tunela. Mnogi je več ne vidijo, pa kriza še zdaleč ni končana. Tudi zato postaja prvomajska simbolika vse bolj simbolika grenkega priokusa, ki ga še tako prefinjena retorika politika ali sindikalista ne more odpraviti. Ampak upamo, da ste ob množici najrazličnejših družabnih in družinskih srečanj uspeli vsaj za trenutek pozabiti na krizne razmere.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • VURS opozarja
Mina Markovič •
Na Dunaju nove stopničke za Mino O Stran 11
Začenja se cepljenje lisic proti steklini
Veterinarski urad RS (VURS) je v minulih dneh objavil javno opozorilo, da v petek (5. maja) začenja s spomladansko akcijo cepljenja lisic proti steklini. V akciji, ki bo trajala predvidoma do konca junija, bo iz letal odvrženih približno 460.000 vab, kar predstavlja okoli 22 do 26 vab na kvadratni kilometer.
Steklina je nevarna virusna bolezen toplokrvnih živali in človeka, ki prizadene osrednji živčni sistem okuženega organizma in se vedno konča s smrtjo. Povzročitelj je virus lyssa, ki se s slino okužene živali prenese na drugo žival ali človeka. Najpogostejši način prenosa je z ugrizom okužene ali stekle živali, okužba pa je mogoča tudi ob kontaktu poškodovane kože ali sluznic (oči, usta, nos) s slino okužene živali ter prek sluzni-
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
ce dihal v votlinah s številnimi okuženimi netopirji. Glede na izvor bolezni ločimo: gozdno ali silvatično steklino, ki jo prenašajo divje živali (najpogosteje lisice, lahko pa tudi srnjad, divje svinje, netopirji ...) in mestno ali urbano steklino, ki jo prenašajo predvsem psi in mačke, dovzetne pa so seveda tudi ostale domače živali (redko perutnina).
Slovenija kljub precejšnjemu zmanjšanju pojava stekline velja za okuženo območje, zato so tovrstne akcije potrebne, obvezna pa so tudi cepljenja psov proti steklini.
„Glavni namen akcije je varovanje ljudi pred to izredno nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umre več kot
55.000 ljudi, večinoma otrok. S položenimi vabami nameravamo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni. Polaganje vab se bo izvajalo na celotnem ozemlju Republike Slovenije, in sicer z višine 300 m. Uporabljena bodo naslednja letališča: letališče Jožeta Pučnika, Portorož, Murska Sobota in Novo mesto; po potrebi bosta vključeni tudi letališči v Celju in Slovenj Gradcu," še sporočajo iz VURS-a.
Nastavljenih vab se ne sme dotikati, še posebej to velja za otroke, če pa se slučajno kakšna najde na domačem dvorišču, strokovnjaki pravijo, da jo je treba prijeti z vrečko in jo odvreči v
grm ali na smetišče: „Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vabo obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, prav tako obiščite najbližjo antirabič-no ambulanto," še svetujejo na VURS-u in posebej opozarjajo lastnike psov, da je v času izvajanja akcije prosto gibanje štirinožcev na javnih mestih prepovedano! Vaba je sicer za pse neškodljiva. Drugo akcijo nastavljanja vab bo VURS opravil jeseni, predvidoma oktobra in novembra.
Lani so na VURS-u na steklino preiskali 2229 živali v 194 obči-
nah, virusa stekline pa niso ugotovili pri niti eni preiskani živali. Leto poprej, 2010, so v šestnajstih primerih od preiskanih 2590 živali laboratorijske preiskave pokazale prisotnost virusa stekline, v letu 2009 je bilo odkritih 34 primerov okuženih živali s steklino, v letu 2008 pa 40 primerov. V vseh teh letih je bilo največ živali z virusom stekline prav na območju Spodnjega Podravja ob meji s Hrvaško. Čeprav se je v zadnjih letih z nastavljanjem vab precej zmanjšalo število okuženih med divjimi živalmi, se še vedno pojavljajo primeri bolezni, kot povedano, predvsem ob mejah s Hrvaško, kjer cepljenja ne izvajajo.
SM
Najpogostejši prenašalci stekline v Sloveniji so lisice.
Foto: SM
Kidričevo • V Talumu povečujejo proizvodnjo iz recikliranega aluminija
Uporabna vrednost aluminija v svetu vse večja
V Talumu so bili presenečeni, ker jih ob nedavnem obisku vlade ni obiskal noben predstavnik lastnikov; kljub nerešeni problematiki cene električne energije pa se zavedajo svoje vloge v širšem okolju, uspešni so tudi pri iskanju novih razvojnih možnosti, s povečevanjem uporabe recikliranega aluminija pa povečujejo neodvisnost od primarnega aluminija.
Čeprav se predsednik uprave Taluma Marko Drobnič dobro leto dni po imenovanju v teh dneh posveča predvsem skrbi za zagotovitev oskrbe proizvodnje z električno energijo v naslednjem srednjeročnem obdobju in sprejemljivejše cene zanjo, ostaja optimist, saj je trdno prepričan, da je Talum zelo pomemben tudi za državo. Zato pričakuje od lastnikov poteze, ki bodo usmerjene v pravo smer, saj nihče ne želi, da bi bil ogrožen ta več kot 1000-član-ski delovni kolektiv, ki je v več kot pol stoletja svojega obstoja v širšem slovenskem prostoru prispeval veliko pozitivnega.
Gospod Drobnič, kako komentirate dejstvo, da ob nedavnem obisku vlade v ptujsko-ormoški regiji v Talumu niste bili deležni nobenega obiska predstavnikov svojih lastnikov?
Uvodnik
»Obisk vlade smo si želeli, ker vemo, da imamo v skupini Talum veliko pokazati, vedno nove smeri razvoja pa nam dajejo razlog, da se kdaj tudi pohvalimo. A kljub vabilu, ki smo ga naslovili na predsednika vlade RS, ta ni obiskala našega podjetja. Ne glede na to si bomo v vodstvu tudi naprej prizadevali za dobre odnose z lastniki in državo, predvsem pa z vlado, ker verjamemo, da lahko le skupaj ustvarimo dovolj dobre pogoje za delovanje Taluma na dolgi rok. Rešitev potrebujemo v čim krajšem možnem času, zato ne sedimo križem rok, temveč odgovornim na ministrstvih redno predstavljamo svoje predloge glede oskrbe Ta-luma z električno energijo. To je danes za naše podjetje največji izziv in težava hkrati.«
Kakšna je vaša ocena trenutnega stanja v Talumu,
Eni protestirajo, drugi se sončijo
V Sloveniji se prepiramo že o vsem, zakaj se ne bi tudi o praznikih, čeprav smo s prazničnima dnevoma 2. januarjem in 2. majem tako rekoč evropska oaza. Gospodarstvo in politika ju želi ukiniti, ljudje so seveda proti. Zakaj bi ukinjali nekaj, kar je bilo vsa ta leta samoumevno, kriza gor ali dol? Svojevrsten paradoks pa je, da 1. maja ne praznujejo tam, kjer se je vse skupaj začelo, v ZDA, kjer dajejo prednost prazniku prava. Glede na pravno zmedo, ki vlada v naši mali državi, bi takšen praznik še kako potrebovali tudi mi.
Sindikati so te dni bolj kot kdajkoli v zadnjih letih opozarjali na nesprejemljivost takšnih in drugačnih varčevalnih ukrepov, ki da rušijo socialno državo, in na kršenje številnih delavskih pravic. Protesti javnega sektorja so razdelili državo, zaposleni si ne dovolijo vzeti priborjenega. Delavci v gospodarstvu pa so ob vsem, kar se jim dogaja, ob mizernihplačah in težkih delovnih razmerah, izgubah službe, nizkih nadomestilih z Zavoda, odvzetem dostojanstvu presenetljivo tiho. Njihovi protesti se, kot kaže, v večini ne dogajajo na očeh javnosti, v nasprotnem bi bile slovenske ulice in trgi polni tistih, ki so v zadnjih treh letih izgubili službo - v večini zaradi pohlepa slovenske gospodarske in politične elite.
Najbolj posledice krize občutijo družine, še najbolj pa otroci, ki jim starši ne morejo več kupiti niti najmanjšega priboljška. Sicer pa se tisti, ki imajo tudi v teh časih še vedno polne denarnice, na vse, kar pesti slovenskiproletariat, kratko malo požvižgajo. Ustvarjalci slovenske gospodarske elite, politični botri, se skupaj z njo sončijo v bonitetah in jih varujejo z vsemi silami. Tako kot vedno doslej so se tudi v teh prazničnih dneh odpravili v tople kraje. V pričakovanju novega vala vročih dni jim bo takšen odtenek rjave barve prišel še kako prav, da njihova morebitna rdečica ne bo tako opazna, z vestjo in odgovornostjo pa so se tako in tako že zdavnaj razšli. Za zdaj pa so „nedosegljivi" tudi po pravni poti.
Majda Goznik
Foto: M. Ozmec
Predsednik uprave Marko Drobnič: »Talum bo po realizaciji dodatnih razvojnih projektov gotovo postal še pomembnejši člen za poslovanje in razvoj vrste porabnikov aluminija v Sloveniji in v tujini.«
kje je vaše mesto v slovenskem in širšem evropskem prostoru?
»Talum se je v več kot pol stoletja delovanja razvil v podjetje s kakovostnimi izdelki, proizvodnja je tehnološko v samem evropskem vrhu in ustreza vsem okoljevarstvenim standardom. To dokazuje tudi študija 'Eksogeni pogoji poslovanja in dolgoročna vzdržnost poslovnih dosežkov Talum' avtorjev mag. Velimirja Boleta in dr. Roberta Volčjak z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, ki jasno kaže drugo pozitivno posebnost: da sodi Talum v sam vrh evropskih proizvajalcev aluminija tako po tehnični kot po tehnološki uspešnosti, pa tudi po stroškovni in ekološki učinkovitosti.«
Torej je Talum še vedno nadvse pomemben za slovensko gospodarstvo?
»To dokazujejo vsi pomembnejši pokazatelji. Talum je 14. največje izvozno podjetje v Sloveniji, saj izvozi več kot 80 odstotkov svojih proizvodov. Na slovenskem trgu prodamo za 37 milijonov evrov izdelkov in količinsko se bo ta prodaja samo še povečevala, saj je Talum pomemben dobavitelj slovenskim proizvajalcem profilov, bele tehnike, tub in avtomobilske industrije. Slednja ustvari 10 odstotkov slovenskega BDP in 21 odstotkov slovenskega izvoza, obenem pa je identificirana kot ena ključnih prioritet v izhodni strategiji Slovenije.«
Kakšen pa je vaš prispevek širšemu območju?
»Za Talum in na njegovi lokaciji dela več kot 1000 delavcev, vendar ocenjujemo, da je od dohodka v Talumu odvisno približno 3300 prebivalcev v po-dravski regiji. V državni proračun je Talum samo v letu 2011 prispeval 9,5 milijona evrov, je tudi pomemben dolgoročen partner iz vidika dobaviteljev, saj je samo v letu 2011 posloval z 800 dobavitelji, vrednost nabave pa je znašala več kot
290 milijon evrov, kar pomeni, da je Talum zagotovo izjemno pomemben za slovensko gospodarstvo. Zraven tega je na Talum vezanih približno 4 odstotke delovno aktivnega prebivalstva Upravne enote Ptuj. Sicer pa Talum prispeva na letni ravni okoli 1,5 milijonov razpoložljivih sredstev občine Kidričevo.«
Že dalj časa se ubadate s problematiko visoke cene za električno energijo. Kakšna pa je primerjava te cene z drugimi evropskimi proizvajalci aluminija?
»Po podatkih Evropskega aluminijskega združenja plačuje Talum celo enkrat višjo ceno električne energije od povprečne cene električne energije odjemalcev v aluminijski panogi v Evropi, takšnih stroškov električne energije pa tovrstna proizvodnja enostavno ne prenese. Ob podpisu pogodb s proizvajalci za električno energijo smo sicer dobili poroštvo Elesa, ki bo unovčeno, če električne energije letos ne bomo mogli plačati. V prvih treh mesecih letošnjega leta še nismo imeli nobenih neporavnanih
zapadlih obveznosti, žal pa se z zagotavljanjem likvidnosti že pojavljajo težave.«
Kakšne pa so po vašem mnenju možne rešitve problematike cene električne energije za vaše podjetje?
»Najprej moram poudariti, da Talum ne potrebuje subvencionirane cene električne energije ali neposredne državne finančne pomoči, ampak je rešitev v izkoriščanju sinergij med državnimi podjetji Talum, Eles, Gen Energija in Holding slovenske elektrarne ter v iskanju možnosti ureditve tako lastniških kot poslovnih povezav med proizvajalci električne energije in proizvajalcem aluminija. Osnovni namen je ohranitev oziroma večanje dodane vrednosti ter donosa za državo, hkrati pa ohranitev pomembnih delovnih mest, zato sem prepričan, da mora vse to biti tudi v interesu države.«
V čem vidite prihodnost Taluma? Bo vedno problem le cena elektrike?
»Aluminij je kovina prihodnosti. Pri tem je ključno, da ga lahko recikliramo vedno znova in zaradi tega ne izgubimo njegove kvalitete. Prav zaradi možnosti neprestanega recikliranja se praktično pojavlja že povsod. V Talumu imamo zastavljeno strategijo za naslednje srednjeročno obdobje 2012 do 2015, ki je usmerjena v nadaljevanje prestrukturiranja proizvodnje s poudarkom na inovativnosti, razvoju novih programov in s ciljem prehoda v postopno neodvisnost od primarnega elektroliznega aluminija, proizvedenega v Talumu. Vendar prihodnjih nekaj let še potrebujemo ustrezne pogoje za pridelavo primarnega aluminija, ker brez njega ta trenutek ne moremo.«
Eden novejših in kakovostnih izdelkov Taluma z visoko dodano vrednostjo je vilica KTM 700. Gre za razvoj celotnega koncepta izdelave zadnje vilice za motorno kolo za renomira-nega proizvajalca motornih koles KTM iz Avstrije. Tehnološko gledano so takšne vilice za motorna kolesa eden od najzahtevnejših ulitkov iz aluminija, saj mora prav vsaka zadostiti strogim varnostnim kriterijem, zato za napake praktično ni prostora.
Prizadevate si torej, da bi bila v prihodnje poraba električne energije v Talumu čim manjša?
»Vsekakor in pri tem smo že sedaj zelo učinkoviti, saj danes za proizvodnjo tone aluminija porabimo 13.429 kilovatnih ur, kar nas uvršča v sam svetovni vrh po učinkovitosti, kjer je povprečje nad 15.000 kilova-tnih ur. Za pretopitev odpadnega aluminija porabimo le 5 odstotkov energije, ki je sicer potrebna za 1 tono primarnega aluminija - in to brez izgube kakovosti. S prestrukturiranjem smo v Talumu že prihranili ogromno energije in ohranili naravne vire, zato je toliko pomembnejše, da ne samo v Sloveniji, ampak tudi Evropi ohranimo proizvodnjo aluminija. Talum bo po realizaciji dodatnih razvojnih projektov gotovo postal še pomembnejši člen za poslovanje in razvoj vrste porabnikov aluminija v Sloveniji in v tujini, vedno več bo recikliranega aluminija, naša neodvisnost od primarnega aluminija pa vedno večja.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V Talumu bo vedno več recikliranega aluminija, s čimer želijo doseči večjo neodvisnost od primarnega aluminija.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Od tod in tam
Hajdina • Razstava izdelkov iz ličja
Foto: T. Mohorko
V razstavnem prostoru PSC Hajdina so 21. aprila odprli razstavo izdelkov iz ličja. V zimskem času so jih ustvarile članice Društva žensk Hajdoše, ki jih vodi Zdenka Ornik. Že lani novembra so navezale stike z mentorico Nado Zupanič, da jim je s strokovnimi nasveti pomagala pri izdelovanju najrazličnejših izdelkov iz ličja. Nastali so številni občudovanja vredni izdelki: predpražniki, podstavki za vroče posode, copati, ki zelo ugodno vplivajo na stopala, saj so naravna masaža, cvetlice in še veliko drugih izdelkov, ki bodo krasili hajdinsko razstavišče vse do naslednje razstave. Občina Hajdina se namreč lahko pohvali s številnimi izjemno dejavnimi in ustvarjalnimi društvi, ki vsake toliko časa presenetijo z novimi projekti in izdelki.
MG
Gerečja vas • Deset let mešanega pevskega zbora
V nedeljo, 22. aprila, je v prostorih gasilskega doma Gerečja vas potekal glasbeni večer Pesem druži nas. Na-
sopili so moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, moški pevski zbor Hajdoše, učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina in ljudske pevke Hajdina. Letos je bil nekaj posebnega tudi zaradi 10. jubileja mešanega pevskega zbora Društva žena in deklet Gerečja vas. Pobudnica za delovanje zbora je bila Anica Drevenšek, največzaslugpa gre Alojzu Kaisersbergerju in Ivanu Fegušu, ki sta zbrala pevce za kletarja leta 2002, že kmalu zatem pa so se jim pridružile tudi ženske. Letos je zbor pod vodstvom Petra Krajnca izdal že drugo zgoščenko, za katero so največji del denarja prispevali krajani Gerečje vasi in sponzorji. S svojo pesmijo zbor navdušuje v domačem kraju, v občini Hajdina in širše.
MG
Stročja vas • Kanalizacija in nova cesta
Ljutomerska županja Olga Karba je s predstavniki izvajalcev Petro Weindorfer, Matjažem Hozjanom in Borisom Sapačem podpisala pogodbe za dela v krajevni skupnosti Stročja vas. Za izvedbo treh investicij - tlačnega voda kanalizacijskega omrežja, zbirnega kanala Prista-va-Stročja vas ter za rekonstrukcijo lokalne ceste Stročja vas-Podgradje - bo namenjenih okoli 600 tisoč evrov, občina pa si je na razpisih pridobila večji del nepovratnih sredstev. Dela bo do konca avgusta opravilo lendavsko gradbeno podjetje Legartis. Občina si je pridobila tudi 85 odstotkov nepovratnih sredstev kmetijskega ministrstva za rekonstrukcijo lokalne ceste Stročja vas-Pristava ob novi OŠ v Stročji vasi. Murskosoboški SGP Pomgrad bo kot najugodnejši ponudnik dela dokončal do konca julija. V sklopu obnove odseka lokalne ceste Stročja vas-Podgrad-je bo izveden tlačni vod kanalizacijskega omrežja. Za ponudbeno ceno okoli 32 tisoč evrov bodo dela zaključena do konca prihodnjega meseca.
NŠ
Slovenija • Štipendijo izgubilo skoraj 12 tisoč dijakov
Ni štipendije, ni dijaškega doma
Da je ukinjanje štipendij za dijake, stare do 18 let, močno vplivalo na poslabšanje finančnega položaja družin šolarjev, kaže tudi statistika. Posledice nove zakonodaje se namreč odražajo tudi v manjšem številu dijakov, ki bivajo v dijaških domovih. Plačila oskrbnine si marsikateri starši enostavno ne morejo privoščiti.
V začetku aprila je Skupnost dijaških domov, ki jo vodi ravnateljica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starki, na ministra za izobraževanje dr. Žiga Turka naslovila vprašanje, ki se nanaša na problematiko ukinjanja štipendij za dijake, stare do 18 let. To je imelo za dijake, ki so doslej bivali v dijaških domovih, izjemno negativne finančne posledice. Manj štipendij namreč že v prvih mesecih pomeni tudi manjšo zasedenost dijaških domov.
Štipendija le za polnoletne
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je določil, da so do državne štipendije upravičeni le dijaki, ki so starejši od 18 let in izpolnjujejo druge pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje. Po novem zakonu mladoletne osebe do državne štipendije niso upravičene in prejemajo le otroški dodatek, osebe stare nad 18 let pa obratno - prejmejo štipendijo, otroškega dodatka pa ne več.
Iz tega razloga je po podatkih ministrstva državno štipendijo izgubilo 11.823 mladoletnih dijakov.
»Državni zbor in poslanske skupine so prejele peticijo dijakov februarja 2012 in so z navedeno problematiko seznanjene. Zaradi težav z novim informacijskim sistemom Centri za socialno delo z zamudo izdajajo odločbe o višini otroških dodatkov in od januarja 2012 se pojavlja problem neplačevanja oskrbnin v dijaških domovih. Otroški dodatki, ki jih prejemajo dijaki namesto štipendije, pa ne dosegajo njene višine,« opozarja Starklova.
Konkreten primer potrjuje njeno tezo: dijak, ki je imel 200 evrov štipendije, te več ne prejme, ampak dobi njegova družina namesto tega 50 evrov otroškega dodatka.
S tem se socialna stiska poglablja, Starklova pa dodaja, da so finančne težave nekaterih družin že tako hude, da izpisujejo otroke iz dijaških domov in uveljavljajo subvencijo za prevoz, do katere so dijaki upravičeni. »Posledično se povečuje izostajanje od pouka, znižuje se učni uspeh in narašča vrstniško nasilje. Dijaški domovi so spodbudno okolje in vsakodnevna vožnja pomeni dodatno tveganje za
Bodo dijaški domovi samevali?
varnost in zdravje mladih. Pomembno je vedeti, da analize učnega uspeha dijakov kažejo, da tisti, ki bivajo v dijaških domovih, dosegajo boljše učne rezultate kot tisti, ki se v šolo vozijo in bivajo doma,« opozarjajo v Skupnosti dijaških domov Slovenije.
Več kot 1300 dijakov v dijaških domovih poslej brez štipendije
V Skupnosti dijaških domov so zbrali podatek o številu stanovalcev in ugotovili, da imajo v 33 od skupno 39 dijaških domov v Sloveniji, ta trenutek 1356 dijakov, starih do 18 let, ki so izgubili štipendijo. Zato skrb, da ne bodo zmogli plačevati oskrbnin, nikakor ni odveč. »V dijaških domovih pomagamo reševati ekonomske in socialne stiske naših dijakov in njihovih staršev. Skrbimo za blaženje socialnih stisk, čeprav za to nimamo namenskih sredstev; pomagamo tako, da
nudimo staršem obročno plačevanje neporavnanih oskrbnin, jih usmerjamo na humanitarne organizacije in sami zbiramo sredstva v domskih skladih. Vendar so to kratkoročne rešitve za nizko število dijakov. Položaj dijakov, starih do 18 let, bi v dijaških domovih morali rešiti sistemsko,« je prepričana Starklova.
Mesečna oskrbnina za 22 dni bivanja v dijaškem domu znaša 208 evrov, ki jo določa Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, bo za marsikoga prevelika.
»Predlagamo, da se subvencije, namenjene prevozu, plačujejo dijaškim domovom in ne prevoznikom, ki s tem veliko zaslužijo in jih ne briga, kako daleč se dijaki dnevno vozijo v šolo - pomembno jim je, da dobijo denar. Predlagamo tudi, da bi dijaški domovi, ki že zagotavljajo ustrezne in zdrave obroke hrane, prejemali od ministrstva direkten denarni transfer za plačilo dnevnega toplega obroka po lestvici subvencionirane dija-
ške prehrane; dopolnilo predpisa bi pomenilo razbremenitev višine oskrbnine. Dijaški domovi so del organizirane javne mreže opravljanja javne službe na področju vzgoje in izobraževanja. Zagotavljajo pogoje za bivanje in učenje učencem, dijakom in študentom višjih šol, ki se šolajo zunaj kraja bivanja,« so v pismu ministru Turku zapisali člani Skupnosti dijaških domov.
Dijaški domovi v Sloveniji delujejo v 26 mestih Slovenije in dajejo možnosti za kvalitetno življenje in delo dijakov, ki se izobražujejo izven kraja stalnega bivališča.
V	Sloveniji deluje 38 dijaških domov za dijake srednjih šol. Ptujski dijaški dom spada med srednje velike glede na število razpoložljivih ležišč.
V	dijaških domovih je v šolskem letu 2011/2012 nameščenih 6444 dijakov, kar je glede na zmogljivosti samo 54,2-od-stotna zasedenost. Vzrokov za nezasedenost domskih zmogljivosti je več, a kot pravi Starklova je plačevanje oskrbnin eden pomembnejših.
Prav zato se boji, da se bo ukinjanje štipendij v primeru, da ministrstvo ne bo ukrepalo, že prav kmalu poznalo še bolj. Natančnega podatka o tem, koliko dijakov je doslej zaradi nove socialne zakonodaje in izgube štipendije moralo odpovedati bivanje v dijaških domovih, Starklova nima. Bo pa na to, ali bodo postelje v domovih še bolj prazne ali ne, velik vpliv imelo tudi ministrstvo. Po praznikih bo Starklova ministra Žiga Turka s temi težavami seznanila tudi osebno.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: MG
Foto: NS
Ptuj • Dan upora proti okupatorju
Slovenska zavest in uporništvo -neizčrpen vir prihodnosti
Pred upravno zgradbo Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož v Prešernovi ulici na Ptuju je bila 27. aprila osrednja prireditev ob prazniku dan upora proti okupatorju v MO Ptuj. Pripravila sta jo MO Ptuj in Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo, Društvom generala Maistra Ptuj, Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor in Klubom brigadirjev MDA Ptuj. Slavnostni govornik je bil Milan Čuček, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj. Priložnostni kulturni program pa so oblikovali Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, Moški pevski zbor KUD Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna in člani Gledališkega studia Ptuj v sodelovanju z Gimnazijo Ptuj.
Praznovanje dneva upora proti okupatorju je namenjeno tako borbi za severna slovenska ozemlja leta 1918, NOB (1941/1945), kot tudi boju za samostojno Slovenijo. Ti trije mejniki so v treh prelomnih obdobjih, vsak v svojem času, omogočili uresničitev stoletnih sanj slovenskega naroda o samostojnosti in neodvisnosti. „Povojne generacije si težko predstavljajo čas, ki se ga ob današnjem prazniku dnevu upora proti okupatorju spominjamo. To je bil čas, ko so okupatorji Slovence leta 1941 obsodili na potujčenje ali fizično uničenje. To je bil čas, ko ni več šlo samo za obrambo obstoječe slovenske družbe, temveč za obstoj in ohranitev samega naroda. Takšnemu etničnemu izbrisu, ne samo naših, temveč tudi svetovnih razsežnosti, se je bilo treba upreti z organizirano oboroženo silo. Oborožen upor proti okupatorju je bil nacionalno nujen ter kot tak tudi s sedanjega vidika upravičljiv, saj je v veliki meri predstavljal temelje tudi današnji slovenski samobitnosti in državnosti. Ustanovitev OF slovenskega naroda leta 1941 brez dvoma predstavlja uresničitev pro-
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik je bil Milan Cuček, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj: „Ce bomo negovali zgodovinska izročila, se nam za prihodnost ni treba bati."
grama, ki je temeljil na neizprosnem boju za osvoboditev in združitev vseh Slovencev, ki pa je v svojem kasnejšem izvajanju pomenil tudi politično in socialno reformo," je med drugim povedal Milan Čuček. Na Ptujskem je bil že zelo zgodaj organiziran antifašistični odpor kot posledica programa raznarodovanja, v okviru katerega je okupator že prve dni okupacije iz svojih domov iztrgal in v celice na Prešernovi ulici 37 strpal izobražence in narodno zavedne Ptujčane ter jih nato pošiljal v taborišča
ter delovišča nemškega rajha ali razselil na ozemlja novo-nastalih marionetnih držav nekdanje kraljevine Jugoslavije. Stavba na Prešernovi 37 je simbol trpljenja vseh, ki so v njej trpeli ali dotrpeli kot umrli narodni heroj Jože Lacko, ki pooseblja boj, junaštvo in žrtve za svobodo Ptuja in njegove širše okolice. Na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju na Ptuju so se 27. aprila spomnili vseh padlih borcev, talcev, taboriščnikov, znancev, ukradenih otrok in njihovega junaškega trpljenja. Slovenci se
moramo vsakodnevno, ne samo ob obletnicah, zavedati, da smo v II. svetovni vojni, največji moriji človeštva, odigrali pomembno vlogo kot sestavni del zavezniških sil. Dejstva, da smo bili na pravi strani, nam ne more nihče oporekati, še manj pa vzeti. Zaradi pravičnosti in še posebej zaradi visoke cene, ki smo jo morali plačati, naša NOB ne sme nikoli zbledeti, še manj pa biti pozabljena, je poudaril Čuček.
Od nove preizkušnje slovenskega naroda je minilo več kot dve desetletji. Iz-
kušnje iz osamosvojitvene vojne, še posebej pa NOB, zagotovo predstavljajo tisti temelj, je prepričan slavnostni govornik, ki bo Slovencem pomagal v veliki Evropi obdržati težko pridobljeno nacionalno identiteto. Enako enotnost in soglasje vseh naprednih pozitivnih sil pa moramo doseči tudi danes, v času obubožane in ekcesov polne države, s čimer bomo tudi obdržali težko pridobljeno samostojnost in počasi le stopili na pot boljšim časom. Slovenska zavest in uporništvo se uspešno prenaša iz roda v rod ter ostaja neizčrpen vir narodove energije in trdoživosti. Če bomo negovali zgodovinska izročila, se nam za prihodnost ni treba
bati, je svoj slavnostni govor ob dnevu upora proti okupatorju sklenil Milan Čuček, predsednik Združenja za vrednote NOB Ptuj.
Po končani prireditvi ob Dnevu upora proti okupatorju, se je pričel 16. tradicionalni pohod Po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar, ki je bil posvečen 35. obletnici delovanja Kluba brigadirjev Ptuj. Slavnostni del je potekal v gasilskem domu Kicar, kjer je bil slavnostni govornik Marko Potočnik, predsednik Kluba brigadirjev Ptuj. V kulturnem programu pa so nastopili učenci OŠ Ljudski vrt in Moški pevski zbor KUD Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Ptuj, MoPZ KUD Rogoznica (Ptuj) in člani Gledališkega studia Ptuj v sodelovanju z Gimnazijo Ptuj.
Ptuj • Razstava v galeriji Magistrat
Popotovanje po fantazijskem svetu
Od aprila naprej je v Galeriji Magistrat na ogled razstava slikarke Ane Krajnc. Gre za zanimiva in mamljiva umetniška dela, v katerih umetnica odkriva raznolike likovne motive. Poudarek je na krajini in tihožitju, tuji pa ji niso niti akti in abstrakcija.
Čeprav je šele pet let od tega, kar je Ana Krajnc začela uresničevati svojo otroško željo in se udeležila prvega slikarskega tečaja, so njena dela fascinantna. Njene prve risbe so nastale ravno na omenjenem tečaju, sledila je skupinska razstava v gradu v Slovenski Bistrici, doslej pa je za njo že okrog 50 skupinskih in šest samostojnih razstav.
Kot pravi slikarka, se je njeno iskanje likovnega izraza intenziviralo leta 2009, ko se je pridružila ume-
Slikarka Ana Krajnc predstavlja na Magistratu svoj bogati slikarski opus.
tniškemu društvu Likovni ustvarjalec Majšperk. »Iz realističnih podob me je začelo odnašati v svet lastne svobode. Privlačnost drugih stilov, tehnik, materialov in barvne kreativnosti se je znašla v svetu abstraktnosti. Moje tokratno delo je s spodbudo v kritiki pospremil tudi profesor likovne umetnosti Jože Foltin,« o svojem delu pravi umetnica, ki dodaja, da jo odlikuje zavest, da mora imeti slika svojo izpoved. Ta pa je večinoma povsem jasna tudi
slehernemu gledalcu. Slike kažejo poigravanje z barvami, najraje dela z akrili in olji, zelo rada pa posega po različnih materialih.
Dela Ane Krajnc pa med drugim krasijo tudi urad predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka. Leta 2010 je dobila tudi priznanje Zveze društev likovnikov Slovenije v abstrakciji.
Razstava, ki je na ogled v prostorih Galerije Magistrat na Ptuju, ponuja nedvomno zanimivo potovanje po fantazijskem svetu umetnice.
Od moško-ženskih aktov do slik s podobo impresionistično navdahnjene krajine, rada pa se podaja tudi v globinske iluzije in abstrakcijo. Kot ugotavlja likovni kritik Mario Berdič, slikarka Ana Krajnc skozi različne cikle hkrati odkriva nove likovne motive. »Tako se najpogostejšim krajinskim upodobitvam ob krajšem ekskurzu v že omenjeno geometrijsko abstrakcijo pridružijo še cvetlični motivi na navpičnih nosilcih, morda najradi-kalnejša novost pa je uvajanje človeške figure, točneje ženskega in moškega akta v fantazijskih ambientih,« delo slikarke ocenjuje Berdič.
Nedvomno gre za dela, ki so privlačna in zanimiva, na Ptuju pa se z njimi predstavlja prvič.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Od tod in tam
Ptuj • V prvi maj s Pihalnim orkestrom Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Pihalni orkester Ptuj, ki se lahko pohvali s 157-letno tradicijo, od leta 2010 pa ima tudi lastne prostore, je tudi letos Ptujčankam in Ptujčanom zaigral prvomajsko budnico. Svoj obhod je pod taktirko Fredija Simoničapričel ob šestih zjutraj in ga končal ob 10. uri na Ranci, kjer je igral tudi na predvečer 1. maja. Na že tradicionalnih postankih na levem in desnem bregu Drave so godbenike pričakali s sladkimi, tekočimi in drugimi dobrotami.
MG
Ptuj • Zlata poroka pri Majcnovih
Foto: Zasebni arhiv
Poročne zaobljube sta po petdesetih letih skupnega življenja 14. aprila v poročni dvorani na Ptuju obnovila zakonca Terezija in Alojz Majcen iz Podvincev 83. Prvič sta se poročila 17. februarja leta 1962 v Rogoznici. Slavljenec je delal na Slovenskih železnicah, slavljenka je skrbela za dom. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes pa ju razveseljujejo tudi štirje vnuki. Zlatoporočenca Majcen si želita, da bi jima zdravje služilo še dolgo. Veselita se vsakega trenutka, preživetega v krogu družine, otrok in vnukov ter prijateljev. Uživata v urejanju vrta in okolice hiše ter majhnega vinograda.Zlatoporočencema iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Videm • Pravljična jutra v šolski knjižnici
Foto: arhiv OS Videm
Tone Pavček je nekoč zapisal: »Branje pomeni dosegati podvige.« Njegove besede so se dotaknile tudi uporabnikov šolske knjižnice OŠ Videm. Že nekaj let v mesecu decembru in aprilu učence pričakajo v knjižnici pripovedovalci pravljic, ki jih popeljejo v pravljični svet. V tem mesecu se bo tako zvrstilo 24 pravljičarjev. Mladi pripovedovalci so letos izbirali med Grimmovimi pravljicami, saj mineva 200 let, odkar so bile prvič natisnjene. Vsak pripovedovalec pripravi tudi delavnico s pobarvanko ali križanko. Učenci in učitelji ob poslušanju uživamo in si naberemo veliko energije za dan, kije pred nami.
CCCradioptuj
89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Ptuj • Prvomajsko praznovanje na Ranci
»Predlagani ukrepi razgrajujejo socialno državo ...
«
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije - Območna organizacija Spodnje Podravje, Klub ptujskih študentov, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, Zavod za šport in MO Ptuj so se tudi letos podpisali kot organizatorji osrednje prvomajske prireditve v MO Ptuj ter praznovanja 1. maja s športom, rekreacijo in zabavo v pristanišču Ranca.
Letos so prireditve pričeli že dopoldne zadnji aprilski dan s študentskimi igrami s spustom kajakov in kanujev po reki Dravi, deskanjem na vodni drči in turnirjem v odbojki na mivki. Uvod v večerno slovesnost ob prazniku 1. maja je pripadel Pihalnemu orkestru Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča in padalcem Aerokluba Ptuj, ki so pristali na pomolu pristanišča Ranca. Slavnostni govornik na letošnji osrednji slovesnosti ob prazniku dela v MO Ptuj pa je bil Boris Frajnkovič, sekretar Območne organizacije ZSSS - Območne organizacije Spodnje Podravje.
»Nesprejemljivo je, da se danes pravice, ki so bile pri-borjene, teptajo na vsakem koraku, da smo delavke, delavci, brezposelni, upokojenci in mladi tako delodajalcem kot tudi aktualni oblasti le strošek, ki ga je treba znižati. Nesprejemljivo je, da v 21. stoletju nekdo, ki pošteno dela, ne dobi plače, ki bi mu zagotovila normalno preživetje. Nesprejemljivo je, da se tistim, ki so krivi za razmere v naši družbi, nič ne zgodi. Nesprejemljivo je, da se t. i. finančna kriza poskuša reševati na način, ki bo najbolj prizadel delavke, delavce, mlade, brezposelne in upokojence, ki so najbolj ranljivi, ob strani pa pušča tiste, ki so krizo povzročili, lastnike kapitala, finančne institucije, t. i. tajkune. Nesprejemljivo je, da predlagani varčevalni ukrepi razgrajujejo socialno državo, saj predstavljajo poskus Vlade RS, da finančno krizo zlorabi za spreminjanje vrednot v slovenski družbi. Nesprejemljivo je nižanje nadomestil za čas brezposelnosti in krajšanje njihovega prejemanja, nižanje denarnega nadomestila v primeru porodniške odsotnosti, enostransko poseganje v pravice delavk, delavcev, ki so predmet kolektivnega pogajanja (plače, regres za letni dopust, odpuščanje ...), sprejemanje ukrepov, ki povečujejo višino premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja, nižanje otroškega dodatka in ukinjanje ugodnosti za plačilo vrtca za drugega otroka, ukinjanje subvencij za mlade družine, prikrito uvajanje šolnin za študij na fakultetah, ukinjanje dela prostih dni (2. januar in 2. maj), prikrito ukinjanje možnosti, da se državljanke in državljani RS na referendumih odločimo o za naše življenje najpomembnejših odloči-
Foto: Črtomir Goznik
Boris Frajnkovič: »Nesprejemljivo je, da se danes pravice, ki so bile priborjene, teptajo na vsakem koraku.«
tvah,« je v svojem kratkem in jedrnatem govoru izpostavil Frajnkovič, ki se je ob tej priložnosti dotaknil tudi stavke javnega sektorja. Predlagani varčevalni ukrepi v javnem sektorju so prvi korak k zniževanju pravic pri delavkah, delavcih, upokojencih, brezposelnih in mladih, je povedal. Gre za zniževanje pravic, standardov, ki so se gradili desetletja. Ukrepi gredo v smeri še ve-
čjega razslojevanja v slovenski družbi, število revnih se bo še bolj povečalo, peščica bogatih pa še bolj obogatila. Ker gre za ukrepe, s katerimi vlada sledi ideologiji neoliberalnega kapitalizma, ki temelji na moči kapitala, delo pa je le strošek, se morajo takšnemu razmišljanju in hotenjem skupaj upreti tako zaposleni v podjetjih kot v javnem sektorju. Sindikati so vlado pozvali, naj prisluhne
tako njim kot ostalim ljudem in naj ne gre predaleč.
V imenu Kluba ptujskih študentov je zbrane na uradni slovesnosti, ki jih je bilo letos zelo malo, obisk se je povečal šele v večernem zabavnem delu z ansamblom Drugo dugme, pozdravil predsednik Saša Ljubeč, v imenu MO Ptuj pa je vesele in prijetne prvomajske praznike voščil direktor občinske uprave mag. Janko Širec.
Praznik dela se je v MO Ptuj začel s prvomajsko budnico Pihalnega orkestra Ptuj in nadaljeval s športnorekreativni-mi in zabavnimi prireditvami, ki so tudi letos na Ranco pritegnile številne Ptujčane in druge obiskovalce. To je bil spet eden od tistih dni, ko je ptujsko morje dihalo s polnimi pljuči. S 1. majem se je na Ranci tudi uradno začela plovna sezona, prve letošnje vožnje pa je opravila tudi turistična ladja Čigra.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Padalci Aerokluba Ptuj so že po tradiciji obogatili osrednjo prvomajsko proslavo v MO Ptuj, z nizkim preletom pa jo je počastilo tudi eno izmed ptujskih letal.
Foto: Črtomir Goznik
Kres na vodi je nekaj edinstvenega.
Markovci • Končali 13. občinsko praznovanje
Za častnega občana posmrtno imenovan Martin Mikša
Na osrednji slovesnosti ob 13. prazniku občine Markovci sta v četrtek, 26. aprila, plaketo občine Markovci prejela Etnografsko društvo Korant Markovci in Ivan Bezjak, listino Marta Lešnik in Neža Plajnšek, za častnega občana pa so posmrtno imenovali Martina Mikša.
V novi dvorani v Markov-cih je župan Milan Gabrovec zaželel dobrodošlico številnim domačinom, županom in podžupanom sosednjih občin, rojaku Janezu Zemlja-riču, ravnatelju Ivanu Štrafe-li, farnemu župniku Janezu Maučecu, častnemu občanu Štefanu Vogrincu ter dolgoletnemu bivšemu županu Francu Kekcu. Sicer pa je v slavnostnem nagovoru opozoril na nekatere najpomembnejše investicije in dogodke med obema občinskima praznikoma (o čemer smo v Štajerskem tedniku že obširno poročali v predprazničnem pogovoru z županom). Svoj praznični nagovor pa je župan Milan Gabrovec sklenil s pozivom vsem občanom, da skupaj gradijo svojo prihodnost tudi vnaprej.
Medtem ko so na lanski osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku potovali skozi čas, so se po besedah letošnje voditeljice Zore Ju-rič iz Maribora tokrat podali v vesolje, saj so se v besedi in z videoposnetki sprehodili
skozi vseh devet vasi v občini, ki so jih poimenovali po posameznih planetih. Vsakemu planetu so našli kot par eno izmed vasi v občini. Po krajši predstavitvi posamezne vasi so njihovi vaški predstavniki prevzeli sliko svojega planeta, nato so si skupaj ogledali krat-
ko video reportažo o tej vasi, zatem pa je Komorni zbor Kor ob spremljavi godalnega orkestra pod vodstvom Daniela Tementa izvedel skladbo, katere vsebina je bila primerna oziroma tako ali drugače povezana s planetom. Ob 13. občinskem prazniku in 14-le-
Foto: M. Ozmec
Za kulturni program so poskrbeli pevci komornega zbora Kor in godalni orkester pod vodstvom prof. Daniela Tementa.
Foto: M. Ozmec
Dobitniki občinskih priznanj, z leve: predsednik Etnografskega društva Korant, sin Marte Lešnik, Neža Plajnšek, Ivan Bezjak, Matjaž Veršič, župan Milan Gabrovec ter žena pokojnega Martina Mikše.
tnici občine Markovci sta župan Milan Gabrovec in predsednik komisije za odlikovanja Matjaž Veršič izročila letošnja občinska priznanja. Po sklepu občinskega sveta sta listino občine Markovci prejela Neža Plajnšek iz Za-bovcev, ki od rane mladosti
aktivno deluje na različnih področjih tako v domači vasi kot v občini Markovci, ter Marta Lešnik iz Prvencev za vsestransko aktivnost v vasi Prvenci in napredek celotne občine. Plaketo občine Mar-kovci je prejelo Etnografsko društvo Korant Markovci ob 20-letnici uspešnega delovanja, obujanja in negovanja slovenskega ljudskega izročila ter Ivan Bezjak iz Prvencev za aktivno in požrtvovalno delo na področju gasilstva in društvene dejavnosti. Za častnega občana pa so posmrtno imenovali Martina Mikša iz Zabovcev, ki je dolga leta uspešno deloval na področju ohranjanja ljudskega izročila; bil je dolgoletni aktiven član in trener TVD Partizan Markovci, plesalec folklorne skupine, pevec moškega pevskega zbora Markov-ci, aktiven gasilec, ustanovni član Etnografskega društva Korant Markovci ter eden od pobudnikov za tradicionalni fašenk v Markovcih.
Prireditve v počastitev 13. občinskega praznika so pričeli že v soboto, 21. aprila, s koncertom mešanega pevskega zbora Markovci, naslednji dan pa nadaljevali s kmečko tržnico in ribiškim tekmovanjem. V ponedeljek so pripravili srečanje krvodajalcev, v torek so v Sobetincih odprli novo kanalizacijo in cesto, v sredo so izvedli nogometni turnir mladih selekcij, po četrtkovi osrednji slovesnosti pa so v petek nadaljevali s pohodom po občini Markovci in gasilskim tekmovanjem v Prvencih, v soboto, 28. aprila, so pripravili jubilejni koncert ob 90-letnici godbe na pihala Markovci ter tekmovanje v odbojki na mivki, na markovo nedeljo pa so letos pripravili tradicionalni Markov bazar, slavnostno mašo ter novost - srednjeveško markovo pro-ščenje. Krog prireditev pa so sklenili v torek, 1. maja, s tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe ob lovskem domu v Sobetincih.
M. Ozmec
Ptuj • Referendum v obrti
Večina glasovala za prostovoljno članstvo
Posvetovalnega referenduma, ki je 25. aprila potekal na 62 obrtno-podjetniških zbornicah Slovenije, se je po še neuradnih podatkih (uradne podatke bo OZS sporočila sredi maja po preteku pritožbenega roka) udeležilo 9320 od skupno 51.318 članov. Proti obveznemu članstvu so se izrekli tudi člani OOZ Ptuj.
Volilna udeležba je bila na ravni države 18,16-odstotna, za obvezno članstvo se je izreklo 30,7 odstotka članov. V okviru OOZ Ptuj, kjer je bilo vpisanih 1618 upravičencev, jih je na referendumsko vprašanje „Ali ste za to, da v OZS in območnih zbornicah še naprej ostane z zakonom določeno obvezno članstvo?" odgovorilo 309, od tega jih je bilo 222 proti, 86 jih je dalo podporo dosedanji obliki članstva, ena glasovnica pa je bila neveljavna, je povedal predsednik komisije Ivan Kolarič.
Za referendum so se v Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije odločili 5. aprila letos, sklep o tem so sprejeli na izredni skupščini. Posebne referendumske kampanje niso vodili, članom so posredovali zloženke, o prednostih in koristih, ki jih prinaša obvezno članstvo, pa so več pisali tudi v okviru obrtniških obvestil oziroma obrtniških novic, ki jih izdajajo posamezne območne obrtno-podjetniške zborni-
ce. Rezultat posvetovalnega referenduma je svojevrstno presenečenje, saj so bili tudi v vodstvu OZS prepričani, da člani poznajo vse prednosti, ki jih prinaša dosedanja organiziranost, predvsem pa to, da so za članarino od 10 do 50 evrov mesečno lahko koristili marsikaj oziroma so koristi presegle vplačano članarino.
Za komentar ptujskega dela izzida posvetovalnega referenduma smo zaprosili predsednika Vladimirja Jan-žekoviča. »Zelo me žalosti, da na referendum ni prišlo večje število naših članov in izrazilo svojo željo. Prepričan sem, da bi bil takrat rezultat bistveno drugačen. Z odločitvijo proti so nase prevzeli veliko odgovornost, saj bodo s svojim nepoznavanjem in nezaintere-siranostjo do koriščenja vseh ugodnosti, ki jih nudi obrtno-podjetniški zbornični sistem, morda omogočili razbijanje stanovske organizacije, ki so jo v zadnjih 45 letih gradili njihovi kolegi, slovenski obr-
tniki in mali podjetniki. Člani zbornice so pozabili na vse ugodne rešitve, ki so v času krize omogočale normalno poslovanje obrtnikov in malih podjetnikov. V OZS smo prepričani, da je sedanje vodstvo OZS z racionalizacijo poslovanja in večjim sodelovanjem s
socialnimi partnerji ter vlado začelo postavljati zahteve slovenske obrti in podjetništva na svoje mesto, prav tako pa menimo, da je rezultat referenduma posledica nerealiziranih zahtev, ki so se kopičile dolga leta. Naj ob tej priložnosti navedem le nekaj uspešno
realiziranih zahtev na državni in lokalni ravni: ponovno je dovoljeno gotovinsko plačevanje med poslovnimi subjekti do 420 evrov, prav tako je ponovno pridobljena pravica do olajšave za investicije v osnovna sredstva za s. p. do višine 30 odstotkov in druž-
¡S?«""
jyJGLflS
BSSSf'
«••«FS
i."1 _ .-.n..* ¡t '
a,,, srn..	"
i.ji :,- nt. ■■:.r.""'1'' ¡'t
t" - ■ >° "P"' '. ' '
...-jI-.. irjUI.'

Foto: Črtomir Goznik
Od 1618 vpisanih v referendumski seznam se je glasovanja udeležilo 309 članov OOZ Ptuj, 222 jih je bilo proti obveznemu članstvu, 86 jih je glasovalo za obvezno članstvo, ena glasovnica je bila neveljavna.
be do največ 30 tisoč evrov, na lokalni ravni pa smo taksistom uspeli znižati stroške za uporabo avtotaksi postajališč za vsako vozilo s 1080 evrov na letni ravni na 250 evrov za prvo vozilo in na 150 evrov za vsako nadaljnje vozilo.
Prepričan sem, da je OZS skupaj z lokalnimi zbornicami za obrtnike in male podjetnike neke vrste sindikat, ki se bori za pravice svojih članov. Zato bodo tudi v primeru prostovoljnega članstva številni obrtniki in mali podjetniki še naprej ostali člani obrtno-podjetniške zbornice. Sedanja praksa je bila, da so ugodnosti, ki jih je dosegla OZS pri naši vladi, koristili vsi gospodarski subjekti, tudi tisti, ki niso bili člani OZS in OOZ, kar pa se bo ob prostovoljnem članstvu moralo spremeniti. Prvi takšen primer je tik pred podpisom pogodbe, in sicer prispevek za Sazas, ki bo za člane obrtno-podjetniške zbornice bistveno manjši. Bitka za to je trajala dolga leta.«
MG
Ormož • Podelili priznanja podjetnikom in obrtnikom
Prihajajo, odhajajo,
■ ■ ■ ▼ ■ ■ ■ ■
najsposobnejsi pa vztrajajo
V času sejma KOVITO so v Viteški dvorani ormoškega gradu podelili priznanja za 10, 20, 25, 30 in 35 let članstva v obrtni zbornici. Vseh dobitnikov priznanj je bilo čez 70, priznanja za 35 let delovanja v obrti in podjetništvu pa so prejeli Štefan Hozjan, Ivan Jakl, Mirko Horvat in Jožef Švegl.
naprej. Globoko upamo, da so nas slišali tisti ministri, ki bi morali."
Poklepetali smo z Mirkom Horvatom, enim od prejemnikov najvišjega priznanja, ki je bil po svečanosti zelo zadovoljen. Povedal je, da je ponosen, da je v obrti zdržal 35 let: „Poglejte si današnje direktorje, ki v nekaj letih
vse zavirtijo', mi pa delamo s svojo lastnino in smo zdržali desetletja. Zato sem ponosen na to priznanje." Mirko Horvat je bil prvi avtoklepar v občini Ormož, obrti pa se je izučil v Ljutomeru. Nekoč je imel več zaposlenih, danes pa dela sam. Ima stranke, ki so mu zveste že 30 let.
Viki Ivanuša
„OOZ Ormož nenehno šteje okrog 260 članov, ki se menjujejo: eni prihajajo, drugi odhajajo. Po zadnjih podatkih je bilo največ gradbenikov, vendar je prav na tem področju tudi največji upad članstva. Nove samoza-poslitve so največkrat spodbujene s subvencijami in so bolj na kratki rok, novi obrtniki pa se odločajo za zelo različne branže. Namen naše organizacije je, da na lokalni ravni pomagamo reševati težave, s katerimi se srečujejo obrtniki," nam je pove-
dal predsednik Ivan Babič. Po pozdravnem nagovoru župana Alojza Soka je zbranim spregovoril podpredsednik OZ Slovenije Štefan Grosar, ki je ocenil, da obrtniki potrebujejo takšne dogodke, kot je KOVITO. Skozi njih se predstavijo okolju in strankam, mladini iz svoje okolice pokažejo poklicne možnosti za preživljanje v svoji branži, državi pa, da znajo hočejo in vedo, je menil Grosar in nadaljeval: „Kljub temu smo priča večletnemu rušenju naše organizacije, ki posta-
ja vedno bolj enovita in je dobila mesto v družbi, ki ji pripada. Leta 1991 so se v Sloveniji kot domine začele podirati velike delovne organizacije, napolnila se je borza in beležili smo podobne številke, kot jih imamo danes, tj. okoli 120.000 brezposelnih. Takrat smo obrtniki dokazali kaj zmoremo - v našem segmentu se je do leta 1995 ustvarilo 60.000 novih delovnih mest. Vladi smo marca predstavili naše predloge, za katere vemo, da bi to državo lahko potegnili
Foto: Foto Host
Vseh dobitnikov priznanj je bilo okoli 70.
Ormož • Šesto regijsko tekmovanje iz prve pomoči
Osnovnošolci dobro usposobljeni
Območno združenje Rdečega križa Ormož je bilo letos organizator 6. regijskega preverjanja osnovnošolskih ekip v znanju iz prve pomoči. Na tekmovanju, ki je konec aprila potekalo v Osnovni šoli Stanka Vraza, je sodelovalo pet ekip, saj je vsako območno združenje na tekmovanje poslalo prvou-vrščeno ekipo iz lokalnih preverjanj. Pri izvedbi tekmovanja so pomagali številni prostovoljci.
Preverjanje je bilo sestavljeno iz pisnega in praktičnega dela preverjanja znanja. V pisnem preverjanju so morali udeleženci pokazati znanje iz varnosti v cestnem prometu ter znanje o Rdečem križu in prvi pomoči. Ekipo je sestavljalo šest tekmovalcev, ki so teste reševali v trojkah. „V praktičnem delu pa so tekmovalci na treh delovnih postajah morali oskrbeti šest ponesrečencev. Seveda prej niso vedeli, kakšne poškodbe jih čakajo. Pripravljali so se za temeljne postopke prve pomoči. Obvladati so morali
situacijo, ko poškodovanec ne kaže znakov življenja, kar je zelo pomemben element. V javnosti namreč strokovnjaki pogosto opozarjajo na to, da so prvi trenutki pri zaustavitvi življenjskih funkcij najbolj pomembni. Zato se nam zdi pomembno, da laična javnost pozna te situacije in postopke oživljanja. Tekmovalci pa so se srečali tudi s situacijo, v kateri so morali zaustaviti krvavitev, imobilizirati zlome in namestiti poškodovanca v pravilen položaj. To so osnovne situacije, v katerih je lahko ogroženo človeko-
vo življenje," je povedala Maja Botolin Vaupotič iz ormoškega Rdečega križa. Za realistične poškodbe je poskrbel Damjan Bogdan iz OZRK Ljutomer, ki ima licenco za maskerja in je imitatorjem poškodb narisal zares presenetljivo realistične poškodbe.
Učenci so se na tekmovanje pripravljali v okviru krožkov prve pomoči na šolah, ki te vsebine običajno vključijo tudi v naravoslovne dneve. Ormoško območje je zastopala ekipa Osnovne šole Sveti Tomaž, ki je prvič tekmovala lani,
ko je dosegla 4. mesto. Na letošnje tekmovanje so se pripravljali z mentorico Jožico Rakuša, po potrebi pa so z materialom in strokovno pomočjo na pomoč pri-
skočili tudi z OZ Rdečega križa Ormož. Na koncu je 1. mesto zasedla ekipa Osnovne šole Rada Robiča iz Lim-buša. S tem se je uvrstila na državno tekmovanje, ki bo
12. maja na Debelem rtiču. 2. mesto je zasedla Osnovna šola Ljudski vrt iz Ptuja, tretja pa je bila Osnovna šola Sveti Tomaž.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Učenci so morali reševati teoretični in praktični del preverjanja znanja.
Središče ob Dravi • Pogodba podpisana
Lepša cesta do prehoda
Občina Središče ob Dravi je bila uspešna na četrtem javnem razpisu za pridobitev sredstev za izbor operacij iz prednostne usmeritve Razvoj obmejnih območij s Hrvaško v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013.
S pridobljenimi sredstvi bo občina modernizirala občinsko cesto Godeninci-Središče ob Dravi-Preseka. Gre za cesto v dolžini 5800 metrov, ki kraj povezuje z maloobmejnim prehodom s sosednjo Hrvaško. Vrednost investicije je okoli 546.000 evrov. Dela bodo začeli takoj, zaključena pa naj bi bila do julija. Sredstva zagotavlja Evropski sklad za regionalni razvoj v deležu 85 %, ostanek pa občina iz svojega letošnjega proračuna.
Januarja je bil izveden postopek oddaje javnega naročila, s katerim je bila med petimi ponudniki kot najugodnejša izbrana ponudba podjetja Asfalti Ptuj, pogodba pa je bila podpisana nedavno. „Cesta je v nekaterih delih zelo uničena, zato jo
Foto: Viki Ivanuša
Ob podpisu pogodbe
bo treba dobro sanirati, na mostu čez Trnavo bo narejena tudi ograja. Takšna cesta bo velika pridobitev za našo občino. Veseli me tudi, da cesta ne bo obnovljena le do Godenincev, ampak tudi naprej, saj je občina Ormož v
svojem proračunu prav tako zagotovila sredstva za ureditev ceste Godeninci-Vitan," je povedal župan Jurij Borko.
V času sanacije bo cesta zaprta polovično, ob asfaltiranju pa v celoti.
Viki Ivanuša
8 Štajerski
Kmetijstvo, gospodarstvo
petek • 4. maja 2012
Podravje • Ptujska klet ne občuti krize
Nič vec rdečih številk
Potem ko je Ptujska klet leto 2010 še zaključila z negativno bilanco, saj je čista izguba družbe uradno znašala slabih 110.000 evrov, je v letu 2011 svoje poslovanje očitno bistveno popravila. „V zadnjih letih smo krepko zmanjšali izgube iz poslovanja Ptujske kleti. V letu 2010 smo tako še zabeležili izgubo, v letu 2011 pa smo rezultat obrnili in dosegli čisti dobiček v višini 77.000 evrov," je povedal direktor Ptujske kleti Alojz Erlač.
Da v družbi lahko ohranjajo pozitivno poslovanje, morajo dosegati vsaj lanski ali po možnosti višji nivo odkupa in prodaje vin: „Strateška usmeritev Ptujske kleti in s tem tudi prodajna strategija je, da iz dveh milijonov kilogramov grozdja letno donegujemo približno 1,5 milijona litrov vin. Takšne količine grozdja si iz normalne letine zagotavljamo od 52 kooperantov, s katerimi smo letos sklenili nove dolgoročne pogodbe. Za dodatno dolgoročno utrditev poslovnih odnosov, smo se z našimi kooperanti povezali še v novoustanovljeno Združenje proizvajalcev vrhunskih in kakovostnih vin Ptujska klet. Proizvodne in prodajne količine vin v posameznem letu se sicer gibljejo v odvisnosti od količine pridelanega grozdja. Ker je bil lanski pridelek grozdja bistveno večji od predlanskega, načrtujemo za letos za četrtino večji količinski obseg prodaje v primerjavi z letom 2011."
Cene vin ostajajo enake
Pri cenovni politiki zaenkrat ne načrtujejo sprememb, kar pomeni, da bodo prodajne cene vin Pullus iz Ptujske kleti ostajale načeloma enake kot lani: „Kupec dobi z nakupom naših vin za svoj denar največ,
če upošteva kakovost in ceno. Tako imamo v vinu Haložan npr. vodilni prodajni proizvod na slovenskem trgu v skupini belih svežih zvrsti kljub poskusom konkurence, ki ga napada z nerazumnimi akcijskimi znižanji cen njihovih vin. Sicer se naša povprečno dosežena prodajna cena spreminja glede na strukturo prodanih vin. Prodajna usmeritev Ptujske kleti je, da povečamo delež buteljčnih polnitev, ki imajo večjo dodano vrednost od litrskih polnitev," pojasnjuje Erlač in dodaja, da glede na dobro poslovanje družbe kljub gospodarski krizi ne načrtujejo niti odpuščanja zaposlenih niti znižanja plač.
Vino letnika 2011 direktor Erlač ocenjuje kot izjemno kakovostno: „Vremenski pogoji zadnje trgatve grozdja so bili odlični, tako da smo v Ptujski kleti odkupili načrtovano količino grozdja visoke kakovosti, hkrati pa smo lahko načrtovali optimalno obiranje tudi glede na sorto in lego. Vinski letnik 2011 je izjemno kakovosten že pri vinih rednih trgatev, vrhunec kakovosti lanskega izjemnega pridelka pa so še ledene sladke rozine, ki so nastale v vinogradih prve dni februarja, od svečnice pa vse do valentinovega. Sicer pa v vinogradih Haloz in Slovenskih goric, kjer naši kooperanti pridelujejo grozdje za vino iz Ptujske kleti,
Direktor Ptujske kleti Alojz Erlač je s poslovanjem družbe zadovoljen in prepričan v dolgoročno uspešnost poslovanja.
že več let vsako sorto grozdja trgamo večkrat in v daljšem časovnem obdobju, vsakokrat v tesni odvisnosti najprej od lastnosti, ki jih želimo s sodobno enološko tehnologijo iz grozdja prestaviti v steklenice, in nato tudi v odvisnosti od tehnološke zrelosti sort grozdja v posameznih nasadih, vinogradniških leg in faz. Na ta način zagotavljamo konstantno kakovost in prepoznavnost polnitev Pullus."
Najbolje prodajano vino je Haložan
V Ptujski kleti sicer že tradicionalno, glede na značilnosti vinorodnega okoliša, done-gujejo približno 10 odstotkov
rdečih in 90 odstotkov belih vin. Prevladujoča polnitev je vino Haložan, ki v prodajnem asortimanu zajema približno 75-odstotni delež in je tudi najbolj prodajano vino Ptujske kleti. Kot pravi Erlač, pa vedno večji delež dosegajo tudi polnitve Pullus rednih trgatev, pre-dikatna vina in vina Pullus posebnih trgatev, med katerimi je tudi vedno bolj prepoznavna hišna blagovna znamka Pinky Chick.
Med načrti in cilji letošnjega leta ter prihodnjega obdobja vodstvo Ptujske kleti izpostavlja osvajanje tujih trgov: „Ptuj-ska klet je izvozno orientirano podjetje, ki ob kakovostnem obvladovanju domačega trga, tradicionalno vlaga veliko energije v iskanje novih trgov. Trud se je izkazal že v preteklem
obdobju, tudi v lanskem in letošnjem letu, ko smo v ZDA ter v Bosni in Hercegovini izvajali intenzivno in usmerjeno tržno komuniciranje, kar že kaže re-ziltate tudi v povečani prodaji na tujih trgih. Trend povečanega izvoza vin se nadaljuje tudi letos, največja tuja trga Ptujske kleti pa sta še vedno ZDA in Evropa, kjer se najbolj orientiramo na trge Nemčije, Belgije, Avstrije, Rusije, Nizozemske in drugih skandinavskih dežel, tradicionalen trg pa je še vedno tudi na območju držav, nastalih na območju republik Jugoslavije."
Zaloge ostajajo skrivnost ...
Glede prodanih in še skladiščenih količin vina v kleti pa je Alojz Erlač veliko bolj skrivnosten in pravi le: „Glede na hud tržni boj na vinskem trgu, izvozne ambicije in odnose do vinskih trgovcev že stara trgovska pravila v vinarstvu zapovedujejo, da se o količinah ne govori, dokler vino ni prodano. Na tej zakonitosti tudi temelji dejstvo, da v kleti obiskovalcem ali vinskim trgovcem nikoli ni bilo dovoljeno
trkanje po sodih. Zaradi tega pričakujemo tudi vaše razumevanje, da v interesu vseh ptujskih vin in ustvarjanja ustrezne pogajalske pozicije v odnosih z vinskimi trgovci in drugimi kupci, o količinah ne moremo govoriti, dokler vino ni v celoti prodano. Skladno s tradicijo pa vam lahko zagotovimo, da je v Ptujski kleti dovolj vina, da zadovoljimo vinoljubce tako v Sloveniji kot tudi v drugih deželah. Sicer pa so zaloge v okviru zadovoljevanja vseh tržnih priložnosti, z njimi pa skrbno upravljamo tako, da lahko oskrbujemo vse naše kupce v celotnem letu oziroma od trgatve do trgatve."
Sicer pa direktor Erlač zaključuje, da je družba v minulem poslovnem letu uresničila vse ključne načrtovane poslovne cilje: „Uspešno smo zaključili program poslovnega prestrukturiranja in posledično zabeležili dobiček iz poslovanja. Po intenzivnih investicijah v posodobitev pridelovalnih in donegovalnih zmogljivosti v preteklih letih uspešno obvladujemo denarne tokove, kar zagotavlja dolgoročno in strateško uspešnost poslovanja Ptujske kleti v prihodnosti."
SM
Ptujska klet z vini Pullus poskuša osvojiti čim večji tržni delež tudi v tujini, še vedno pa je najbolj prodajano vino Haložan. Kolikšne so zaloge, pa ostaja skrivnost, saj po besedah direktorja velja staro pravilo, da se po sodih ne sme trkati ...
Slovenija, Podravje • Nova bolezen živali se širi
V Sloveniji zaenkrat še ni odkritega primera
Lani novembra so na kmetijah na zahodu Evrope med živalmi zabeležili izbruh nove bolezni. Gre za virus Schmallenberg, poimenovan po nemškem mestu, kjer so ga prvič zabeležili. Znanstveniki zdaj opozarjajo, da bi se virus lahko s prihodom poletja in insekti začel širiti.
Virus schmallenberg se kaže predvsem v rojstvu deformiranih telet in jagnjet, povzroča pa lahko tudi hude driske, mrzlico in upad mlečnosti pri govedu. Zaenkrat bolezen velja še za veliko neznanko, saj ni odgovorov na vprašanja o značilnostih virusa in njegovem širjenju.
Po podatkih Veterinarske uprave RS (Vurs) se je virus do sredine januarja razširil že na precejšnje območje severozahodne Evrope. O kliničnih znakih bolezni pri prežvekovalcih (govedo, ovce, koze) so poročali iz Nemčije, Belgije in Francije in Velike Britanije, virus pa je bil potrjen pri govedu v Nemčiji ter drobnici na Nizozemskem, Belgiji in Nemčiji. Na Vursu dodajajo, da so nekatere države članice že uvedle obvezno prijavo bolezni.
Iz izjave Stalnega odbora za prehransko verigo v EU je
V čredah drobnice na kmetijah v zahodnoevropskih državah se je pojavila nova bolezen: virus schmallenberg, ki bi se s prihodom poletja in insekti lahko začel širiti.
razvidno, da so virus uradno evidentirali na 20 kmetijah v Nemčiji pri kozah in ovcah, na 52 kmetijah na Nizozemskem, večinoma povsod pri ovcah in na 14 kmetijah v Belgiji, izključno pri ovcah. Sicer pa stalni odbor v nadaljevanju javne izjave še ugotavlja, da geografskih področij okužbe ni mogoče določiti in da je možno, da je razširjen tudi drugje, a zaenkrat še neevidentiran.
„V Sloveniji pa tudi pri nas v Halozah in širše tega virusa še ni oziroma se z okužbami v naših čredah še nismo srečali, ne pri govedu in ne pri drobnici. Smo pa bili seznanjeni s to novo boleznijo na nedavnem predavanju, tako da za nas ni neznanka. Glede širjenja tega virusa v našo državo bi rad opozoril vse rejce, naj bodo zelo pazljivi pri uvozu drobnice iz držav, kjer se je že pojavil.
Največjo nevarnost za prenos virusa v naše kraje pa predstavljajo nekontrolirani nakupi živali v tujini, zlasti še, če gre za nakupe plemenskih živali. Zato opominjamo vse rejce, naj nikar ne kupujejo na črno nepregledanih živali," je povedal predsednik Društva rejcev drobnice Haloze Ivan Heme-tek in še dodal, naj bodo rejci drobnice pozorni na morebitne simptome virusa ter da naj v primeru dvoma raje pokličejo veterinarja.
Na Vursu sicer še navajajo, da raziskave značilnosti virusa in njegovega širjenja otežuje dejstvo, da so klinični znaki bolezni, ki se kažejo šele sedaj, zelo verjetno posledica okužbe, ki se je zgodila pred več meseci, lani poleti in jeseni v času brejosti. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni pa je glede virusa schmallenberg zaenkrat sprejel stališče, da naj ne bi bil nevaren za ljudi,vendar glede na skope razpoložljive informacije prenosa virusa na ljudi ne morejo popolnoma izključiti.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
munalni in kosovni odpadki, ponekod pa so zraven še nevarni odpadki. V Podlehniku je črnih odlagališč uradno še šest; razen v enem primeru, kjer gre za odlagališče izključno nevarnih odpadkov, so na ostalih zabeleženi kosovni in gradbeni odpadki.
Mestna občina Ptuj se v registru „ponaša" s 131 divjimi odlagališči, med katerimi so tudi takšna z nevarnimi odpadki, sicer pa prevladujejo tista z gradbenimi, kosovnimi in komunalnimi odpadki kot v ostalih občinah. V Središču ob Dravi je na uradnem seznamu še pet neočiščenih divjih odlagališč, med njimi eno, na katerem naj bi bili odloženi izključno nevarni odpadki.
V	Sv. Andražu je po registru nesaniranih odlagališč še 30, prav tako pa gre večinoma za gradbene, kosovne in komunalne odpadke. V občini Sv. Tomaž imajo še osem neočiščenih odlagališč, kjer je po uradni evidenci odloženih tudi precej nevarnih odpadkov, v Trnovski vasi pa čaka na čiščenje še pet odlagališč.
V	občini Videm je evidentiranih 57 divjih odlagališč, v veliki večini gre za komunalne, gradbene in kosovne odpadke, v Zavrču je takšnih divjih odlagališč še 15, v Žetalah pa kar 36, kar za tako majhno občino ni malo (podobno kot v občini Sv. Andraž); pretežno pa gre za odlagališča komunalnih in gradbenih odpadkov, med katerimi so marsikje tudi nevarni odpadki.
SM
Poletna kolesarska uvertura
Še malo in jubilejni 10. maraton se bo začel
Kilometre bomo premagovali bogato, v odlični družbi in z izvrstno pogostitvijo
10. Poli maraton je že skoraj tu. Trase so pripravljene, organizatorji - Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Di@log co in Radio-Tednik - pa zagotavljajo izvrstno predpoletno doživetje. 16. junija se bo vse skupaj začelo ob 8. uri zjutraj na letališču Moškanjci z zbiranjem prijav, start maxi in mini Poli maratona sledi ob11. uri, najmlajši pa bodo Poli snack maraton začeli ob 11.30. Vse to pa je le uvertura, saj se kolesarjenje nadaljuje v bolj ležernem stilu z izvrstno pogostitvijo ter animacijskim programom za najmlajše in vse malo starejše. Ze devetkrat smo pedala poganjali na Poli maratonu. Letos, ko jih bomo že desetič, organizatorji obljubljajo najboljši maraton do zdaj. Seveda smo vse kakovostne izkušnje preteklih let nadgradili in pripravili nepozabno doživetje za vse generacije. Do zdaj je Poli maraton prepričal več deset tisoč rekreativnih kolesarjev, predvsem zaradi odlične družbe, kolesarjenja skozi idilično pokrajino, zabave za vse generacije, vrhunske organizacije, bogatega programa, nagrad za udeležence in celostne ponudbe s tehnično podporo, osvežilnimi napitki na progah ter pogostitvijo na cilju. Vse to in še več je pripravljeno tudi letos.
Nagrade
Največja nagrada za vsakega kolesarja je seveda premagana pot. Da pa bi 10. Poli maraton udeležencem ostal v daljšem spominu, dobi vsak prijavljeni bogat darilni paket. V njem najdemo napitke, različne ugodnosti in pa pravo kolesarsko majico, ki nam bo na kolesarjenju služila še dolga leta. Tudi naš zanesljivi partner-Terme Ptuj je pripravil ugodnost za kolesarje 10. Poli maratona. Vsak udeleženec namreč prejme bon za 60 odstotkov popusta pri koriščenju njihovih zmogljivosti dan pred maratonom in na dan maratona.
Podravje • Po vseslovenski čistilni akciji
Se vedno na stotine divjih odlagališč
Čeprav je bila tudi letošnja vseslovenska akcija čiščenja okolja ocenjena kot zelo uspešna, pa je iz registra divjih odlagališč razvidno, da je v naravi še vedno na tone takšnih in drugačnih odpadkov.
Število divjih odlagališč je prav neverjetno veliko in kaže na dejstvo, da se kljub sanaciji nekaterih med njimi očitno še vedno pojavljajo nova. Gotovo pa je tudi, da vsa „črna" odlagališča še vedno niso evidentirana.
Podravje na „neslavnem" drugem mestu v državi
Po podatkih iz vzpostavljenega registra je tako v podra-vski regiji evidentiranih kar 1312 divjih odlagališč, situacija pa tudi v drugih regijah ni bistveno drugačna: v osre-dnjeslovenski regiji je še obstoječih 2588 divjih odlagališč, na Gorenjskem 793, na Goriškem 751, v jugovzhodni Sloveniji 959, na Koroškem le 157, na notranjsko-kraškem območju 331, v Obalno-kra-ški regiji 925, v Pomurski regiji 621, v Savinjski regiji 103, v Spodnjeposavski 439 in v Zasavski regiji 320.
Velikosti odlagališč so različne, prav tako so različne tudi vrste odpadkov na evidentiranih divjih odlagališčih; praviloma (na srečo) je
Kot kaže uradni register divjih odlagališč, jih je v občinah Spodnjega Podravja še precej; največ na Ptuju, v Kidričevem in Vidmu. Verjetno pa je marsikje še kakšen neevidentiran kup bolj ali manj nevarnih odpadkov, kot je tale na posnetku: azbestne plošče, skrite v osrčju krajinskega parka Šturmovci ...
vedno manj divjih odlagališč z nevarnimi odpadki, prav tako so se zelo zmanjšala odlagališča večjih kosovnih odpadkov, zlasti še odsluženih avtomobilov. Še vedno pa je zelo veliko odlagališč z organskimi in komunalnimi odpadki ter z gradbenimi odpadki.
Po spodnjepo-dravskih občinah različno
Če pogledamo evidentirana divja odlagališča po naših spodnjepodravskih občinah, register kaže, da je neočiščenih odpadkov v okolju kar
precej: v občini Cirkulane je tako uradno evidentiranih še 43 divjih odlagališč (med njimi največ s kosovnimi odpadki), v občini Destrnik jih je sedem, na katerih je prav tako najti še veliko kosovnih odpadkov in tudi gradbenega materiala. V Dornavi je evidentiranih še osem divjih od-
lagališč, največ s kosovnimi odpadki, v Gorišnici pa štiri, kjer je najti vsega po malo (razen nevarnih odpadkov). V občini Hajdini je v registru vodeno le eno samo divje odlagališče s pretežno gradbenimi odpadki, v Juršincih, kjer jih je bilo pred letom dni še veliko, pa so za čiščenje ostala evidentirana le še tri večja odlagališča (v Hlaponcih eno z nevarnimi odpadki), sicer pa še dve pretežno z gradbenimi in kosovnimi odpadki.
Pravo nasprotje je občina Kidričevo, kjer je na spisku za sanacijo še 67 divjih odlagališč; med njimi jih ni malo z nevarnimi odpadki, prevladujejo pa vseeno tista z gradbenimi in kosovnimi odpadki. V občini Majšperk je nesaniranih še 22 odlagališč in, zanimivo, med njimi jih je tudi kar nekaj z nevarnimi odpadki, sicer pa je stanje podobno kot v Kidričevem. V občini Markovci so v registru zavedena še tri divja odlagališča, izključno s kosovnimi odpadki, nekaj malega je vmes še gradbenih in komunalnih smeti. V Ormožu je registriranih še 55 divjih odlagališč, prevladujejo gradbeni, ko-
Foto: SM
Poli
Pogostitev
Da pa ne bi, kot se ¡e izrazil naš najbolj znani kan-tavtor Iztok Mlakar, padli v »švohost«, Perutnina Ptuj po koncu kolesarjenja pripravlja slastno pojedino, na kateri ne bo nobeden izmed kolesarjev ostal lačen. Pečen piščanec, obara, testenine in različne priloge, značilne za ptujske okuse, bodo prijetno ogrele naše želodčke in nas pripravile na zabavni program in druženje ob izkušnjah, nabranih skozi slikovito pokrajino.
Trase
Tako kot vsako leto tudi letos Poli maraton ponuja tri različne trase, prilagojene kolesarjem z različno telesno pripravljenostjo in voljo do kolesarjenja. Za najmlajše je pripravljena Poli snack proga, ki je idealna za družine z majhnimi otroki. Proga vas krožno popelje od prizorišča skozi Moškanjce, na progi pa vas spremlja slonček Poli pate. Po dolžini sledi 30-ki-lometrski mini Poli maraton, odličen za lahkotno kolesarjenje ter družine z otroki. Pot nas bo popeljala skozi več slikovitih krajev: Moškanjci-Dornava-Paci-nje-Ptuj-Janežovci-destrniški breg-Desenci-Spodnji Velovlek-Pacinje-Dornava-Moškanjci. Najdaljša proga, 62-kilometrski maxi Poli maraton, pa je namenjen potrditvi izvrstne kolesarske kondicije. Pot na najdaljši progi nas bo popeljala na relaciji Moškanjci-Dorna-va-Pacinje-Ptuj-Janežovci-destrniški breg-Trnovska vas-Vitomarci-Grlinci-Gabrnik-Juršinci-Grabšinski breg-Gomila-Polenšak-Zamenci-Dornava-Mo-škanjci.
Komaj vas že čakamo
Vse je torej že pripravljeno, manjkate le še vi. Pred-prijave na 10. Poli maraton zbiramo na spletni strani www.polimaraton.si, prijave bodo mogoče v tednu
Bodite tudi vi v družbi kolesarjev 10. Poli maratona. Vse dodatne informacije dobite na www.polimaraton.si.
pred maratonom v poslovni zgradbi Perutnine Ptuj, seveda pa ste s prijavami nadvse dobrodošli tudi na
dan dogodka v Moškanjcih. Zagotovo se bomo srečali.
(PRI
Ptuj • Nova storitev v Knjižnici Ivana Potrča
Dostop do elektronskih virov od doma
Knjižnica Ivana Potrča je vzpostavila storitev dostopa na daljavo do naročenih elektronskih baz podatkov. Sedaj lahko člani knjižnice dostopajo do podatkovnih baz EBSCOHost, IUS-INFO, IUS-INFO Hrvaška, FinD-INFO in GVIN.com kar iz svojega domačega računalnika.
Ptujska knjižnica poleg »tradicionalnega« knjižničnega gradiva, ki ga najdemo na knjižnih policah, kupuje tudi dostop do izbranih elektronskih baz podatkov. Slednje so lahko člani knjižnice do nedavnega uporabljali le na računalnikih v knjižnici, sedaj pa lahko do njih dostopajo tudi iz svojih domačih računalnikov, ne ozirajoč se na delovni čas knjižnice.
Knjižnica je v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico ter drugimi slovenskimi območnimi knjižnicami vzpostavila tako imenovano storitev dostopa na daljavo do elektronskih baz podatkov. V letošnjem letu je možen dostop do petih elektronskih baz podatkov, poskusno pa bo do konca julija dostopna še ena tuja podatkovna zbirka. In katere baze podatkov so na voljo?
Obsežna strokovna zbirka EBSCOhost prinaša izjemno širok spekter vsega svetovnega znanja iz različnih vej znanosti od medicine, biologije, kemije, fizike, astronomije, psihologije, matematike, geografije, geologije, glasbe, prava, etničnih študij do strojništva, elektrotehnike in drugih. Zbirka obsega celotna besedila ali izvlečke
več tisoč naslovov periodičnih publikacij, strokovnih monografij, konferenčnih zbornikov in drugih virov.
Pravna podatkovna baza IUS-INFO vsebuje slovensko in evropsko zakonodajo ter sodno prakso, objave Uradnega lista RS in EU, strokovno literaturo ter druge vsebine pravne in poslovne narave. IUS-INFO Hrvaška vsebuje vso hrvaško zakonodajo, sodne odločbe hrvaških sodišč, strokovne članke hrvaških pravnih strokovnjakov ter različne za poslovanje na Hrvaškem koristne pripomočke.
Portal z medsebojno povezanimi vsebinami in informa-
Foto: Andrej Doberšek
cijami finančne, davčne, računovodske in pravne narave FinD-INFO vsebuje slovensko in evropsko zakonodajo ter sodno prakso z davčno-finančne-ga področja, strokovne članke, inšpekcijske preglede, pojasnila in mnenja DURS-a ter druge vsebinsko sorodne vsebine.
Poslovno informacijska baza podatkov GVIN.com omogoča celovit vpogled v poslovanje slovenskih podjetij, v njihova vodstva ter v tržno dogajanje doma, v svetu in po posameznih industrijskih panogah. Vsebuje tudi dnevno svež pregled nad slovenskim poslovnim tiskom ter arhiv člankov celotnega slovenskega poslov-
nega tiska, javnih objav in tiskovnih agencij.
Zbirka Alexander Street Collections, do katere je zagotovljen testni dostop do konca julija, vsebuje romane, kratke zgodbe, poezijo, dramska besedila, gledališke igre, gledališke liste, posnetke sodobne, klasične in jazz glasbe. Vsebuje tudi zbirko videoposnetkov, ki prikazujejo plese, krajše posnetke oper in klasične glasbe ter pomembnejše dogodke iz svetovne zgodovine. Namen testnega dostopa je predstaviti bazo podatkov uporabnikom ter ugotoviti interes okolja za dostop in uporabo. Odločitev za nakup je sprejeta, če je zaznana dovolj visoka stopnja zanimanja za uporabo.
Za dostop na daljavo do posamezne elektronske baze podatkov uporabimo ustrezno spletno povezavo na spletni strani knjižnice. Prijavimo se s člansko številko in geslom, ki ga sicer uporabljamo za Mojo knjižnico. Člani, ki gesla še nimajo, ga lahko pridobijo v vseh oddelkih izposoje. Storitev dostopa na daljavo in uporaba elektronskih baz podatkov je za vse člane knjižnice brezplačna.
Milena Doberšek
Ivanjkovci • Ob zaključku bralne značke povabili Deso Muck
„Knjige poznajo rešitev za vse težave"
V Osnovni šoli Ivanjkovci želijo učence kar najbolj spodbujati k branju, zato vsako leto ob zaključku bralne značke povabijo v goste kakšnega literarnega ustvarjalca. Pri izboru gosta sodelujejo tudi učenci in veliko si jih je želelo videti in spoznati iskrivo in zabavno mladinsko pisateljico Deso Muck.
Knjižničarka Brigita Fridl je povedala, da učenci zelo radi berejo knjige Dese Muck; predvsem mlajši imajo zelo radi njene knjige o deklici Anici. Desa Muck je s svojim sproščenim nastopom in pristopom osvojila učence nižjih razredov. Povedala pa jim je tudi, da se v knjigah skrivajo rešitve za prav vsako težavo. Poskušala je za branje navdušiti tudi tiste, ki jim to ne diši najbolj, nato pa je učencem razdelila še priznanja za osvojeno bralno značko, najboljšemu, 2. razredu pa je pripadel tudi ogromen sladoled.
Ivanjkovsko šolo obiskuje 142 učencev in 115 jih je osvojilo bralno značko. Najbolj zavzeti za branje so najmlajši učenci, ki to veselje do branja prinesejo že od doma in iz vrtca. Zato ni čudno, da so v prvih treh razredih bralno značko osvojili prav vsi učenci. V višjih razredih pa se interes za branje nekoliko izgubi. Učenci do petega razreda še pogosto prihajajo v knjižnico, pri višjih pa manj. To so na šoli pred leti raziskovali tudi v raziskovalni nalogi in rezultati so pokazali, da knjige zamenjajo računalniki, pri fantih pa predvsem šport,
je povedala Brigita Fridl. Kljub vsemu pa imajo v 9. razredu, ki ga obiskuje 10 učencev, kar 6 zlatih bralcev. Na šoli veliko naredijo za spodbujanje branja, tako imajo letos tudi po razredih bralne kotičke, kjer mesečno enkrat menjujejo knjige in učenci večinoma tudi posegajo po njih. Enkrat tedensko imajo
učenci višjih razredov priložnost v knjižnici brati leposlovje, prav tako so tedensko tudi pravljične urice za najmlajše. V knjižnici rešujejo tudi razvedrilne naloge, uganke in zanke. Ustvarjajo tudi šolski časopis in k sodelovanju pritegnejo bralce, saj tisti, ki radi berejo, običajno tudi radi pišejo.
Pred časom so na šoli izvedli tudi delavnice za nadarjene, priključili pa so se lahko tudi vsi učenci, ki radi berejo. Pripravili so srečanje s pisateljem Evaldom Flisarjem. Na šoli so organizirali tudi eko bralno značko, pri kateri učenci berejo knjige o naravi.
Viki Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Angeli
Maj, pravijo, je najlepši mesec v letu. Največkrat je to mesec, ki spomni na ljubezen, na cvetlice, na mlade ptice in na brstečo mladost, na opojnost dišeče narave ... Zato ni čudno, da je bil v maju tudi dan mladosti, če še se spomnite, dragi bralci Knjigarnice. In zdi se, da je ni lepše »majske knjige«, kot je poslednja pesniška zbirka Toneta Pavčka s čistim, jasnim naslovom Angeli (Ilustriral Danijel Demšar. Spremna beseda Saša Pavček. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012). To je knjiga nekoliko večjega formata, z blagimi, pesniško prilegajo-čimi se ilustracijami, to je knjiga ene take splošne lepote, ki jo lahko podarite ob vsaki priložnosti in vsakemu obdarovancu.
Zadnja pesniška izdaja Toneta Pavčka namreč obsega štiriinštirideset »angelskih pesmi«, ki so včasih kot molitev, drugič obdaritev in tretjič nosijo v sebi radožive, iskrive kvinte-kvante ... Pesnik je v prepoznavnem pesniškem slogu ustvaril vse sorte angelov, od prvega, rojstnega, osebnega, angele letnih časov, z verzi je ove-kovečil jutranjega angela, večernega, spečega, pa tudi zlobnega, prometnega, pa takega angela z žogo, angela za vojake, za pijance, za pomorščake, tu je angel za žene, pa za deklice, za srce, za bolečino .
Takšen je Pavčkov Angel ljubezni:
Lep je angel ljubezni, kot je ljubezen lepa. Zaljubljenim poje pesmi in vrata raja odklepa.
V srcu zna iskro vžgati, vodi na prvi zmenek, in ko sta ljubimca v zagati, jima razveže pomenek.
Z njima deli rdečico, z njima hlepi po poljubih in z njima pozna govorico in zapoved edino: Ljubi!
A takrat, ko dotakne kot v raju telo se telesa, se njun angel umakne v svoja mala nebesa.
Meni osebno je najljubša pesem Moj angel, ker je tako vseobsegajoča in prijetno tava od dvoma do potrditve, od nejevere do vere, od ljubke ironije do preprostega sozvočja zemeljskega in angelskega bitja.
Liljana Klemenčič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: Viki Ivanuša
Desa Muck je s svojim sproščenim nastopom osvojila učence nižjih razredov, nato pa jim je razdelila še priznanja za osvojeno bralno značko, najboljšemu, 2. razredu pa je pripadel tudi ogromen sladoled.
Oddaj o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri.
11. ormoški maraton
283 sodelujočih na tekaškem prazniku
Stran 12
Rokomet
Sobota dan D za ormoške rokometaše
Stran 12
Boks
Na DP štirje naslovi za ptujski boks
Stran 13
Veslanje
Vidovič na Bledu izpolnil osnovni cilj
Stran 13
Nogomet
Zavrč tudi teoretično prvak 3. lige - vzhod
Stran 14
Nogomet
Remi na derbiju v Podvincih
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Svetovni pokal v balvanih na Dunaju
Nove stopničke za Mino
Mina Markovič je tudi na tretji letošnji tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju na Dunaju potrdila odlično formo, saj je še drugič zapored tekmo končala na zmagovalnih stopničkah - tokrat na 2. mestu.
Na Dunaju je tekmovalce pričakalo izjemno lepo in sončno vreme, tekmovalo pa je rekordno število plezalcev: 52 deklet in 75 fantov. V polfinalu jih je nastopilo po 20, v finalu pa 6 najboljših. V kvalifikacijah si je Mina delila prvo mesto, v polfinalu pa je bila peta. V finalu je Mini Markovič, ki je tudi tokrat plezala izvrstno, uspelo preplezati tri od štirih balvanov, prvega in četrtega v prvem poskusu, drugega v tretjem. Zmagovalka, 23-letna Japonka Akiyo Noguchi, je v bila tokrat v finalu nepremagljiva, preplezala je vse štiri balvane v skupno šestih poskusih. Tretjeuvrščena Alex Puccio
(ZDA) je po vodstvu v polfinalu v finalu dosegla dva vrhova in tretje mesto.
Finale je nova tekma
Kako bi sama ocenila tekmovanje na Dunaju?
Mina Markovič: »Finalne smeri so bile primerno težke, tekma je bila dobra. Polfinale je bil sicer precej 'našraufan', čeprav sem plezala dobro, vendar pa sem vedela, da je finalni del tekmovanja tekma na novo. Tako sem se pred finalom do-
bro pripravila, osredotočila ter startala odlično. Zelo dobro se počutim, iz tekme v tekme mi gre odlično. Hvala vsem za podporo.«
Kako se pripravljaš na tekme, ki so sedaj razvrščene precej skupaj?
Mina Markovič: »Najprej pol dneva prespim in jem, naslednji dan sledi kakšen intervju, v nadaljevanju tedna pa normalni potek dneva s treningi.«
Temperature se sedaj dvigujejo: kako se spopadaš s tekmovanjem v vročini?
Simon Margon, selektor reprezentance: »Mina je ponovno odple-zala odlično - v skladu z mojimi navodili in svojimi sposobnostmi. Več kot veseli smo, da gre vse po planu. Po majhnem proslavljanju smo odpotovali domov, že čez štirinajst dni sledi nova tekma svetovnega pokala v balvanih v Innsbrucku (18.-19. 5.), nato kmalu tekma v Vai-lu (ZDA, 1.-2. 6.). V Ameriko bomo odpotovali nekaj dni prej, da se tekmovalci privadijo na časovni pas, in ker tekmovanje poteka na višji nadmorski višini.«
Dunaj, tekma svetovnega pokala v balvanskem plezanju, rezultati:
1.	Akiyo Noguchi (JAP)
2.	Mina Markovič (SLO)
3.	Alex Puccio (ZDA)
4.	Shauna Coxsey (VB)
5.	Anna Stohr (AVI)
6.	Olga Shalagina (UKR) 15. Maja Vidmar (SLO)
Svetovni pokal, vrstni red:
1.	Akiyo Noguchi
2.	Mina Markovic
3.	Anna Stöhr
4.	Shauna Coxsey
5.	Alex Puccio
6.	Momoka Oda
7.	Melissa LE Neve
8.	Melanie Sandoz Juliane Wurm
JAP SLO
AVT VB ZDA JAP FRA FRA NEM
1G. Anne-Laure Chevrier FRA
251 227
19B 19G 125 1GB 1G2 94 94 8G
Mina Markovič: »Vročina me ne moti preveč - tudi zaradi priprav in treningov, ki jih opravim v različnih pogojih, tako da sem navajena tudi na to.«
JM
Foto: Klemen Bečan
Mina je tudi na Dunaju pokazala odlično formo.
Nogomet • 2. slovenska liga
Aluminij prvak drugič zapored
Foto: Klemen Bečan
Kidričani so si tri kroge pred koncem zagotovili naslov prvakov.
Aluminij - Bravo 1 Interblock 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Režonja (5. iz 11-m), 1:1 Šporar (33.), 2:1 Kmetec (53.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Sambolec, Medved, Bingo, Kmetec, Petek (od 58. Štrukelj), Lonzarič, Ma-jer (od 53. Pečovnik), Režonja, Kurež (od 80. Rešek). Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija v spomladanskem delu tekmovanja ne igrajo tako prepričljivo kot jeseni, vendar še vedno dovolj, da pred tekmeci zanesljivo ohranjajo visoko prednost. V nedeljo so pričakali ljubljanski Interblock, ki so ga v tem prvenstvu že dvakrat premagali (3:1 in 5:1). Bojan Flis je imel na voljo vse nogometaše, saj so se v ekipo vrnili Gregor Režonja, Žan Majer in Robert Kurež (počivali so zaradi kartonov), na klopi pa je bil tudi zaradi poškodbe dalj časa odsoten Nejc Pečovnik.
Kidričani so dobro pričeli, saj so hitro povedli. Veliko sta jim pri vodstvu pomagala branilec Mihelič in vratar Božjak - podajo prvega je prestregel Kmetec, vratar Božjak pa ga je zaustavil s prekrškom za enajstmetrovko. Najstrožjo kazen je natančno izvedel Režonja -žoga se je od vratnice odbila
v mrežo - 1:0. Po vodstvu domačih so gostje morali več napadati in v 33. minuti so uspeli izenačiti. Domači branilci so dolgo časa anemično spremljali Šporarja, ki se je na koncu znašel sam pred Murkom in ga tudi premagal - 1:1. Do odhoda na odmor gledalci niso videli kakovostne igre, najlepšo priložnost pa so imeli gostje v zadnji minuti prvega dela, a je Murko odlično posredoval.
Domačinom so v 53. minuti ponovno »pomagali« gostje, v glavni vlogi sta bila tokrat vratar Božjak in Žitko. Marko Kmetec je izkušeno izkoristil njun nesporazum in se z žogo neoviran sprehodil do mreže - 2:1. Domačini so bili zadovoljni z vodstvom, gostje pa so postali nevarnejši in kar nekajkrat je domači vratar Tomaž Murko z dobrimi posredovanji ohranjal mrežo nedotaknjeno.
Kalcer Radomlje -Aluminij 1:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Majer (5.), 0:2 Ku-rež (54.), 0:3 Kurež (67.), 0:4 Lonzarič (75.), 1:4 Mezga (82.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Sambolec, Medved (od 68. Rešek), Bingo, Kmetec (od 70. Štrukelj), Pečovnik (od 75. Spahič), Lonzarič, Majer, Režonja, Kurež. Trener: Bojan Flis.
Končno potrditev prvakov 2. lige smo dočakali v sredo v Radomljah, kjer so nogometaši Aluminija visoko premagali domačine. To je bilo dovolj, da so Kidričani tri kroge pred koncem prvenstva tudi teoretično postali prvaki ter tako ponovili uspeh iz prejšnje sezone!
Po ne najbolj prepričljivi igri proti Interblocku so Kidričani tokrat odigrali tako, kot znajo. Da je to njihov dan, so pokazali že v 5. minuti, ko je Robert Kurež odlično podal žogo Žanu Majerju, ta pa je zadel v polno. Nogometaši domačega Kalcerja so sicer želeli gostom preprečiti predčasno praznovanje 1. mesta, vendar so bili enostavno nemočni.
Bojan Flis, trener Aluminija: »Čestitam fantom za ta uspeh. Storili smo to, kar smo pred prvenstvom obljubljali. Ni enostavno ponoviti uspeha, saj proti prvakom vsi igrajo z dodatnim motivom. Skozi celotno prvenstvo smo igrali superiorno, kar potrjuje le en poraz.«
V drugem polčasu je proti golu Radomelj praktično potekal enosmerni promet. Dva zadetka Roberta Kureža sta pomenila zanesljivo vodstvo in previsoko oviro za nogometaše iz Radomelj. Ko je v 75. minuti David Lonzarič povišal vodstvo na 0:4, se je rdeče-beli ples lahko pričel. Veselja go-
stov ni skalil niti častni zadetek domačih nekaj minut pred koncem srečanja. Prvo mesto je osvojeno. Ali bo to pomenilo tudi 1. ligo, pa bomo še videli. Lepo bi bilo, da bi v nedeljo ljubitelji nogometa v Kidričevem prišli proslavit drugi zaporedni naslov prvaka 2. lige.
Danilo Klajnšek
2. SNL
V 2. ligi je tri kroge pred koncem prvenstva padla odločitev o prvaku: nogometaši Aluminija so z zmago v Radomljah samo potrdili svojo premoč v tem prvenstvu in še drugič zapored prvenstvo končali na vrhu. Lani niso sprejeli izziva igranja v 1. SNL, o letošnjih namerah pa doslej javno še niso spregovorili.
Do konca prvenstva pa bo potekala ogorčena borba za obstanek, v kateri je po porazu v Ljubljani v najslabšem položaju Šmartno, ogroženi pa so še Dravinja, Šampion Celje in tudi Bela krajina.
REZULTATI 23. KROGA: Aluminij - Bravo 1 Interblock 2:1 (1:1), Dravinja Kostroj - Šampion Celje 2:1 (0:1), Roltek Dob - Kalcer Radomlje 1:0 (1:0), Garmin Šenčur - Krško 1:1 (1:0), Šmartno 1928 - Bela krajina 0:1 (0:1)
REZULTATI 24. KROGA: Kalcer Radomlje - Aluminij 1:4 (0:1), Gar-min Šenčur - Dravinja Kostroj 3:1 (1:1), Krško - Roltek Dob 1:1 (0:0) Bravo 1 Interblock - Šmartno 1928 2:0 (1:0), Bela krajina - Šampion Celje 0:2 (0:0)
1.	ALUMINIJ 24 18 5 1 49:11 59
2.	ROLTEK DOB 24 12 9 3 38:26 45
3.	GAR. ŠENČUR 24 11 7 6 42:30 40
4.	INTERBLOCK 24 9 7 8 29:26 34
5.	KRŠKO 24	7 10 7	21:20	31
6.	KAL. RADOMLJE 24	8 2 14	30:37	26
7.	BELA KRAJINA 24	5 10 9	28:36	25
8.	ŠAMPION CELJE 24	6 6 12	33:35	24
9.	DRAVINJA KOS. 24	6 4 14	19:45	22
10.	ŠMARTNO '28 24	5 6 13	25:48	21
1. SNL: vse točke gostom
REZULTATI 32. KROGA: Triglav - Mura 05 0:3 (0:2); strelca: Fajič (5., 89.), Maruško (44.)
HIT Gorica - Luka Koper 0:1 (0:1); strelec: Brečevič (22.)
Rudar Velenje - Olimpija 0:3 (0:2); strelci: (Ivelja 6.), Lovrečič (31.), Vršič (79.); rdeči karton: Je-seničnik (79.) - Rudar Velenje
Domžale - Maribor 0:2 (0:0); strelca: Topič (49.) - avtogol, Ibra-imi (75.)
Nafta - Celje 1:3 (1:2); strelci:
Kajtazi (7.), Bezjak (6., 81.), Mocič (39.)
1.	MARIBOR 32 23 6 3 79:30 75
2.	OLIMPIJA 33 17 8 8 54:34 59
3.	MURA 05 32 16 5 11 45:39 53
4.	LUKA KOPER 32 14 9 9 44:33 51
5.	HIT GORICA 32 13 9 10 44:33 48
6.	RUDAR VELENJE32 10 9 13 48:46 39
7.	CELJE 32 9 9 14 39:46 36
8.	DOMŽALE 32 10 6 16 36:49 36
9.	NAFTA 32 5 9 18 31:61 24
10.	TRIGLAV 33 6 6 21 15:64 24
Atletika • 11. Ormoški mali maraton
283 sodelujočih na tekaškem prazniku
Start Ormoškega maratona
Atletski klub Ormož je uspešno izpeljal že 11. Ormoški mali maraton, ki se ga je udeležilo 283 ljubiteljic in ljubiteljev teka iz Slovenije in Hrvaške. Sodelujoči so se pomerili na progi, dolgi 21 in 10 kilometrov. Na malem maratonu (89 tekmovalcev in 16 tekmovalk), ki je štel tudi za štajersko-koroški pokal, sta slavila Vesna Pliber-
šek (1:35:32) in Tadej Kaluža (1:14:15). V teku na 10 kilometrov (39 tekmovalcev in 29 tekmovalk) je zmaga odromala v Škofjo vas k 24-letni Ani Stropnik (44:47) in k 21-letnemu Mateju Jezi iz Atletskega kluba Ptuj (34:52).
Dogajanje se je začelo z otroškimi teki na atletski stezi v športnem parku Mestna graba.
Med najmlajšimi dečki in deklicami, ki so tekli 300 m sta zmagala Meta Majcen (OŠ Tomaž) in Aljaž Plohl (OŠ Tomaž). V teku na 600 m sta bila najhitrejša Eva Heinrich (Maribor) in Amadej Kociper (OŠ Miklavž pri Ormožu). Na 1200 m sta zmagala Katja Petek (OŠ Tomaž) in Tobi-jas Ciglarič (OŠ Tomaž). Sledili so štafetni teki, v katerih so se
Rezultati:
tek na 21 km, moški: 1. Tadej Kaluža 1:14:15, 2. Severi-no Ogrizek 1:14:50, 3. Danilo Magdič 1:15:32;
tek na 21 km, ženske: 1. Vesna Pliberšek 1:35:32, 2. Manja Frece 1:35: 56, 3. Marjeta Gomilšak 1:38:11;
tek na 10 km, moški: 1. Matej Jeza 34:52, 2. Darko Petrinjak 35:08, 3. Tomaž Hozjan 40:33;
tek na 10 km, ženske: 1. Ana Stropnik 44:47, 2. Slavi-ca Volčanjšek 46:12, 3. Andreja Kosi 49:02;
1200 m, dečki: 1. Tobias Ciglarič 4:06, 2. Vid Lukman 4:13, 3. Tadej Drobec 4:18;
1200 m, deklice: 1. Katja Petek 4:27, 2. Monika Meško 4:28, 3. Nuša Ivanuša 4:42;
600 m, dečki: 1. Amadej Kociper 1:49, 2. Primož Oz-mec 1:52, 3. Matej Korez 1:53;
600 m, deklice: 1. Eva Heinrich 1:52, 2. Eva Šantič Za-dravec 1:55, 3. Meta Ivanuša 2:04;
300 m, dečki: 1. Aljaž Plohl 0:57, 2. Blaž Emeršič 0:59, 3. Jure Lukman 1:00;
300 m, deklice: 1. Meta Majcen 0:59, 2. Zala Cunk 1:00, 3. Sara Brumen 1:02;
štafeta 4x300 m, dečki: 1. OŠ Ormož I 2:53, 2. OŠ Tomaž 3:02, 3. OŠ Ormož II 3:05, 4. OŠ Miklavž, 5. OŠ Ivanjkovci;
štafeta 4x300 m, deklice: 1. OŠ Ormož I 3:14, 2. OŠ Tomaž 3:19, 3. OŠ Ormož II 3:32, 4. OŠ Miklavž, 5. OŠ Ivanjkovci.
Najuspešnejši na teku na 21 km
pomerili osnovnošolci občin Ormož in Sveti Tomaž. Tako pri dekletih kot tudi pri fantih se je zmage veselila prva štafeta OŠ Ormož. Atletski klub Ormož bo 24. junija 2012 organizator 9. ormoškega uličnega teka, ki bo potekal po ulicah centra mesta Ormož.
KU
Rokomet • Turnir za pokal KS Velika Nedelja
II ■	V-	■ v ■ m	Vi ■
Najuspešnejši domačini
Rokometni klub Velika Nedelja Carrera Optyl je ob prazniku KS Velika Nedelja organiziral veteranski turnir, na katerem so ob domači ekipi nastopili še sosedje iz Gorišnice in Ormoža. Prvo mesto so osvojili domači veterani (nafotografiji s ptujskimi veterankami), ki so premagali oba tekmeca.
Postave in strelci:
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Davorin Kovačec, Aleš Kvar 5, Robi Mesarec 15, Igor Kumer, Du šan Cvetko 2, Rudi Kokol 4, Boris Lah 2, Davorin Planinc 10, Andrej
Rezultati:
Velika Nedelja Carrera Optyl - Moškanjci Gorišnica 25:21, Moškanjci Gorišnica - Jeruzalem Ormož 22:29, Velika Nedelja Carrera Optyl - Jeruzalem Ormož 25:12.
VRSTNI RED: 1. RK Velika Nedelja Carrera Optyl, 2. Jeruzalem Ormož, 3. Moškanjci Go-rišnica.
Revijalna tekma: Veteranke Ptuj - Millennium 24:25
Vaupotič, Miro Špindler 2, Simon Marin 2, Dejan Kosi 8.
JERUZALEM ORMOŽ: Aleksander Šulek, Renato Juršič 7, Pavel Smodek 1, Robi Dajčbauer 2, Mla-den Grabovac 1, Iztok Verbančič 1,
Silvo Kirič 5, Darjan Ivanuša 1, Dejan Vučič 13, Marko Antolič 2, Sašo Prapotnik, Nenad Potočnjak 7, Alan Potočnjak 1.
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Stanislav Rižnar, Anton Sok 1, Zdravko
Roškar, Boštjan Kostanjevec 5, Dejan Kelenc 3, Drago Ranfl 6, Tona Pravdič 2, Matej Šandor 1, Jože Petek, Darko Žnidarič 3, Roman Sok, Nejc Sok 6, Tadej Majcenovič 16.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (m)
Sobota dan D za ormoške rokometaše
Rokometaše v NLB leasing ligi čakajo še štirje krogi. Prvenstvo, ki je letos raztegnjeno do onemoglosti, se bo namreč končalo šele 26. maja. Takrat bodo vinarji iz Ormoža na Har-deku v 10. krogu Lige za obstanek gostili novomeško Krko.
Ta konec tedna je pred roko-metaši Jeruzalema tekma proti Šmartnemu, ki že lahko da dokončen odgovor, katera ekipa bo obstala ali izpadla iz elitne lige. Za 100 % potrditev prvoli-gaškega statusa Ormožani potrebujejo zmago z več kot dvema zadetkoma. Zdaj je namreč že jasno, da se za obstanek borijo le rokometaši Ormoža ter Šmartnega. Izpada so se rešili Izoljani, ki so v 6. krogu Lige za obstanek s kar petnajstimi zadetki prednosti (35:20) ugnali prav sobotne goste Hardeka, ekipo Šmartnega. Že prej sta si obstanek v ligi priborili ekipi Krke in Ribnice.
Trener vinarjev Saša Prapo-tnik bo proti Šmartnemu lahko računal na vse rokometaše, saj so pozdravljene tudi tiste najmanjše poškodbe. Kljub praznikom je ekipa nemoteno trenirala (razen 1. maja) in v ekipi so prepričani, da bodo s
svojo predstavo zadovoljili ormoško publiko in dosegli svojo sedmo prvenstveno zmago: »Želim si, da bi fantje končno zaigrali sproščeno in ne v krču, kot smo odigrali večino najpomembnejših tekem letošnje sezone. Ljubiteljem rokometa na Ormoškem želimo dokazati, da so fantje iz pravega testa in da je treba verjeti v njih. Stavili bomo na čvrsto obrambo in hitro igro. Če nam bo uspelo združiti ti dve komponenti, bi se morali veseliti zmage. O prednosti treh zadetkov za zdaj še ne razmišljamo, verjamem, da bomo za to imeli možnosti med samo tekmo. Pred tekmo s Šmartnim smo se tokrat na treningih veliko bolj ukvarjali z našo lastno igro kot z igro, ki jo goji nasprotnik,« je povedal trener Prapotnik.
Prihod na tekmo so napovedali tudi navijači Ormožani, bivši Gušterji, ki bodo ob tej priložnosti proslavili tudi svoj 20. rojstni dan. Skratka dovolj razlogov za ogled tekme med Jeruzalemom in Šmartnim, ki bo na sporedu v soboto, 5. maja, ob 19.00 v športni dvorani na Hardeku.
UK
Hud boj za vstopnico evropske Lige prvakov
V Ligi za prvaka smo letos že zgodaj dobili ime prvaka. To so oz. bodo 26. maja postali rokometaši Gorenja iz Velenja, ki imajo veliko zalogo točk prednosti pred Celjani in Koprčani. Bo pa zato letos izjemno zanimiv boj za 2. mesto. Drugo mesto v letošnjem prvenstvu v novi sezoni nudi igranje v evropski Ligi prvakov, ki je velik magnet tako za Celje kot za Cimos, ki je letos ostal tik pred vrati zaključnega turnirja v nemškem Kolnu. Neposredna tekmeca se bosta med sabo udarila 19. maja v celjskem Zlatorogu. Zaenkrat na lestvici bolje kaže Pivovarjem, vendar se lahko glede na predstave Cimosa v zadnjem času stvari hitro obrnejo v prid Primorcev. Čaka nas pester zaključek sezone.
Planinski kotiček
Pohod po Ormoški planinski poti in srečanje planincev Podravja
PD Maks Meško Ormož organizira v počastitev 50-letnice društva 9. tradicionalni pohod po Ormoški planinski poti (Ormož-Hum-Kog) in srečanje planincev Podravja, ki bo v soboto, 12. 5., na Kogu. Ob tej priliki so pripravili pester program prireditev.
Planinci s Ptuja se bomo udeležili pohoda in srečanja v čim večjem številu. Zbrali se bomo ob 7.30 na železniški postaji na Ptuju ter se z vlakom ob 7.56 odpeljali v Ormož, kjer bo pred gradom ob 9.30 start pohoda. Zaključek pohoda in srečanje planincev Podravja bo na Kogu, kjer bo ob 13.00 osrednja kulturna prireditev.
Hoje bo 4 ure. Prevoz s Koga do Ormoža bo zagotovljen z avtobusom. Iz Ormoža se bomo vrnili na Ptuj z vlakom ob 18.43.
Na pohodu bo poskrbljeno za napitke in malico. Za avtobusni prevoz, napitke in malico bo treba odšteti 8 evrov, za prevoz z vlakom (povratna karta) pa 6,50 evra. Pot bo potekala med goricami in sadovnjaki in ne bo zahtevna. Oprema naj bo primerna glede na terenske in vremenske razmere. S seboj vzemite tudi kakšen sendvič in ustrezno tekočino. Pohod in srečanje bo v vsakem vremenu! Izlet organizira in vodi Tone Purg.
Želim prijetno druženje in obilo zabave.
Predavanje Janeza Medveška
V sredo, 9. maja, bo ob 19. uri v dvorani Šolskega centra Ptuj (pri glavnem vhodu) predavanje Janeza Medveška.
»Janez Medvešek je fotograf, slikar, pesnik, predvsem pa rahločuten ljubitelj narave, ki na domačih tleh vsak dan znova najde navdih za svoje fotografije, ki razkrivajo ostanke in ponovno oživljanje tradicionalne kulturne dediščine. S fotografijami nam jo želi približati in nas spomniti, da živimo v čudoviti deželi.
Poda se v vsak kotiček Slovenije in vedno znova preseneti s fotografskimi biseri, ki jih niza na svojo umetniško ogrlico, da bi jih podelil z vsemi, ki želijo videti ...« (citat iz www/slomedia.it).
Vstop je prost. Vljudno vabljeni!
Lucija-Radmila Kaučevič
Foto: Host
Foto: Host
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 33. KROGA - SOBOTA ob 20.00: Luka Koper - Nafta; NEDELJA ob 16.00: Mura 05 - Maribor; NEDELJA ob 17.30: Celje - Rudar Velenje, HIT Gorica - Domžale
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Dravinja Kostroj - Bela krajina, Roltek Dob - Garmin Šenčur; NEDELJA ob 17.00: Aluminij
-	Krško, Šmartno 1928 - Kalcer Radomlje, Šampion Celje - Bravo 1 Interblock
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Čarda - Stojnci, Koroška Dravograd - Tehnostroj Veržej, AHA EMMI Bistrica - Zreče, Maleč-nik - Tromejnik G Kalamar; NEDELJA ob 10.30: Rakičan - Kovinar Štore; NEDELJA ob 17.00: Grad - Paloma, Odranci - Zavrč
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Marles hiše - NŠ Drava Ptuj, Boč Poljčane - Peca, Kovinar Tezno - Pohorje, MU Šentjur -Koroške gradnje, Šmarje pri Jelšah - Šoštanj; NEDELJA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Carrera Optyl Ormož
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Dornava Vrtnarstvo Kova-čec - Rogoznica, Apače - 1A Avto Gerečja vas, Središče - Gori-šnica; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Skorba, Videm - Makole: NEDELJA ob 14.00: Podvinci Agrocenter Ptuj - Hajdina; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Oplotnica
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Slovenja vas - Cirkulane, Pragersko - Tržec, Spodnja Polskava - Hajdoše, Zgornja Polskava -Majšperk, Grajena - Markovci, Leskovec - Podlehnik
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35:
PARI 15. KROGA - PETEK ob 17.30: Hajdina - Pohorje Oplotnica; PETEK ob 18.00: Boč - Polskava, Grajena - Dornava, Cirkulane -Videm VETERANI 40
PARI 15. KROGA - PETEK ob 18.00: Zgornja Polskava . Ormož, Lovrenc - Pragersko 75, Leskovec - Markovci, Gorišnica - Podlehnik, Tržec - Podvinci
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
16. KROG: Dornava - Maribor (nedelja ob 16.30)
MLADINSKI POKAL NZS
V	soboto ob 17.00 bodo mladinci Aluminija iz Kidričevega v pol-finalu mladinskega pokala NZ Slovenije gostili ekipo sovrstnikov iz Maribora.
KVALIFIKACIJE ZA POKAL REGIJ UEFA
V	torek, 8. 5., se bosta ob 17. uri na ptujskem Mestnem stadionu v 3. krogu kvalifikacij za pokal regij UEFA pomerili reprezentanci MNZ Ptuj in MNZ Celje.
Rokomet
1. A NLB LEASING LIGA - LIGA ZA OBSTANEK (m)
7. KROG: Jeruzalem Ormož - Šmartno (sobota ob 19.00), Krka
-	Istrabenz plini Izola
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
5. KROG: Krka - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 18.00)
1.	B MOŠKA LIGA
21. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Škofljica
2.	MOŠKA LIGA
24. KROG: Moškanjci - Gorišnica - Pomurje (petek ob 19.30), Slovenj Gradec - Drava Ptuj (petek ob 19.00)
2. Ptujski maraton v kajak sprintu
BD Ranca v soboto pripravlja 2. Ptujski maraton v kajak sprintu. Tekmovanje se bo začelo ob 11.30 na Ptujskem jezeru in bo potekalo v smeri proti mestu. Veslači bodo tekmovali na 5, 10 in 15 kilometrov.
11. Ptujski triatlon
Tekaški klub Maraton in Terme Ptuj v nedeljo, 6. 5., pripravljata 11. Ptujski triatlon. Organizatorji pripravljajo akvatlon, triatlon za vsakogar, super sprint triatlon in sprint triatlon. Na slednjem, ki predstavlja glavni del tekmovanja, bodo nastopajoči preplavali 750 metrov, prekolesarili 20 kilometrov in pretekli 5 kilometrov. Prireditev se prične ob 9.30 s Triatlonom za vsakogar, medtem ko bo sprint triatlona na sporedu od 11.50 naprej.
Turnir v malem nogometu
Bar Desetka prireja na igrišču ŠD As v Vareji v soboto, 5. 5., ob 20.30 nočni turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 50 evrov. Prve tri ekipe bodo prejele pokale in denarne nagrade. Dodatne informacije: 031 801 834.
DK, DB, JM
Kajak sprint na mirnih vodah • Izbirna tekma na Bledu
Vidovič na Bledu izpolnil osnovni cilj
Po prvi izbirni tekmi za sestavo članske in mladinske reprezentance v kajak sprintu na mirnih vodah v italijanski Mantovi je v soboto na Bledu potekala druga in hkrati odločilna tekma. Na njej so se zbrali najboljši slovenski tekmovalci, ki so se pomerili na 200, 500 in 1000 metrov dolgi progi. Med najboljše sprint kaja-kaše v Sloveniji sodi tudi član BD Ranca Ptuj Tilen Vidovič, ki se zaradi šolskih obveznosti (pripravlja se na maturo, op. a.) ni udeležil prve tekme in se je v zadnjem obdobju intenzivno pripravljal pod vodstvom Stjepana Janica.
Na daljši, 500 metrov dolgi progi, je zmagal Jošt Zakraj-šek, medtem ko je bil Vidovič v zelo izenačeni tekmi četrti. V njegovi paradni disciplini na 200 metrov je bil drugi in je zaostal le za Lovrom Lebanom. O svojih nastopih na Bledu je Tilen povedal: »Tekmo na 500 metrov sem odveslal tehnično dobro in dosegel 4. mesto. Ta rezultat pove, da sem že zdaj v dobri formi in sem zmožen že tako zgodaj odveslati dobro daljšo razdaljo. Tekma je bila zelo zanimiva in težka. Uspel
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj)
mi je odličen start in vodil sem vse do zadnjih 200 metrov, kjer sem na žalost preveč izgubil. Iz te tekme sem dobil podatek, da moram več delati na zadnji petini proge in potem lahko pričakujemo še boljši rezultat. Tekma na 200 metrov je bila še težja, saj se je okrepil veter in zelo težko je bilo ohranjati miren kajak in močan zaveslaj. Na žalost mi ni uspel dober start in tako sem že takoj začel s slabše pozicije. Poleg tega mi tudi voda ni omogočala dobrega in čvr-
stega zavesljaja in po hitrih 37 sekundah mi je uspelo osvojiti 2. mesto. Pred mano je pristal Lovro Leban, ki me je prehitel za pičlih 10 centimetrov. Po končanih nastopih sem izvedel, da sem si izboril mesto v članski reprezentanci. Bil sem zelo vesel in zdaj komaj čakam, da nastopim na svojem prvem članskem svetovnem pokalu, kjer bom po nastopih izvedel kako in kaj naprej.«
Tilen Vidovič je tako izpolnil svoj osnovni cilj in ga čaka nastop na Poljskem. Glavni
Boks • Posamično državno prvenstvo
Štirje naslovi za ptujski boks
BK Slovenska Bistrica je od petka do nedelje v Slovenskih Konjicah gostil 21. državno prvenstvo. Na njem je bilo prijavljenih kar 119 boksarjev in boksark, kar je rekord in hkrati dober pokazatelj povečanega zanimanja za to športno disciplino. Končna številka je sicer pokazala, da je v ring stopilo 105 tekmovalcev in tekmovalk iz 23 slovenskih klubov.
Med njimi sta bila tudi dva ptujska kluba, in sicer BK Ring, ki je imel skupno 11 predstavnikov, in BK Legio-nar, ki je imel dva predstavnika. Po pričakovanjih so bili glede na izkupiček uspešnejši ringovci pod vodstvom trenerja Ivana Pučka, ki so skupno osvojili tri 1. mesta, dve 2. mesti in tri 3. mesta, medtem ko so legionarji pod vodstvom trenerja Dejana Zavca osvojili 1. in 3. mesto.
Kljub močni zasedbi nadarjenih mladih posameznikov je BK Ring med člani dobil
Blaž Skrjanec (BK Ring)
naslov le v kategoriji do 56 kg, v kateri je zmagal Blaž Škr-janec (v zadnjem obdobju je shujšal za približno 7 kg, op. a.). Ta je z zrelo predstavo predčasno v 2. rundi premagal Igorja Pertota. Brez boja sta v svojih kategorijah prišla do naslova Timotej Pučko pri mlajših kadetih in Anja Ja-bločnik pri mladinkah. Sre-
cilj sezone ostaja nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, kjer je lani za las ostal brez medalje. Ptujčan je zelo motiviran za delo in kljub pomanjkanju časa zaradi učenja še vedno najde čas za težke priprave, ki potekajo v Zagrebu pod vodstvom trenerja Stjepana Janica. Trenira skupaj s Špelo Ponomarenko Janic, ki ima že od lani v žepu karto za OI v Londonu in je na Bledu pokazala svoj primat v kajak sprintu v Sloveniji. Zmagala je na 200 in 500 metrov dolgi progi, medtem ko je bila na 1000 metrov najhitrejša Manca Vida, odlična druga pa je bila predstavnica BD Ranca iz Ptuja Tina Kobale.
David Breznik
Rezultati:
200 m: 1. Lovro Leban (KKK Soške elektrarne), 2. Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj)
500 m: 1. Jošt Zakrajšek (KKK Tacen), 2. Lovro Leban (KKK Soške elektrarne), 3. Rok Kuk (KKK Soške elektrarne), 4. Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
brni medalji sta dobili Urška Horvat (ta je bila oškodovana s strani sodnikov, saj se njena borba ni pravilno razporedila glede na število rund, ki bi moralo biti štirikrat po dve minuti) in Monika Božičko. Ta se je med članicami v kategoriji do 56 kg pomerila z najboljšo slovensko boksarko zadnjih let Matejo Rajterič, ki
se pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu. Božičkova je sicer po pričakovanjih točkovno visoko izgubila, vendar se je srčno borila vse tri runde. Iz BK Ring so bronaste medalje dobili Nejc Nedeljko (ta je bil v polfinalu močno zastopane kategorije do 69 kg v dobrem dvoboju le malo slabši in manj aktiven od kasnejšega zmagovalca Ervina Brulca), Marcel Gojkošek in Šemso Hozic. Brez medalje so tokrat ostali Marko Makovec, Aleš Kujavec in Nino Milošič.
Na drugi strani sta oba varovanca Dejana Zavca iz BK Legionar prišla do medalj. V mladinski konkurenci do 64 kg je svoj talent z naslovom državnega prvaka potrdil David Kramberger, ki je bil v finalu boljši od Yuriya Polahayeva. Drugi legionar Damir Lenart je osvojil 3. mesto med člani v kategoriji do 60 kg, potem ko se je dobro boril s kasnejšim državnim prvakom Gregorjem Debeljakom.
V obeh ptujskih boksarskih sredinah se dobro dela, saj so njuni predstavniki na DP v Slovenskih Konjicah pobrali skupno kar deset medalj.
David Breznik
Nogomet • 1. SŽNL
Prva letošnja zmaga Dornave
Nogometašice Dornave so v končnici prvenstva dosegle prvo letošnjo zmago in to proti večkratnim državnim in pokalnim prvakinjam iz Novega mesta. Te letos ne igrajo tako prepričljivo kot v prejšnjih sezonah, saj so močno pomladile ekipo. To prav nič ne zmanjšuje uspeha domačih igralk, ki so že do 20. minute dosegle tri zadetke. Priborjeno prednost iz začetka tekme so tokrat uspele ubraniti in bodo imele v nadaljevanju prvenstva priložnost, da se premaknejo iz zadnjega mesta.
LIGA ZA PRVAKA, REZULTATI 15. KROGA: Jevnica - Teleing Pomurje 2:3 (2:1) Rudar Škale - Slovenj Gradec 1:1 (0:0)
1.	TEL. POMURJE 15 12 1 2 82:26 37
2.	SLOV. GRADEC 15 9 3 3 60:22 30
3.	RUDAR ŠKALE 15 9 3 3 47:14 30
4.	JEVNICA 15 8 2 5 46:28 26
LIGA OD 5.-8. MESTA: Dornava - Krka 3:1 (3:0), Velesovo Kamen Jerič - Maribor 2:1 (2:0)
1.	KRKA 15 7 3 5 32:32 24
2.	MARIBOR 15 4 1 10 22:43 13
3.	VELESOVO 15 2 1 12 22:91 7
4.	DORNAVA 15 1 2 12 18:72 5
DORNAVA - KRKA 3:1 (3:0)
STRELKE: 1:0 M. Potrč (3.), 2:0 D. Veličkovič (15.), 3:0 K. Nežmah (19.), 3:1 L. Šoronda (48.)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Nuša Pernat, Urška Pavlec, Martina Potrč, Maja Skaza, Saša Ljubec, Katja Nežmah, Nina Podhostnik (od 58. Gabrijela Milec), Daša Veličkovič (od 39. Jana Mohorko), Lucija Hameršak (od 60. Marina Baklan), Nina Kovačič (od 82. Lea Korošec). Trener: Mitja Serdinšek.
DK
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, Lige MNZ Ptuj
Zavrč tudi teoretično prvak 3. lige
3. SNL - vzhod:
blamaža Stojncev
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NŠ Drava (v modrem dresu Damjan Antolič) so v nedeljo prevladovali vso tekmo.
REZULTATI 20. KROGA: Zavrč -Čarda 4:2 (3:1), Tehnostroj Veržej - Stojnci 7:1 (3:0), Zreče - Grad 1:1 (0:1), Kovinar Štore - Malečnik 2:1 (2:0), Paloma - Rakičan 2:3 (1:1), Koroška Dravograd - AHA EMMI Bistrica 1:0 (0:0), Tromejnik G Kalamar - Odranci 1:3 (0:2)
1.ZAVRC	20 18		1	1	72:16	55
2. K. DRAVOGRAD	20	9	8	3	30:21	35
3.ČARDA	20	9	5	6	39:31	32
4. MALEČNIK	20	7	8	5	32:27	29
5. KOVINAR ŠTORE 20		8	4	8	28:31	28
6. TEHNO. VERŽEJ 20		8	3	9	30:29	27
7. STOJNCI	20	8	3	9	30:36	27
8. ODRANCI	20	8	2	10	29:36	26
9. TROMEJNIK	20	8	2	10	27:36	26
10. ZREČE	20	6	7	7	22:25	25
11. A. E. BISTRICA	20	8	1	11	27:40	25
12. PALOMA	20	6	3	11	27:36	21
13. RAKIČAN	20	5	4	11	30:47	19
14. GRAD	20	5	3	12	29:41	18
20. krog je poleg poloma Stojncev v Veržeju in teoretične potrditve Zavrča, da bo v prihodnji sezoni nastopal med drugoligaši, najbolj zaznamovala zmaga skoraj že odpisanega Rakičana. Ta je v gosteh ugnal Palomo in se tako povsem enakovredno vrnil »med žive«. Točko je v gosteh osvojil tudi Grad, ki pa bo moral na tekmah v gosteh dodati tudi kakšno zmago, če bo želel obstati v 3. ligi. Kovinar iz Štor je doma premagal Malečnik, ki tako vztrajno drsi po lestvici navzdol. Dve izključitvi in en zadetek so videli gledalci v Dravogradu, kjer so Bistričani klonili z 1:0 ter jih tako čaka razburljivih zadnjih šest krogov, kajti njihova prednost pred zasledovalci hitro kopni ...
ZAVRČ - ČARDA 4:2 (3:1)
STRELCI: 1:0 Lenart (4.), 1:1 Mauko (12.), 2:1 S. Čeh (23.), 3:1 Kelenc (45.), 3:2 Flisar (64.), 4:2 Kokot (90.)
ZAVRČ: Sagadin, Gabrovec, Lenart, Murko, Kokol, A. Čeh (od 58. Letonja), Dugolin, Avguštin (od 65. Frangež), S. Čeh, Murat (od 58. Kokot), Kelenc. Trener: Miran Emeršič.
Tekma med Zavrčem in Čardo je bila derbi prvo- in drugouvrščene ekipe na lestvici, poleg tega pa so domačini z novo zmago šest krogov pred koncem lovili tudi teoretično vstopnico za drugoligaško tekmovanje.
Temu primerno so domačini začeli srečanje: že v 4. minuti je drugi kot za Zavrč izvajal Kelenc, v skoku je bil najvišji Lenart, ki je domačine popeljal v vodstvo. Toda kmalu so »udarili« tudi Prekmurci. Hiter protinapad je v 12. minuti po podaji Receka zaključil nekdanji up Mure Mauko in izenačil rezultat. Zadetek pa Zavrčanov ni zme-del in so počasi prevzemali vajeti igre v svoje roke. V 23. minuti je odlično delovala naveza Čeh: Aleš je bil podajalec, Sandi pa strelec -2:1. Tudi po vodstvu so bili domačini podjetnejši, lepe priložnosti pa so zapravili Dugolin, S. Čeh in najlepšo A. Čeh. V izdihljajih prvega polčasa je z izdatno pomočjo gostujočega vratarja Kamnika zadel Kelenc in postavil izid prvega dela igre - 3:1.
V drugem polčasu je tempo igre padel, temu pa je botrovalo tudi vroče vreme (okrog 30 stopinj Celzija). Domačini so bili še naprej več pri žogi, vendar pa so gostje iz Mar-tjancev kljub temu tekmo naredili negotovo. V 64. minuti so namreč prek Flisarja, ki je izkoristil napako branilca Murka, zadeli za 3:2. Do konca so gledalci spremljali igro brez večjih priložnostih na obeh straneh, oslabljeni Zavrčani (manjkali so Šnajder, Kuserbanj, Rumež, Fridl) pa so brez težav sre-
čanje pripeljali do konca. Še več; v sodnikovem podaljšku smo videli akcijo tekme, ko je Letonja odlično zaposlil Kokota, ki se je za hrbtom prikradel obrambi Čarde in z lepim strelom premagal Kamnika.
TEHNOSTROJVERŽEJ-STOJNCI 7:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Vinkovič (1.), 2:0 Vinkovič (19.), 3:0 Vinkovič (41.), 4:0 Vinkovič (51.), 5:0 Puhar (56.), 5:1 Kokot (70.), 6:1 Vinkovič (78.), 7:1 Štrakl (81.)
STOJNCI: Zajc, Milošič (od 62. P. Pernek), Janžekovič, Draškovič (od 23. Gajšek), S. Golob, Ratek, Ko-rez, Vinkovič, G. Pernek (od 39. S. Meznarič), Pečnik, Kokot. Trener: Boris Klinger.
Verjetno si pred srečanjem niti najhujši pesimisti niso znali predstavljati, da lahko Stojnci v Veržeju doživijo takšen polom, kot so ga. Vzrokov zato je bilo več: Stojnci spomladi igrajo solidno, v Veržeju so nastopili s popolno postavo, Veržej pa spomladi nikakor ne najde forme iz jesenskega dela ... Kljub vsemu pa se je zgodil popoln »razpad sistema«; v največji meri ga je izkoristil razposajeni David Vinkovič, ki je rumeno-črnim zabil kar pet zadetkov.
Domačini so povedli že v prvi akciji na srečanju. Tako so Prleki prišli do velike psihološke prednosti, ki so jo unovčili v 19. minuti, ko so povišali vodstvo. Poteza tekme je nastopila ob koncu prvega polčasa, ko je iz razdalje ponovno sijajno zadel Vinkovič in postavil izid polčasa (3:0). Poti nazaj za varovance Borisa Klingerja ni bilo več in v drugem delu so lahko samo anemično spremljali sijajno predstavo domačinov, ki so dosegli še štiri zadetke. Častni zadetek za Stojnce je v 70. minuti dosegel Kokot.
Že v soboto pa rumeno-črne čaka novo težko gostovanje, saj odhajajo v goste k ekipi Čarde. So po blamaži pripravljeni opraviti popravni izpit?
Tadej Podvršek
Štajerska liga: remi na derbiju v Podvincih
Po 20. krogu je prišlo do zamenjave na prvem mestu: Pesnica je brez večjih težav doma premagala Limbušane, Šmarje pa so v derbiju kroga v Podvincih remizirale in s tem zaostale za največjim tekmecem (Šmarčani imajo odigrano tekmo manj od Tehnotima Pesnice). Nogometaši Drave so po pričakovanjih odpravili mariborski Kovinar, dva zadetka je znova dosegel Antolič. Boč se očitno ne želi predčasno posloviti od lige: tokrat so slavili v Slovenj Gradcu in z
malo sreče bi se lahko kljub vsem težavam rešili izpada. Ormožani tudi proti Pohorju niso uspeli slaviti in so sedaj na dnu prvenstvene razpredelnice.
REZULTATI 20. KROGA: Podvin-ci Betonarna Kuhar - Šmarje pri Jelšah 0:0, NŠ Drava Ptuj - Kovinar Tezno 3:0 (2:0), Carrera Optyl Ormož - Pohorje 1:3 (0:2), Koroške gradnje - Boč Poljčane 0:1 (0:0), Tehnotim Pesnica - Marles Hiše 3:0 (2:0), Šoštanj - MU Šentjur 3:1 (1:0). Peca - prosta.
1. TEH. PESNICA 20	15	3	2	53:22	48
2. ŠMARJE PRI JEL. 19	14	4	1	51:14	46
3. POHORJE 20	13	1	6	45:28	40
4. PODVINCI B. K. 19	12	3	4	39:17	39
5. NŠ DRAVA PTUJ 20	11	4	5	53:24	37
6. MARLES HIŠE -1 20	10	3	7	33:28	32
7. PECA 19	9	2	8	30:36	29
8. ŠOŠTANJ 19	6	5	8	36:36	23
9. KOVINAR TEZNO 20	7	1	12	26:42	22
10. MU ŠENTJUR 19	5	1	13	29:53	16
11. KRŠKO B 13	4	1	8	11:22	13
12. KOROŠKE G. -1 19	3	4	12	21:42	13
13. BOČ POLJČANE 19	3	3	13	17:42	12
14. C. O. ORMOŽ 20	3	1	16	18:57	10
PODVINCI BETONARNA KUHAR - ŠMARJE PRI JELŠAH 0:0
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Šebela, Toplak, Lah, Marinič (od 46. Petrovič), Topolovec, Belšak, Zagoršek (od 59. D. Brumen), Požegar (od 77. Svržnjak), Vindiš (od 80. Kokol), Hauptman (od 88. Zorko). Trener: Miran Ljubec.
V derbiju kroga so oboji pričakovali zmago: domačini so se želeli oddolžiti gostom za vse, kar so jeseni doživeli v Šmarju pri Jelšah, Šmarčani pa zato, ker imajo v zadnjih tekmah težak razpored (gostujejo v Pesnici in Rušah) in nujno potrebujejo točke za obstanek na vrhu. Za goste je igral tudi Ivan Fi-rer, odličen napadalec, ki je igral tudi za Aluminij in Celje. Domačini so imeli nekaj več pobude in so bili tisti, ki so diktirali tempo igre, vendar razen z dvema streloma Zagor-ška niso resneje zapretili gostom. V drugem polčasu se je situacija ponovila, gostje pa so svoje priložnosti iskali v nasprotnih napadih. Zadnjih petnajst minut srečanja so bili Šmarčani boljši tekmec, vendar si izrazitih priložnosti niso ustvarili - vse visoke predložke je
Miran Ljubec, trener Pod-vincev Betonarne Kuhar: »To
je bila dobra tekma. Na koncu moramo biti zadovoljni s točko, kakor tudi naši gostje. Škoda je le v tem, da številni gledalci niso videli zadetka.«
pobral domači vratar Vesenjak.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - POHORJE 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Ladinek (23.), 0:2 Ladinek (37.), 1:2 Cimerman (50.), 1:3 Neumeister (74.)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-javž (od 46. Kosič), Babšek (od 81. Kardum), Štiberc (od 46. Cimer-man), Panič, Jurčec (od 46. Strm-šek), Šeruga, R. Mlinarič. L. Mli-narič, Govedič, Trstenjak, Srša (od 61. Kirbiš). Trener: Milivoj Jamnik.
Danilo Klajnšek
NŠ DRAVA PTUJ -KOVINAR TEZNO 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Levanič (9.), 2:0 Antolič (44.), 3:0 Antolič (79.)
NŠ DRAVA PTUJ: Vrečko, Topol-nik (od 61. Rakovec), Horvat, Go-ričan, Ljubec (od 66. Šešo), Dru-zovič, Antolič, Zdovc, Levanič (od 54. Furh), Krajnc, Nežmah (od 73. Pukšič). Trener: Tomi Grbavac.
Nogometaši Drave so bili na srečanju proti Kovinarju absolutno boljši tekmec vseh 90 minut srečanja. Ptujska obrambna linija ni imela težjega dela, vezisti so solidno kreirali igro, prav tako dobro pa so svoje delo opravili tudi napadalci, ki so zabili tri zadetke. Prvič je bilo v pravem poletnem vremenu vroče v 6. minuti, ko je po prostem strelu z desne strani sledila uigrana kombinacija Antoliča in Ljubca, ki je z roba kazenskega prostora dobro poizkušal, vendar zadel prečnik. Tri minute kasneje se je žoga po akciji Drave srečno odbila do Levaniča, ki je rutinirano zadel za 1:0. Tudi po vodstvu je tempo igre narekovala mlada ptujska vrsta, ki je hkrati kontrolirala situacijo na igrišču. Z nevarnimi streli so poizkusili Zdovc, Levanič in Nežmah, malo pred koncem polčasa pa bil uspešen Antolič, ki je izkoristil svojo hitrost in spretnost.
V drugem delu je bil Kovinar še bolj v podrejenem položaju in je prežal le na redke protinapade. Gostje razen dveh strelov kapetana Goloba tekom tekme niso resneje streljali na vrata Vrečka. Ptujčani so si na drugi strani pripravili niz zares zrelih situacij za zadetek, vendar so svojega tretjega dali šele v 79. minuti, ko je Šešo podal v prostor do zelo aktivnega Antoli-ča, ki se je z natančnim strelom še drugič vpisal med strelce.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj:
Središče v Gerečji vasi dvakrat izenačilo
REZULTATI 20. KROGA: Oplo-
tnica - Podvinci Agrocenter Ptuj 2:0, Makole - Hajdina 0:1, 1A Avto Gerečja vas - Središče 2:2, Rogoznica - Apače 1:0, Gorišni-ca - Lovrenc 5:1. Skorba - Videm 7:1, Bukovci - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 5:3
1. SREDIŠČE	20	15	4	1	58:17	49
2. 1 A GER. VAS	20	13	3	4	49:22	42
3. VIDEM	20	12	1	7	47:44	37
4. OPLOTNICA	20	11	3	6	42:33	36
5. HAJDINA	20	11	2	7 41:_36		35
6. APAČE	20	7	7	6	41:33	28
7. BUKOVCI	20	8	4	8	39:37	28
8. ROGOZNICA	20	7	5	8	28:28	26
9. GORIŠNICA	20	7	3	10	35:41	24
10. SKORBA	20	7	3	10	34:49	24
11. PODVINCI A. P.	20	5	5	10	34:39	20
12. DORNAVA V. K.	20	5	4	11	35:52	19
13. LOVRENC	20	3	5	12	13:36	14
14. MAKOLE	20	3	3	14	19:48	12
MAKOLE - HAJDINA 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Flajsinger (76.) OPLOTNICA - PODVINCI AGRO-CENTER PTUJ 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Primožič (61.), 0:2 Zagomilšek (90.) SKORBA - VIDEM 7:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Novak (9.), 2:0 Vogrinec (11.), 3:0 Brodnjak (18.), 4:0 Brodnjak (50.), 5:0 Vaupotič (62.), 5:1 Merc (65.), 6:1 Vogrinec (68.), 7:1 Brodnjak (84.)
1A AVTO GEREČJA VAS - SREDIŠČE 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 P. Novak (6.), 1:1 J. Novak (30.), 2:1 Rozman (61.), 2:2 J. Novak (69.) ROGOZNICA - APAČE 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Stanet (68.) BUKOVCI - DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC 5:3 (3:1)
STRELCI: 0:1 Zagoršek (19.), 1:1 Zorko (31.), 2:1 Zorko (34.), 3:1 Habrun (40.), 3:2 Šuen (50.), 3:3 Vajskopf (60.), 4:3 Habrun (60.), 5:3 Zorko (88.)
GORIŠNICA - LOVRENC 5:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Šegula (12.), 2:0 Majerič (20.), 3:0 Žnidarič (54.), 4:0 Zavec (66.), 4:1 Drevenšek (84. iz 11-m), 5:1 Mar (89.)
2. liga MNZ Ptuj:
presenetljiv domač poraz Tržca
REZULTATI 17. KROGA: Tržec -Spodnja Polskava 0:2, Majšperk -Grajena 3:0, Markovci - Leskovec 6:2, Podlehnik - Slovenja vas 4:1, Hajdoše - Zgornja Polskava 3:0, Cirkulane - Pragersko 2:2
1. MAJŠPERK	17	16	1	0 56:10	49
2. TRŽEC	17 15		1	1 76:12	46
3. CIRKULANE	17	10	2	5 51:34	32
4. HAJDOŠE	17	10	1	6 51:34	31
5. MARKOVCI	17	8	1	8 46:35	25
6. PODLEHNIK	17	7	4	6 32:29	25
7. SLOVENJA VAS	17	7	3	7 25:25	24
8. SP. POLSKAVA	17	7	3	7 26:32	24
9. PRAGERSKO	17	4	3	10 25:42	15
RLMN Haloze
Drugi krog lige Haloze je potekal v Žetalah. Do druge zmage sta prišli ekipi Cirkovc in ŠD Rima (slednja brez boja, saj ekipe Naraplje ni bilo). Najbolj izenačena tekma večera je potekala med domačini, ekipo Žetal in Stopnim. Na koncu je zmagala domača ekipa z rezultatom 3:2.
REZULTATI 2. KROGA: ŠD Cir-kovce - ŠD Ptujska Gora I. 4:2, ŠD Ptujska Gora II. - ŠD Stoperce 4:2, ŠD Žetale - ŠD Stopno 3:2, ŠD Rim - TD Naraplje 3:0 (b. b.)
1.	ŠD RIM	2	2	0 0	11:1	6
2.	ŠD CIRKOVCE	2	2	0 0	8:4	6
3.	ŠD STOPNO	2	10 1	6:5	3
4.	ŠD ŽETALE	1	1	0 0	3:2	3
5.	PLAJNSKO	1	1	0 0	2:1	3
6.	PTUJSKA G. II.	2	1	0 1	6:6	3
7.	PTUJSKA GORA I. 2	0	0 2	3:6	0
8.	TD NARAPLJE	2	0	0 2	2:7	0
9.	STOPERCE	2	0	0 2	3:12	0
10.	GRAJENA 17 3 0 14 14:51 9
11.	LESKOVEC 17 2 2 13 18:54 8
12.	ZG. POLSKAVA 17 1 3 13 17:66 6 CIRKULANE - PRAGERSKO 2:2
(1:2)
STRELCI: 0:1 Rampre (19.), 0:2 Rampre (29.), 1:2 Žuran (34.), 2:2 Krajnc (52.)
HAJDOŠE - ZGORNJA POLSKA-VA 3:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Drevenšek (37.), 2:0 Drevenšek (65.), 3:0 Petrušič (87.)
MARKOVCI - LESKOVEC 6:2
(2:1)
STRELCI: 0:1 Haunholter (2.), 1:1 Šmigoc (25.), 2:1 Horvat (27.), 3:1 Strelec (46.), 4:1 Strelec (59.), 4:2 Jelen (66. iz 11-m), 5:2 Petrovič (72.), 6:2 Cimerman (82.)
PODLEHNIK - SLOVENJA VAS 4:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Drevenšek (24. avtogol), 2:0 Trafela (35.), 2:1 Ules (46.), 3:1 Arnuš (56.), 4:1 Trafela (77.)
TRŽEC - SPODNJA POLSKAVA
0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Tropan (16.), 0:2 Dolenc (58.)
MAJŠPERK - GRAJENA 3:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Pompe (66.), 0:2 Pompe (76.), 0:3 Pompe (88.)
Veteranski ligi MNZ Ptuj: Ormož in Videm hitita k naslovoma
VETERANI 40
REZULTATI 14. KROGA: Ormož
-	Podvinci 2:1, Podlehnik - Tržec 2:0, Markovci - Gorišnica 1:3, Pragersko 75 - Leskovec 2:1, Zgornja Polskava - Lovrenc 1:0
1.	ORMOŽ 14
2.	ZG. POLSKAVA 14
3.	PRAGERSKO 75 14
4.	GORIŠNICA 14
5.	PODLEHNIK 14
6.	LOVRENC 14
7.	PODVINCI 14
8.	LESKOVEC 14
9.	MARKOVCI 14
10.	TRŽEC 14
VETERANI 35 REZULTATI 14. KROGA: Polska-va - Pohorje Oplotnica 2:3, Videm
-	Hajdina 4:2, Dornava - Borovci 3:5, Boč - Grajena 0:2, Skorba -Cirkulane 4:2
1. VIDEM	14 12		1	1 50:16	37
2. BOROVCI	14	9	3	2 56:29	30
3. POHORJE OPL	. 14	8	2	4 28:17	26
4. HAJDINA	14	7	3	4 38:17	24
5. SKORBA	14	6	4	4 29:23	22
6. POLSKAVA	14	4	3	7 31:34	15
7. GRAJENA	14	4	3	7 14:36	15
8. CIRKULANE	14	2	4	8 20:44	10
9. BOČ	14	3	1	10 17:46	10
10. DORNAVA	14	2	2	10 19:40	8
	Danilo Klajnšek				
PARI 3. KROGA (4. 5., NARAPLJE): ŠD Stoperce - ŠD Žetale (20.30), ŠD Ptujska Gora I. - ŠD Rim (21.05), Plajnsko - Cirkovce (21.40), TD Naraplje - ŠD Ptujska Gora II (22.15)
Liga ŠD As
REZULTATI 1. KROGA: FC Optimisti - Koranti Demoni 4:2, ŠD AS
-	Joe Fernandes 2:2, KMN Majol-ka - UŠR Višnjica 2:0, ŠD Pobrežje
-	KMN Draženci 0:1, ŠD Tržec bar Osmica - ŠD Majski Vrh 1:11, MIX Team - ŠS AS Evroavto 1:3
PARI 2. KROGA (4. 5.): UŠR Višnjica - Mix team (20.00), Ko-ranti Demoni - ŠD »AS« Evroavto (20.35), KMN Draženci - ŠD Tržec (21.10), ŠD Majski Vrh - KMN Ma-jolka (21.45), Joe Fernandes - ŠD Pobrežje (22.20), FC Optimisti -ŠD »AS« (22.55)
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
9	3	2 31:27	30
7	3	4 22:16	24
7	2	5 31:28	23
6	3	5 28:18	21
6	3	5 19:18	21
5	4	5 18:22	19
5	3	6 26:30	18
5	1	8 17:26	16
4	2	8 20:29	14
2	4	8 19:27	10
Rogoznica m 30 let Korantov Rogoznica
Naših 30 let
V soboto, 21. aprila, so v Domu krajanov na Rogoznici praznovali trideseto obletnico organiziranega delovanja skupine Koranti Rogoznica.
tov Rogoznice pri Kulturnem društvu Rogoznica Aleša Cajnka. Posebej se je zahvalil ustanovnim članom, brez katerih danes sekcija ne bi praznovala svojih zavidljivih 30 let. Goste je pozdravil tudi župan ter poudaril pomembno vlogo društva pri ohranjanju
kulturne dediščine v novem materialnem svetu. Predsednik KD Rogoznica Marjan Cajnko je kot ustanovni član ter dolgoletni predsednik gostom opisal začetke ter organiziranost sekcije, hkrati pa pohvalil njeno trenutno delo. Posebej je izpostavil urejenost
Koranti Rogoznica so ena najstarejših skupin na Ptuju, ki ohranja tradicijo koranta. Njeni začetki segajo v leto 1970, organizirano pa deluje od leta 1982. V to čast so zraven zbornika, ki so ga izdali v začetku leta, pripravili tudi letošnje praznovanje. Na slovesnosti se je zbrala vsa ptujska pustna smetana: župan dr. Štefan Čelan, aktualni princ karnevala Vlado Hvalec ter bivši princi na čelu s predsednikom FECC Slovenija Brankom Brumnom.
Prireditev se je začela z uvodnim filmom, na katerem so bili prikazani domači ko-ranti ob koncu osemdesetih let. Nato so vse goste - zbralo se jih je čez 150 - pozdravili koranti s svojim zvonjenjem. Sledil je slavnostni nagovor predsednika sekcije Koran-
Prejemniki priznanj za tridesetletno delo v sekciji
Foto: Tjaša Oman
njihove spletne strani. Sam je postal princ ptujskega karnevala v letu 2005. Tudi Branko Brumen je nagovoril zbrane goste ter se zahvalil korantom za zvesto sodelovanje na karnevalih ter drugih obiskih in prireditvah v vseh teh leti. Sedanji princ je prav tako čestital Korantom ter poudaril, da je bil v mladosti tudi sam del te skupine, tako da pozna njihovo dobro delo.
Po slavnostnih nagovorih je sledil kulturni program s predstavitvijo delovanja skupine Korantov Rogoznica skozi vseh 30 let organiziranega delovanja. Obiskovalci so ob besedi spremljali tudi slikovno gradivo, s katerim so se na predstavitvi še posebej potrudili. Ustanovni člani, ki so v sekciji delovali vsa ta leta, so dobili posebna priznanja, prav tako pa so dobili zahvale tudi sedanji in vsi bivši predsedniki sekcije. Prireditev so popestrili pevci moškega pevskega zbora Rogoznica ter folklorna skupina Rogoznica s plesom. Na koncu je sledila velika torta, zabavni program pa se je ob dobri hrani in pijači nadaljeval z živo glasbo.
Uroš Cajnko
Ptuj • Osnovnošolci o stavki
Sveti Tomaž • Evropska vas 2012
Moja stavka
Moje ime je Špela. Stara sem 8 let in obiskujem 3. razred osnovne šole. V šolo hodim rada, ker se veliko naučim, družim s sošolci in obiskujem krožke, ki me zanimajo. Pa tudi svojo učiteljico imam rada, ker se res trudi, da nas veliko nauči.
Učenci spoznavali Slovaško
Učenci Osnovne šole Sveti Tomaž v tem šolskem letu prvič sodelujemo v projektu Evropska vas, katerega cilj in namen je spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati zavedanje lastne kulturne identitete. Projekt je namenjen mladim, spodbuja pa ustvarjalnost in inovativ-nost ob spoznavanju držav EU.
Ves teden sem poslušala pogovor med starši in prijatelji, nekaj pa slišala tudi po televiziji o stavki učiteljev. »Kaj pa je to?« vprašam mamo, ki mi odgovori, da se učitelji ne strinjajo, kar predlaga vlada. Spet nič ne razumem. Raziskujem dalje in spet pogovor z mamo o stavki. Pove, da bo vlada dala manj denarja za šole, učence in učitelje, ki se s tem ne strinjajo, zato en dan ne bo pouka.
Super zame! Prost dan! In to sredi tedna, v sredo!
Moji starši so manj navdušeni, ker ne vedo, kaj naj tisti dan z mano. Sta pa se šalila, da me bosta pokrila z jabolčnim zabojem, da bom mirna doma, onadva pa v službi. Tukaj pa vskočita dedek in babica. Pade
odločitev: gremo v toplice. Nisem najbolj navdušena nad tem predlogom, pa kaj hočem.
V	torek pred stavko mi ati pove, da v njegovi službi organizirajo varstvo za otroke zaposlenih, ker so družini prijazno podjetje. Super! Z atijem grem v službo in to v Dom upokojencev Ptuj. Toplice odpadejo takoj.
V	sredo zjutraj moram vstati tako zgodaj kot ati, to je ob 5.30. Sploh mi ni težko, saj grem z njim v službo. Bolj se približujeva Ptuju, bolj sem radovedna, kakšen dan me čaka.
Zbralo se nas je enajst otrok staršev zaposlenih. Prevzela nas je prijazna animatorka Jasmina. Po spoznavanju z
novimi prijatelji sledi zajtrk, ki ga postreže moj ati. Potem sledi spoznavanje dela naših staršev, pa telovadba z upokojenci, pri kateri smo oboji navdušeni nad našim druženjem različnih generacij. Sledi risanje, igranje pa malica in kosilo pa spet igranje.
Če mi verjamete ali ne, moj »delovni dan« je prehitro minil in morala sem domov.
Škoda, da naši učitelji ne stavkajo vsak teden po en dan, kajti meni je ta dan bil super, za kar se moram zahvaliti Domu upokojencev Ptuj in naši Jasmini, ki se je res trudila z nami.
Čim več takšnih stavk, mi otroci jih imamo radi.
Špela Majcen Sok
Učenci naše šole smo zadolženi za predstavitev Slovaške. Spoznavali smo jo od 11. do 13. aprila v okviru projektnega tedna. Prvi dan projekta je bila naša gostja ga. Jana Grah, Slovakinja, ki prihaja iz Bratislave in živi s svojo družino v Sloveniji. V dobri uri nam je predstavila svojo domovino, šolstvo in način življenja na Slovaškem. Po zaključku uvodne predstavitve smo učenci in učitelji začeli delom v delavnicah. Spoznavali smo države EU, pripravili zgodovinsko in geografsko predstavitev Slovaške, spoznavali slovaški jezik, pravljice, znane osebnosti, plese, glasbo, življenje ljudi, denar, naravne
in kulturnozgodovinske spomenike.
Projektni teden smo zaključili s predstavitvijo posameznih delavnic v telovadnici naše šole, na hodnikih pa smo razstavili različne izdelke, nastale v okviru posameznih delavnic. Ogledate si lahko sliko velikanko z motivom gradov, pobrskate po slovensko-slo-vaškem slovarju, preverite osebne izkaznice držav EU, si ogledate plakate o zgodovini, znanih osebnostih, turističnih krajih Slovaške. Šola je okrašena s slovaškimi in slovenskimi zastavicami in ilustracijami slovaških pravljic. Kulinarična delavnica je pripravila veliko
različnih dobrot po slovaških receptih. Ves čas so naše delo budno spremljali naši snemalci in posneli kratek film. Na predstavitvi smo spoznali slovaški ples in prisluhnili petju v slovaškem jeziku. Ga. Jana Grah nam je zaupala v varstvo slovaške učbenike in druge leposlovne knjige ter ročno poslikano majoliko in krožnik.
Učenci OŠ Sveti Tomaž bomo 9. maja sodelovali na predstavitvi projekta Evropska vas 2012 v Mariboru, kjer bomo predstavili svoja spoznanja o Slovaški in izdelke, nastale v projektnem tednu.
Silva Rakuša
Otroci smo ob stavki preživeli prijeten dan v Domu upokojencev Ptuj.	V kulinarični delavnici so učenci pripravljali dobrote po slovaških receptih.
Kuharski nasveti
Pinjole
Pinjole so rahlo po smoli dišeča semena, namenjena za okus in okras jedi. So posebnice med oreški; pravzaprav gre za semena, ki v trdi lupini dozorijo v velikih storžih postavnega iglavca. Pozno jeseni je kje v obmorskih krajih vredno pobrskati pod pinjolami, razbiti lupine semen in si privoščiti slastne oreške, sploh če vas obdaja lepo toplo vreme, ki ob morju takrat še kar vztraja. Če si teh užitkov ne moremo privoščiti v naravi, pa lahko okus kupljenih pi-njol vsaj delno pričara tisto odprto sproščenost, ki je doma le v sredozemskih deželah.
Pri nakupu pinjol nimamo veliko izbire: ali izberemo med pinjolami iz Italije ali s Kitajske. Povečini so na voljo v 100-gramskih zavitkih in niso utrpele zaplinjanja ali drugih manj zaželenih oblik konzerviranja. Z nekaj sreče lahko pinjole kupimo tudi na tržnicah obmorskih in večjih mest. V lupini so pinjole obstojne več mesecev, kakor hitro pa jim lupino odstranimo in jih ne hranimo na hladnem v zaprti posodi, postanejo žarke.
Pinjole tako kot večina oreščkov vsebujejo večjo količino maščob, okrog 60 %, zraven tega še beljakovine, okrog 10 %, in 20 % sladkorjev. Po vsebnosti sladkorjev so takoj za indijskimi oreški in veljajo za ene izmed najslajših jedrc. So bogat vir mineralnih snovi, vsebujejo veliko železa in
fosforja ter nekatere vitamine B-kompleksa in vitamin E. Zraven tega, da jih danes vedno pogosteje vključujemo kot dodatek k jedem, jih priporočajo tudi za krepitev imunskega sistema.
Če ne želimo, da se spremeni hranilna vrednost pinjol, jih uporabimo kar sveže oziroma jih toplotno ne obdelamo. Tako jih lahko dodajamo k sadnim solatam, sladoledu, sadnim kupam ali z njimi krasimo zelene solate, ki jih ponudimo s pre-kajenimi ribami, kot so pre-kajena postrv in prekajen losos, po vrhu pa potresemo pinjole. Pomešamo jih lahko med kuhane perutninske solate, ko meso narežemo na tanke rezance, dodamo na tanke rezance narezane kisle kumare in večjo količino grobo sesekljanih pinjol. Sestavine med sabo pome-
Vir: http://imageshack.us/
Pinjole dozorijo v trdi lupini v velikih storžih postavnega iglavca.
šamo in prelijemo z oljčnim oljem, okisamo z balzamič-nim kisom in rahlo solimo.
Danes pinjole vedno pogosteje vključujemo tudi v tople jedi. Pogosteje jih vključujemo v pripravo sladkih kot slanih jedi. Tako lahko res praznično pecivo ali kot svojevrstno posebnost pripravimo potico z nadevom pinjol in sladkamo z medom ali le del nadeva nadomestimo s pinjolami. Posebnost, ki je kulinarično zelo cenjena, je omaka pesto, ki je zraven mletih pinjol pripravljena še z oljčnim oljem, parmezanom in baziliko.
Še večji pomen imajo pinjole v orientalski kuhinji. Tam so pogosta sestavina številnih juh, sploh zelenjavnih juh in enolončnic. Če pinjole uporabimo kot sesta-
vino juh, jih je priporočljivo uporabiti skupaj s korenjem, zeljem, peteršiljem in krompirjem. Od začimb in dišav se ujemajo tudi z origanom. Če pinjole v ponvi na suho pražimo, jih lahko nato fino zmeljemo ali sesekljamo in jih dodamo k pikantnim jedem in omakam. Cele lahko potresemo tudi na mesne jedi in solate, ki jih pripravimo s sirom. Kot posebnost jih v nekaterih deželah me-ljejo in nato nadevajo v trtne liste. Pogosto pa jih uporabimo kot nadev za perutnino. Pinjole so tudi nepogrešljiv okras nekaterih čokoladnih tort, krem in sladic. In če se boste še pozno v jeseni potepali po primorskem, poglejte pri strunjanskem drevoredu, ali se najde tam tudi kakšna pinjola
Vlado Pignar
Tačke in repki
Debelost pri malih živalih
Problematika prevelike telesne teže se z ljudi seli tudi na male hišne ljubljenčke. Veterinarji ocenjujemo, da je med psi in mucami, ki redno obiskujejo veterinarja, četrtina živali preveč rejenih, kar pomeni, da za 15 odstotkov in več presegajo svojo idealno telesno težo.
Kakor pri ljudeh je tudi pri živalih debelost velika grožnja zdravju. Debele živali se manj igrajo, manj se gibljejo, več počivajo, zraven tega imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo. Debele živali so dovzetnejše za različne okužbe, saj imajo zmanjšano odpornost zoper kužne dejavnike. Pri predebelih psih in mucah se pogosteje pojavijo bolezni gibal, kot so bolezni sklepov, hrbtenice. Hitreje pride do pretrganja križne kolenske vezi. Pojavljajo se najrazličnejša šepa-nja zaradi obremenitve sklepov. Tudi fizična kondicija je pri predebelih živalih moč-
no zmanjšana v primerjavi z vrstniki z normalno telesno težo. Pojavlja se povišan krvni tlak, katerega posledica je lahko popuščanje srca in bolezni ledvic. Za predebele živali so tvegani tudi kirurški posegi, saj so bistveno občutljivejše na narkozo, večja je tudi možnost okužbe ran zaradi veliko podkožne maščobe. Problematika kožnih bolezni je pri predebelih živalih izrazitejša. Zelo so podvržene najrazličnejšim alergijam, srbenju, praskanju. Pogosteje se pojavljajo presnovne bolezni, sladkorna bolezen, rakava obolenja, bolezni jeter in nekatera hor-
Foto: E. Senear
monalna obolenja. 'Zaradi vsega zgoraj omenjenega je nujno, da pričnemo hujšanje predebele živali. Najbolje to storimo v sodelovanju z veterinarjem, ki ima izkušnje s shujševalnimi programi pri živalih. Ni primerno, da nenadoma zmanjšamo količine hrane na minimum, saj smo s tem zmanjšali tudi količino esencialnih aminokislin, ma-ščobnih kislin, vitaminov in mineralov. Zraven tega žival ne razume, zakaj jo postimo, in je zaradi tega vznemirjena, nervozna ter glasno in jasno zahteva svoj obrok. Uporabiti moramo posebno dietno prehrano, ki je uravnotežena in ima manjšo kalorično vrednost, hkrati pa je še vedno uravnotežena z vsemi hranilnimi snovmi. Te hrane ni v prosti prodaji, predpiše jo veterinar. Prenehati moramo s priboljški, saj so to dodatne kalorije. V kratkem bodo na tržišču tudi tablete za zmanjševanje apetita pri živalih.
Strategija izgube telesne teže pri živalih je podobna kot pri ljudeh. Težimo k temu, da je vnos kalorij manjši od njihove porabe. Da lahko to uspešno počne-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
mo, je nujno gibanje živali. Pri psih je enostavno, saj lahko hodimo, tečemo, igramo se z metanjem predmetov, ki nam jih kužek veselo prinaša nazaj. Večji izziv je v gibanje spraviti muco, za kar moramo imeti precej volje in iznajdljivosti. Najbolje je, da za muco najdemo igračko, ki jo spravi v gibanje. Tako se z muco večkrat na dan poigramo za 5 do 10 minut. Zelo pomembno je nadzorovanje napredka pri hujšanju živali. Kontrola pri veterinarju je potrebna na 2 do 3 tedne in glede na rezultate bo veterinar prilagodil shujševalni program.
Če imate hišnega ljubljenčka s preveliko telesno težo, se posvetujte z veterinarjem o shujševalnem programu in z upoštevanjem navodil boste v veliki meri izboljšali kakovost življenja malega prijatelja.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Investicije v rejo prašičev
V zadnjih 6 letih se je količina vzrejenih prašičev v Sloveniji prepolovila. Število plemenskih živali se je iz 54.000 zmanjšalo na 28.000, podobno je padla proizvodnja pitanih prašičev iz 560.000 na manj kot 300.000, trend padanja proizvodnje pa se nadaljuje. Tedensko se v začetku leta 2012 zakolje manj kot 80 ton mesa prašičev v klavnicah, ki zakoljejo več kot 200 prašičev na teden. Vzroki tako drastičnih sprememb so ekonomski, organizacijski in v izraziti poslovni razdeljenosti v verigi od reje prašičev do prodaje mesa. Velik vpliv pa je tudi posledica gospodarske bolezni PRRS (prašičji reproduktivni respiratorni sindrom), ki je v plemenskih čredah povzročil veliko gospodarske škode. Posledično je bilo v tem času tudi zanemarljivo število investicij v obnovo in novogradnje hlevov za rejo prašičev. Reja prašičev je sedaj v stanju, ko je treba spremeniti stanje v panogi.
Podatki kažejo potrebo po investicijah v rejo prašičev
1.	Gre za nujno potrebo ureditve hlevov zaradi uskladitve standardov pri opremi hlevov
V Sloveniji bo s 1. 1. 2013 treba v hlevih za rejo prašičev izpolnjevati pogoje, ki so navedeni v pravilnikih in standardih iz navzkrižne skladnosti. Posebej pomembno je izpolnjevanje zahtev ureditve primernih tal v boksu po površini na žival, razmik rešetk, obhodna površina rešetk, polna tla za gnezdo pujskov v prasitve-nih boksih. Za plemenske svinje je treba imeti urejeno skupinsko rejo od 4 tedna brejosti do tedna pred prasitvijo, razen pri rejcih, ki imajo do 10 plemenskih svinj v čredi; pri teh rejcih so lahko v individualnih boksih z možnostjo, da se živali obrnejo v boksu.
2.	Gre za nujno vlaganje v povečanje obsega reje prašičev, še posebej reje plemenskih svinj za zagotovitev lastnih pujskov
Z investicijami v hleve z izgradnjo novih stojišč za rejo plemenskih svinj si lahko zagotovimo oskrbo s pujski za nadaljnjo rejo. Rejci, ki pa imajo plemenske svinje, si z dograditvijo pitališč zaokrožijo proizvodnjo na svojem dvorišču. Prav tako pa potrebujemo nove rejce, mlade prevzemnike, ki bodo v prašičereji našli svojo usmeritev. Glavni cilj investicij v prašičerejo pa je, da si povečamo samooskrbo s prašičjim mesom.
Zaključek
S tem kratkim člankom želim rejce prašičev opozoriti na to, da se na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pripravlja poseben razpis za investicije v prašičerejo, ki bo objavljen predvidoma v juniju. V tem času do razpisa si lahko rejci, ki bi izvajali nujno potrebne investicije, uredijo dokumentacijo v primerih, ko gre za manjše posege v hleve, kot so investicijsko-vzdrževalna dela (menjava opreme, menjava rešetk, uskladitev reje s standardi ...). Tisti, ki si pridobivajo gradbena dovoljenja za novogradnje, pa naj poskušajo pospešiti postopke pridobitve, da se bodo lahko prijavili na razpis za pridobitev sredstev. Predvidena je možnost pridobitve 40 % nepovratnih sredstev za izvedbo investicije, pri rejcih na območju z omejenimi dejavniki pa do 50 %.
Glede samih posegov v hleve bomo v Kmetijski svetovalni službi lahko tudi svetovali o tehnoloških rešitvah v objektih in potrebnih spremembah v zvezi s standardi. Cilj nas vseh pa je, da se panogo prašičereje poskuša ponovno usmeriti v razvoj. Količina mesa prašičev v prehrani povprečnega Slovenca je okrog 41 kg, kar v strukturi porabe mesa pomeni tudi največji delež. Zaradi tega pa je pomembno, da si zagotovimo večjo samooskrbo s prašičjim mesom; trenutno smo padli na manj kot 30 % v primerjavi z obdobjem, ko smo dosegali 70-odstotno samooskrbo. Torej, čas je za investicije v prašičerejo.
KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
www.rad¡o-ptu¡.s¡
Krvodajalci
14. februar: Marjan Kegl, Ivanjkovci 4, Ivanjkovci; Albin Be-Išak, Koračice 22, Sveti Tomaž; Marjan Vajda, Spodnji Ključa-rovci 1, Velika Nedelja; Davorin Štampar, Vitan 8, Kog; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35 b, Sveti Tomaž; Aleksander Dogša, Lahonci 119, Ivanjkovci; Borut Plohl, Ru-cmanci 48, Sveti Tomaž; Boštjan Petučnik, Grabšinci 12, Sv. Jurij; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Fridi Kos, Čermožiše 62 b, Žetale; Magdalena Fišer, Čermo-žiše 77 a, Žetale; Tatjana Bele, Žetale 48, Žetale; Mitja Pauko, Jiršovci 50 a, Destrnik; Nejc Sake-lšek, Žetale 67; Frančiška Hajšek, Kočice 5, Žetale; Marjan Koren, Sedlašek 119 a, Podlehnik; Silvo Korez, Žetale 48, Žetale; Vida Prevolšek, Čermožiše 61, Žetale; Dušan Cizerl, Dravci 17, Videm; Roman Plohl, Hlaponci 8, Polen-šak; Damir Šolman, Čermožiše 45 d, Žetale; Janez Koren, Podlehnik 6 c; Ivan Skok, Žetale 49; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Anton Butolen, Žetale 80; Hanna Kohler, Kicar 24 b, Ptuj; Franc Stojnšek, Nadole 12, Žetale; Dejan Bele, Dobrina 4, Žetale; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202 a, Pragersko; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Stanko Pulko, Žetale 52; Matej Purg, Ul. Jožefe Lackove 47, Ptuj; Branko Rebernišek, Čermožiše 52, Žetale; Miran Ljubec, Zabovci 61, Markovci; Anton Hajšek, Koči-ce 5, Žetale; Ivan Bedenik, Žetale 56; Boštjan Horvat, Žetale 23 a; Izidor Štajnberger, Žetale 94; Alojz Ovčar, Podvinci 108, Ptuj; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Tatjana Pernek, Čermožiše 52, Žetale; Janez Muršec, Ločki Vrh 52 a, Destrnik; Martin Kolarič, Visole 25.
16. februar: Roman Štih, Lu-kavci 43, Križevci pri Ljutomeru; Olga Plohl, Rucmanci 48, Sveti Tomaž; Matjaž Feguš, Cerovec Stanka Vraza, Ivanjkovci; Kristijan Dogša, Pavlovci 6 b, Ormož.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Razočarana
Vprašanje: Pozdravljeni, pišem v upanju, da dobim odgovor. Zanima me, če bova z bivšim fantom še kdaj skupaj, kajti trenutno je z drugo. Ali ga je bolje pozabiti in iti naprej, čeprav ne vem kako? Upam, da moje pismo ne bo romalo v koš. Lep pozdrav!
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, naj vas tudi jaz prisrčno pozdravim. Nobene pismo ne gre v koš in na vsakega poskušam odgovoriti, torej so vaše skrbi nekoliko neutemeljene. Po naravi ste zelo občutljivi, nežni in sočutni. Vsekakor morate najti v sebi notranjo moč in zasijati s tistimi talenti, ki so vam dani. Če se ozrem nekoliko v preteklost, je jasno nakazano, da ni bilo vse rožnato in da ste imeli ogromno težav. Vsaka pot se enkrat lahko tudi zaključi in to je tudi pravilno. V življenju se dogajajo slabi in lepi trenutki. Po mojem skromnem mnenju se vi pretirano obremenjujete in ne vidite nobene možnosti, da bi našli kakšno potrditev. Poleg tega pričakujete od drugih, da vas bodo cenili in da vam bodo podarili ljubezen. Ne spreglejte dejstva, da ste ljubljeno in spoštovano bitje in ravno zaradi tega lahko greste zelo pogumno in odločno naprej po svoji poti. Naj vam odkrito povem, da ga nazaj ne bo. Poleg tega tudi ne bi bilo dobro, kajti vsak ima svojo usodo. Imate pa v bistvu dve možnosti; v eni se prav sedaj nahajate, ko ste mnenja, da se vam je zgodila največja tragedija in krivica. Ampak kakorkoli obračam, pridem vedno do istega, da se vam krivica ni zgodila. Pomembno je, da se ne
smilite več sami sebi in da ne delate iz muhe slona. Pravilno je, da si poiščete neko pomoč in da se odpravite v skupino, v kateri se boste lahko o vsem pogovorili in našli načine in poti, ki vodijo iz začaranega kroga. Veste, v življenju blagodejno deluje tudi odpuščanje. Ne morete pričakovati, da se bodo rane pozdravile same. Druga možnost, ki ni nič manj pomembna, je, da odprete srce še kakšnemu drugemu moškemu, ki vas bo osrečil in vam podaril harmonijo romantike. Ni res, da se lepe reči dogajajo samo v pravljicah. Najti morate način, da najlepše živite svojo osebno legendo in da ne iščete krivca v sebi. Zvezde so prepričane, da najdete v sebi moč in da vas spremlja še sreča. Preteklost je samo en vidik, slabe reči je treba pozabiti in dobro nositi v srcu. Obrišite prah strahu in se veselo podajte v nov dan, kajti tako vas čakajo vse tiste dejavnosti, ki so lahko zelo lepe in prijetne. Srečno!
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Šifra: Obupana zvezdica
Vprašanje: Skoraj dve leti sem že zaljubljena v moškega, ki pa mi ljubezni ne vrača. Ali je kaj upanja, da se bo to spremenilo? Ali bom našla partnerja in imela otroke?
Odgovor: Vsak človek ima pravico, da je ljubljen in spoštovan. Seveda so vas v šoli učili vsemogoče predmete in vendarle ni bilo ne duha in ne sluha o čustvenem življenju. Moje mnenje je, da imate zelo slabo podobo o sebi in da vedno iščete neke načine, kako bi zapolnili praznino, ki je pri tem nastala. Toda tudi nogavice moramo zakrpati, ko je nastala luknja.
Partnerja najti morda ni tako težko, kot je najti sorodno dušo, ki vam daje neko moč in podporo za življenje. Lik ženske in moškega tvori čudovito figuro
Ce imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
Ljubosumen partner
Zdenka ima partnerja, ki je pretirano ljubosumen in spreminja njeno življenje v pravi pekel. Kaj je v ozadju njegove ljubosumnosti?
Res je vsakdo, ki ljubi, ljubosumen. Toda ljubosumnost je lahko tudi bolestna In tedaj nima nič opraviti z ljubeznijo, pač pa z željo po obvladovanju partnerja in po gospodovalnosti. To nam postane jasno, če pomislimo, da je bistvo takšne ljubosumnosti v ukazovanju partnerju, kaj naj počne ali govori, dolžan je celo polagati račune za vsako časovno obdobje, omejiti mora stike z ljudmi, zožiti interese zgolj na ljubosumnega partnerja ipd.
Nevrotična ljubosumnost lahko spremeni v pekel še tako ljubezen ali zakon. Pri tem vidimo, da ljubosumen človek nima nobene moči nad svojimi čustvi, pa naj si dopoveduje karkoli.Tudi drugi dokazi so zaman. Ljubosumni ljudje so zelo negotovi. Niso prepričani v lastno vrednost. Zdi se jim, da si ljubezni ne zaslužijo in ne morejo verjeti, da jih ima nekdo v resnici rad.Večinoma so odraščali v hladnem čustvenem okolju, ljubezni ali sploh niso dobil ali pa so se zanjo morali boriti.
Ljubosumnost je le eden od simptomov v zgrešenem osebnostnem razvoju in ker ne pomagajo v začaranem krogu ljubosumnosti nobeni razumski nasveti in dokazi, jo je mogoče odpraviti le s psihoterapevtskim načinom zdravljenja.
Zdenka naj svojemu partnerju svetuje takšno zdravljenje in upa, da ga bo sprejel.
Mag. Bojan Šinko
popolnosti. Vendarle se skupaj zdravita, pilita in zorita. Če vam moški, ki ga imate trenutno v mislih, ne daje dovolj ljubezni oz. jo tako ali drugače zavrača, je čas za alarm. Pri sebi boste morali razmisliti, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar je blizu vam. Naredite neko analizo in ugotovili boste, da ste ljubljeno bitje in da se vsa moč skriva v vas. Včasih je do lastne sreče potrebno tako malo. Otroci, po katerih sprašujete, so božji dar in verjemite, da vam bodo dani. Vedno je vredno zadeve pogledati iz različnih zornih kotov in se na podlagi tega odločiti, kaj vam je
blizu. Pogovori so pomemben vidik in še toliko bolj je nujno, da svoji ljubljeni osebi prisluhnete. Dovolj mladi ste še, da imate še celo svoje življenje pred seboj in ne vidim razloga, da že sedaj obupavate. Zavedajte se, da je simbolika življenja nekaj najbolj svetega in morate ji slediti po majhnih korakih. Točke usode se bodo zasukale tako, da pride tudi dan, ko se boste smejali. Pred tem pa morate narediti prostor v svojem srcu in duši. Veliko modrosti vam želim!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Iščete svoj stil	^
Monika - poslovno in kratkočasno
Monika Arnuš je stara 24 let, doma je v Gočovi (Sv. Trojica), po poklicu je diplomirana ekonomistka in dela kot svetovalka za premoženjsko zavarovanje. Ob delu opravlja tudi magistrski študij - smer finance in bančništvo na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. V prostem času se rada sprehaja, spremlja televizijski program in se ukvarja s športom. Za akcijo Iščete svoj stil je najprej prijavila sestro in mamo ter nato še sebe.
Monika je prvič obiskala kozmetični salon. Ima mešano, občutljivo kožo. V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice, dodatno osvežili z masko in uredili obrvi. Priporočili so ji globinsko čiščenje kože, prav tako pa uporabo zaščitne kreme za obraz in osvežujoče maske iz sezonskega sadja in zelenjave, zlasti še v poletnem času. Po nasvetih kozmetičarke bo skušala kožo negovati tudi doma.
V Frizerskem salonu Stanka je za Monikino novo pričesko -že ob prihodu v salon povedala, da se ne bo strigla - poskrbela frizerka Sabina Vajda. Lase je najprej osvežila s prelivom v naravnem svetlo rjavem odtenku, zatem pa jih posušila kodrasto s krtačo in stilirala z lakom. Li-
KdLEKTlV SALONA
mosKo m zensKo
FiU2£iiSCVO z
Slomškova 22 10 % popust v maju *
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Monika prej ...
. in pozneje
čenje je vizažistka Minka Feguš začela s pudrom 3 v 1, s katerim je prekrila obraz in poenotila ten kože. Veke je poudarila s turkizno zelenim senčilom, jih obrobila s črnim črtalom, ki ga je nato zabrisala. Na trepalnice je nanesla črno maskaro, na ličnice rdeče oranžne sence ter na ustnice prozoren glos.
»Pomlad že razkriva svoje čare. Takoj za dežjem posije sonce, kar večino napolni s pozitivno
energijo . Iz zimskega spanja se v naravo vračajo barve, na drevesih lahko občudujemo odtenke zelenih listov, trava je vsak dan bolj zelena, prebuja se travniško cvetje, cvetje okoli hiš se že bohoti v svojih barvah. Napočil je čas, da se tudi v naših omarah najde kakšen kos oblačila, ki bo dodatno zaživel v svojih barvah. Pospravimo topla oblačila zamolklih barv in zaživimo v soju pomladi. Izbiramo lahko med pastelnimi toni
ali močnimi barvnimi odtenki. Pri Moniki sem se odločila za izbiro črtaste obleke, ki zelo spominja na mornarski slog, vendar je barvna kombinacija tista, ki me je prevzela. Ni namreč klasična modro bela z rdečo, ampak modro zelena s sivo. K temu se odlično poda tudi zelen slamnik in kot neobvezen dodatek še zelen tanek šal. Vse to sem izbrskala na policah in obešalnikih trgovine Mura. Obutev sem poiskala v Alpini in več kot potrebno torbico, pa če jo rabimo ali ne. Izbrala sem temno modre balerinke s svetlim detajlom in zelo minimalistično oblikovano temno modro usnjeno torbico. V takšni opravi Monika sicer res ne bo šla v fitnes, kamor rada zahaja, lahko pa bo opravila vse poslovne pogovore s strankami (brez slamnika) ter si po končanem službenem dnevu privoščila hladno limonado na sončni terasi, tokrat s slamnikom na glavi,« je preobrazbo naše današnje kandidatke Monike predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic si je Monika od vse ponudbe, ki jo nudijo našim kandidatkam,
Foto: Črtomir Goznik
Monika v novem stilu
izbrala masažo. Terapije masaže so zasnovane za sprostitev in pomlajevanje, tako za dame kot za gospode, ki lahko izbirajo med raznoliko ponudbo kozmetičnega studia, ki vključuje protistre-sne, pomlajevalne in lepotilne tretmaje. Profesionalni terapevti vodijo goste k doseganju energi-
je in harmonije. Terapevtska masaža zmanjšuje stres in odpravlja bolečine v ledvenem, prsnem in vratnem delu hrbtenice ter pospešuje odvajanje strupov, ki so se nakopičili zaradi premajhne pre-krvavljenosti, je povedala strokovna vodja studia Olimpic Silva Čuš.
MG
Slo glasbene novice
Gal Gjurin je zaključil s snemanjem albuma Duša in telo, ki bo luč sveta ugledal v enem izmed sončnih majskih dni. Skladba, ki bo album pospremila na pot, nosi naslov Knjiga obrazov. V sklopu predstavitve projekta pa Gal pripravlja tudi turnejo po radijskih postajah. -k-k-k
Po izjemno dobrem odzivu poslušalcev na skladbo Počasi, ki jo je Manche posnel s pomočjo Adama Veliča, Vauksa in Denija, so se fantje za pesem odločili posneti tudi videospot. Spot je posnela ekipa Close2art, za montažo pa je poskrbel kar eden od izvajalcev pesmi Jan Vaukman a.k.a. Vauks. Le teden dni po objavi je spot na spletnem portalu You Tube zabeležil več kot 30.000 ogledov, gledanost pa še vedno naglo raste.
•k-k-k
Skupina Laško se je odločila za podporo slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Med 179 projekti je strokovna komisija za mecenstvo izbrala zasedbe Manouche, Art-beaters, Jezdece prostranih dimenzij in Kill Kenny ter glasbenici Katarino Malo in Tinkaro Kovač. Izbranci bodo lahko sodelovali na festivalu Piva in cvetja ter bodo prejeli največ5000 evrov.
Največ prijav je bilo v žanrih, kot so pop, rock, heavy metal, punk in ska glasba, prispele pa so tudi prijave s področja narodno zabavne glasbe, jazza, klasične ter etno glasbe. V strokovni komisiji, kije izbrala izvajalce, ki jih bo Skupina Laško finančno nagradila, so sodelovali radijski voditelj in glasbeni poznavalec Dragan Bu-lič, glasbenika Jani Hace in Primož Grašič ter umetniški vodja Godbe Laško Gašper Salobir.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
1. KINGSTON - Sončna uprava ,2.;:NUi|-fZadnji poljub 3. ADISMOLAR - Dnevi so kratki, noči pa dolge 4. PAPIR - Način 5. TINKARA KOVAČ - Senca 6. REBEKA DREMELJ - Punce gremo žurat 7. STEREOTIPI & MANUELA BREČKO - Raztrgaj me nežno 8. FOXY TEENS - Gor in dol 9. BILBI - Iskrice 10. NINA PUŠLAR - Tik tak tok
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Evin evrovizijski dnevnik
Eva Boto, letošnja slovenska predstavnica na Pesmi Evrovizije, te dni po Evropi predstavlja svojo evrovizijsko skladbo Verjamem.
Pred dnevi je že nastopila v Amsterdamu, minuli četrtek je bila gostja jutranjega programa na hrvaški nacionalni televiziji, gostovala je v Londonu, v načrtu pa ima še obisk televizijskih postaj v Sarajevu in Beogradu.
21. aprila je simpatična mlada pevka, ki velja za izjemno voka-listko, nastopila v Amsterdamu na pred-evrovizijskem koncertu Eurovision in Concert 2012. Na velikem promocijskem koncertu se je predstavilo kar 24 letošnjih evrovizijskih skladb. Eva je ob obisku Amsterdama opravila blizu 40 intervjujev, večinoma za nizozemske tiskane in elektronske medije, za belgijsko televizijo, francoski magazin, švedski radio, družbo CNN, avstrijsko televizijo ORF, nemški ARD, za uradno spletno stran www.eurovisi-on.tv, spletni portal esctoday. com ter za številne angleške, nemške in španske spletne me-
dije, intervjuvali so jo tudi za azerbajdžansko televizijo, ki bo prenašala letošnji izbor za pesem Evrovizije.
Minuli konec tedna je Eva odpotovala v angleško prestol-
nico London, kjer je imela intervju za BBC in nastop na londonski evrovizijski zabavi. Kot že omenjeno, pa pevko maja čakajo še promocijski nastopi v Sarajevu in v Beogradu.
Gledalci Televizije Slovenija pa so si lahko v sredo in včeraj na 2. programu ogledali tudi prvo in drugo oddajo Pesem Evrovizije 2012 - predstavitev pesmi. Tretja in hkrati zadnja oddaja bo na sporedu danes ob 19. uri. Serija treh oddaj je namenjena predstavitvi 42-ih izvajalcev in pesmi 57. izbora za Pesem Evrovizije. Voditelj oddaj je Andrej Hofer, ki bo tudi komentator vseh treh večerov izbora za Pesem Evrovizije iz Bakuja.
MZ
FOTO: Arhiv RTV SLO
Konec maja bomo držali pesti za našo evrovizijsko predstavnico Evo Boto, ki se te dni že mudi na promocijskih nastopih. Na fotografiji je v družbi Evrovizijskega predstavnika Moldavije.
Filmski kotiček
Umetnik
Hollywood ljubi filme o sebi, zato ni čudno, da je Umetnik letos pobral vse pomembne oskarje. Sprva se morda zdi, da film ne govori o Hollywoo-du (čeravno se zgodba dogaja prav tam), toda bistvo filma leži povsem drugje kot v njegovi zgodbi. Tako kot je leta 1999 film Zaljubljeni Shakespeare pravzaprav govoril o ustvarjalnem scenarističnem procesu in težavah filmske produkcije (in sploh ne o romantičnih prigodah mladega Shakespearja), tako tudi Umetnik ni niti najmanj zgolj še ena različica večne zgodbe Zvezda je rojena.
Jasno, na platnu se dogaja točno to: padec velikega
The Artist
Igrajo: Jean Dujardin, Bérénice Bejo, John Goodman, Penelope Ann Miller, James Cromwell Režija: Michel Hazanavicius Scenarij: Michel Hazanavicius Žanr: romantična drama Dolžina: 100 minut Leto: 2011
Država: Francija, Belgija
filmskega zvezdnika Georga Valentina in meteorski vzpon neznane starlete, v katero je zaljubljen, ona pa vanj. Čas ga je povozil, saj ljudje gledajo samo še zvočne filme, on pa zanje ni več sprejemljiv. Medtem ona leti visoko in še višje, a nikdar izrečena ljubezen med njima ne more zaživeti, saj ga ovira njegov ranjen moški ponos, zlasti ko pristane na dnu in ga kot klateža vzame ona v svoj dvorec.
A kaj bi to. Zgodba je primerno šundovska, petparačka, preprosta, skorajda banalna. Onkraj nje ni ničesar, saj je dvodimenzionalna kot lepenka. Bistvo filma leži tam, kjer Hollywoodu redno prihaja: v procesu nastanka filma. Ker film govori tudi o filmih, hkrati pa je tako dosledno nem, da kaže na samozavedanje, smo gledalci integralni del filma, ki nas s svojo rekurzivnostjo naredi za ključni element. Poleg tega je film v svoji izvedbi resnično vrhunski. Igralci so povsem zapopadli igro v času nemega filma, vključno s pretiranimi grimasami. Glavni igralec je mojster, ki povsem
obvladuje govorico telesa in ima prefinjen občutek za časovno načrtovanje. Prelepa čr-no-bela fotografija ne premore prav nič računalniške estetike in je resnično videti stara 85 let. No, film je gotovo tudi računalniško dizajniran, a tako, da učinki niso vidni. Ker je film zaradi svoje nemosti torej predvsem vizualni dogodek, je imel režiser toliko težje delo, ki pa ga je izpeljal obrtno vešče in umetniško samozavestno, kljub upoštevanju vseh tehničnih omejitev tistega časa.
Zgolj vizualni filmski govorici seveda izdatno pomaga bogata orkestralna glasba, ki definira občutenja igralcev. Pri tem so uporabljene domala vse slavne pesmi iz obdobja nemega filma in šele ob njih se
zavemo, kako pohabljeno odvisni so moderni filmi postali od besed, zlasti gobezdačev, ki z gostobesednostjo zakrivajo svojo praznino (kot kakšni naši priljubljeni TV-voditelji). Skupaj s filmi smo takšni pohabljenci postali tudi gledalci, zato je Umetnikova tišina pravi balzam za ušesa in dušo v tem medijsko prenasičenem sodobnem svetu. Oči so tokrat glavni organ, zato ni čudno, da se junak filma zaljubi naprej v njene noge. Zaradi izostanka zvoka film doseže danes tako redko reakcijo občinstva: ko filmu vzameš zvok, se mora gledalec sam potruditi, da ga „vidi". Pozornosti ne prevzemajo več bogate in razkošne scene, temveč osrednji del filma spet postanejo igralci.

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Nakazano je, da boste v tem tednu blesteli v komunikaciji in da se stvari obračajo v vašo korist. Teden je ugoden tudi za družabna srečanja in organizacijo zabave. Na delovnem mestu bodite previdnejši - štela bo kreativnost.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Službenim obveznostim boste v celoti kos. Dobre iztočnice vas bodo spremljale pri raznih analizah in označevala vas bo povečana natančnost. V ljubezni bo pestro in zanimivo. Zdi se, da boste lahko hitro užaljeni. Vaša zaupnica bo narava. Sprehodi po njej vas bodo polepšali.
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)

RAK (21.6. - 22.7.)
Blizu vam bodo nekatere skrivnosti. Odkrivali boste svet duhovnih energij. Spodbudno bo, da se boste znali sprostiti in na morebitne probleme pogledati drugače. Od srčnega izvoljenca lahko pričakujete zanimive nasvete. Na splošno se obeta čas povečane ljubezni, romantike in sreče.

w
Vaša zaupnica bo narava. Obdobje bo namenjeno tišini in povečanemu razmisleku. Stvari se bodo zgodile na temeljit način, odpira se paleta ugodnih rešitev. Izvedeli boste pomembne novice in bo napredek mogoč. Na delovnem mestu bo dinamično in nepredvidljivo. Cveteli boste finančno.
LEV
(23.7. - 22.8.)
Zaupali boste v moč ljubezni. Spremljala vas bo magnetična energija - tako boste kos nalogam in zastavljenim ciljem. Ozavestiti boste morali, da se počasi daleč pride. Sonce sreče bo sijalo na delovnem mestu in zelo se boste trudili za priznanje. Cvetoča narava bo skrita muza hrepenenja.
« DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
Ljubezen vas bo polepšala. Spoznali boste, kaj vas veseli, in se soočili z obveznostmi, s katerimi ste odlašali. Ključnega pomena bodo pogovori in izmenjava mnenj. Na delovnem mestu bo zelo zanimivo in zdi se, da se boste morali veliko učiti. Tudiprilaganje v ljubezni bo del življenja.
SESTAVIL
EDI KLASINC
TNALO ZA SEKANJE DRV
Štajerski TEDNIK
BOLEZEN ZARADI POMANKANJA VITAMINA B1
NEMŠKI POPEVKAR
UMAZANO BELA BARVA
BLAGO ZA ZIMSKE PLAŠČE
RAZVAZALEC LEDU
MISS ŠPORTA 2006 SALIHOVIČ
DAVŠČINA
PTUJSKA PEVKA ANŽEL
PREBIVALEC IRSKE
MITRA + POB
ANGLOSASKA DOLŽINSKA MERA
KITARIST PRI »LANGI« (MARJAN)
LJUBITELJ VIDEO FILMOV
NEMŠKI KONCERTNI DIRIGENT
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
PLASTNA ZILA
DOLGA DOBA
ŠVEDSKI PISATELJ
NOČNI METULJ Z DEBELIM ZADKOM
SAMORODNA VINSKA TRTA
PRAVOKOTEN TRG
TROJANSKI KRALJ
TOPOVI
NEZAKONSKI OTROK
RUSKI ŠAHIST (JEVGENIJ)
PROSTITUTKA
PRITOK SAVE
100
NOETOVA BARKA
PETRA SKOČIR
PRAVNIK (MARTIN
ROKOMETAŠ PLEŠEJ
KEMIK HAHN
RADIJ
ATOL V TUAMOTU
ALEŠ EKAR
ZNESEK BANKOVCA
REKA V FRANCIJI
RADIOAKTIVNI PLIN
GLOBOKA NEZAVEST
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZEVSOV SIN
URARSKA OBRT
STKANE HLAČE
MODEL DALLASA
DRAGO ZOREC
LOJZE ARKO
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC DOUGLAS
ZELEZNIŠKI VAGON ZA GORIVO
HRVAŠKI PISATELJ
MOZOLJ
NASELJE PRI KOZINI
IZ BESED CIA + ZLO
DELAVKA NA STATVAH
UGANKARSKI SLOVARČEK: APOEN = znesek bankovca, IBO = nemško-makedonski popevkar, Ibrahim Bekirovic (1961-2000), OCIZLA = naselje pri Kozini, RENAN = sorta ozimne pšenice, SIL = plastna žila, SOLOŽENKIN = ruski šahovski velemojster (Jevgenij, 1966-), SPAN = anglosaška dolžinska mera, TORON = radioaktivni plin, ŽALIK = slovenski pravnik in strokovni pisec (Martin, 1914-).
'e^} 'e|zpo 'eu^e
'eopjv 'Jepuei 'un^ 'e^ue^i 'OAjsjetn 'eiuo^ 'uojoi 'ueode 'bv '|9|ueo ')\\\ez '0}s 'etpuedeo 'u^uezoios 'wery 'jsa^s 'e|eqez| 'e^Aos 'ete 'uequeq 'Luuejqod 'e}e|/\| 'eiepo 'ueuey 'epe^ :ouAetopoA "3>1NVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 5. maj:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 6. maj:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in
19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 7.maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
8.00. ODPRTI TELEFON: 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
TOREK, 8.maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00,
18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo: Pomoč sočloveku 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SREDA, 9.maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00
Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
ČETRTEK, 10. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi
pevci in godci (ponovitev). 19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Triglav Jesenice. PETEK, 11.maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
Glasujte za melodijo dneva. Od ponedeljka do petka po 14. uri.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Občutili boste močno potrebo po osebni svobodi. Kocke usode se bodo končno zasukale tako, da boste imeli od vsega sami koristi. Obdobje bo ugodno za učenje in pridobivanje znanja. Nekaj več previdnosti ne bo odveč glede denarja. Zavedajte se, da iz malega raste veliko!
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24. m. - 22.11.) \Y (23. 11. - 21. 1
(24.10. - 22.11.)
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Seveda boste morali razmisliti in določiti prednosti. Na delovnem mestu bo več možnosti za ločevanje zrnja od plev. Prijetno bo v ljubezni, vendarle se boste morali učiti pri-laganja. Finančni uspehi!
(23.11. - 21.12.)
Zaupali boste v val optimizma in tako privabljali v življenje zanimive dogodivščine. Jasno bo, da bo čas ugoden za vse delavne obveznosti in da bodo v vaše življenje prišli ljudje, ki vas bodo osrečili. Ljubezen bo pesem o sreči. V dvoje bo vse lepše, prijetnejše in bolj romantično.
ČJX
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Sledilo bo obdobje poslovnih uspehov. Določiti si boste morali meje in pravila igre. Na ljubezenskem področju bo zelo zanimivo. Morda bo nekoliko bolj naporno, pomembno vlogo pa bo imelo tudi prilaganje. Krajših poti na žalost ni. Naravna oblika meditacije bo narava.


VODNAR (il. l. -18. i.)
M
Življenje vam bo ponudilo mnogo priložnosti za izzive. Zdelo se bo, da bo pri vas zelo živahno in temperamentno. Teden bo sam po sebi poln akcije in dodatnihprilo-žnosti. Hrepeneli boste po čustveni varnosti. Zadeve se bodo korak za korakom obračale v pozitivno
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Narediti boste morali prerez in tako ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. V osnovi boste hrepeneli po pohvali in jo pridobili na delovnem mestu. Doma bo čas
primeren za prenovo in polepša-nje doma. Zvezde so prepričane, da vam ne bo dolgčas. Mnogo prijetnosti bo tudi v ljubezni.
Prejeli smo - Odgovor na članek
„Pričakala me je prazna občinska blagajna"
(Štajerski tednik, 30. 3. 2012)
Novoizvoljeni župan Občine Destrnik g. Vladimir Vindiš v omenjenem članku „Pričakala me je prazna občinska blagajna" še po volitvah naprej manipulira s podatki in zavaja javnost ter govori o prazni blagajni, preden je posle prevzel. Sicer pa je bil svetnik in bi moral vedeti kako je z občinsko blagajno. Za odgovor na ta članek sem se odločil, da občani Destrnika dobijo resnične podatke o stanju občine in njenih financ ob predaji poslov.
Mandat novega župana je bil potrjen na 3. izredni seji 13.04.2012. Primopredajo poslov sva opravila 16.04.2012. Pa gremo po vrsti in najprej razčistimo s „prazno občinsko blagajno". Da bo zadeva verodostojna in transparentna, sem podatke vzel iz gradiva primopredajnega zapisnika, ki ga je novi župan brez pripombe podpisal.
V njem je zapisano, da je premoženjska bilanca Občine Destrnik 10.237.015 € na dan
31.12.2011. Stanje sredstev na TRR dne 13.04.2012 je 11.065 €, vezana sredstva na odpoklic 100.520 €, sredstva v blagajni 1.343 €, terjatve do kupcev 13.713 € in obveznosti do dobaviteljev 81.110 €. Torej gotovine je prevzel 112.929 €. To dokazuje, da župan finančne situacije občine ne pozna in je govoril neresnico. Trenutna zadolžitev občine je 511.083 € (189 €/občana).
Res se bo moral župan zelo potruditi, da bo saniral »slabo« stanje in dokončal, po njegovem, sedaj naenkrat nujne projekte, za katere je bil vedno proti in s svojimi svetniki ni potrdil nobenega proračuna ali rebalansa. Še sreča, da smo ga potrdili t.i. pozicijski svetniki, sicer ne bi imel kaj dokončati.
Iz istega zapisnika izhaja, da so sredstva iz naslova sofinanciranja za čistilno napravo v višini 105.642 €pridobljena in rezervirana, prav tako za ureditev infrastrukture pod OŠ v višini 333.379 €. V enem iz-
med člankov trdi, da denarja za čistilno napravo v Janežovcih ni in da je ne bo, dejstvo pa je, da je čistilna naprava sedaj že praktično končana. Za navedene objekte bo njegova zasluga le v tem, da bo prerezal vrvico. To se bo res treba potruditi.
V nadaljevanju v zapisniku piše tudi, da je podpisan sporazum z Ministrstvom za promet o sofinanciranju krožišča na regionalni cesti R1-229/1286 v Janežovcih v višini 633.000 € pripravljen sporazum o sofinanciranju izvedbe širitve in posodobitve ceste R3-745/4116 Janežovci-Selce v dolžini 2,5 km v višini 3.137.300 €, pripravljen sporazum o sofinanciranju izvedbe križišča v Janežovcih in rekonstrukcija ceste R3-745/4116 skozi naselje Janežovci v višini 1.054.000 €. Od Vaše sposobnosti, g. župan, pa res zavisi, kako hitro boste uspeli omenjene investicije spraviti v državni proračun. Verjamem, da bo vam poslanec Franc Pukšič, ki ste mu stalno
Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš tudi ti.
In sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni.
V ponedeljek, po cvetni nedelji smo se v farni cerkvi Sv. Trojice v Halozah poslovili od Antona Satlerja z Gorce, ki nas je zapustil v 58. letu starosti. Zvon iz cerkve, ki ga je zjutraj vedno prebudil, je tisti dan pel drugače, pel je v slovo dobremu sosedu, možu, očetu, bratu, stricu, botru in prijatelju.
Zvonko je zagledal luč sveta 22. 12. 1954. Preživljal je lepo otroštvo v družini z mamo Rozino, očetom Andrejem in bratom Brankom. Njihova hiša je stala na hribu zraven župnijske cerkve, tako da je že kot otrok rad hodil k maši in sodeloval. Predano so kmetovali na hribovski kmetiji in starši so dali sinovoma možnosti za boljše in lepše življenje ter jima omogočila šolanje. Po končanem osnovnem šolanju sije pridobil poklic na Ptuju in dobil delo na slovenskih železnicah - v centralnih delavnicah na Ptuju. V tistem času je luč sveta zagledala prvorojenka hči Sabina. Ob delu pa se je izobraževal. Nato se je zaposlil na železniški postaji v Mariboru, kjer je tudi dočakal upokojitev.
Leta 1984 je spoznal svojo življenjsko sopotnico Mihaelo in sta se nato leta 1991 poročila. Njuno skupnost je osrečila hčerka Andreja. Leta so tekla, kot bi trenil je zbežal čas. Umrla mu je mama, zato sta z ženo Mihaelo prav posebej skrbela za bolnega očeta. Služba v Mariboru, otroci in vožnja v Haloze so zahtevali veliko odrekanja obeh.
Po očetovi smrti je prevzel kmetijo in predano nadalje-
val delo. Imel je velike načrte, kako bo sedaj, ko ima več časa, saj je dočakal upokojitev, uredil domačijo, okolico, kjer se bodo lahko igrali otroci, in kako bo uredil vrt, da ga bosta z ženo z veseljem obdelovala. S ponosom je gledal ta haloški košček zemlje. Čakala sta dan, ko se za vedno preselita domov. Tudi vinograd je z veseljem obdeloval in marsikdo je bil deležen dobre domače kapljice, ki jo je z veseljem ponudil prijateljem. V načrtu je bila obnova vinske kleti, kamor bi povabil prijatelje.
Vendar je vse načrte spremenila težka in huda bolezen. Zvonko ni poznal bolezni in nikoli ni bil v bolnišnici. Pred novim letom pa so se pričele zdravstvene težave, ki so se stopnjevale in 3. februarja je moral v bolnišnico. Po težki operaciji je počasi okreval. Žena je vse uredila, da pride za praznike domov, v domače okolje, med svoje drage.
Da, prišel je domov, vendar na vrt večnega počitka.
Ostala nam je le grenka bolečina, ko smo se z žalostjo v srcu poslovili od njega na trojiškem pokopališču, kjer oko zre prostranstva haloških lepot.
Bilje preprost, delaven in požrtvovalen človek. Sosedom in znancem je vedno priskočili v pomoč ter se razdajal za druge. Njegova ljubezen ni bila omejena samo na lastno družino. Svojo ljubezen in dobroto je podarjal predvsem tistim, ki so potrebovali pomoč. Svojo hišo je ponudil vsem, ki so jo potrebovali ob pogrebih, saj se je gradila vežica in ni bilo prostorov. Pri njem so našli tudi drugi svoj novi dom, kjer so si ustvarili lepše in boljše življenje. Bil je sosed, kot bi si ga vsakdo želel. Bil je vsestransko predan župnijski sodelavec. Deloval je v raznih društvih, najbolj aktiven je bil v TD Podlehnik. Bilje tudi član RK Podlehnik in dolgoletni krvodajalec. Pomagal je članom Karitas in ljudem, ki so potrebovali pomoč.
Zvonko je živel neverjetno življenje, čeprav je bilo kratko. Bil je velik prijatelj, bil je vrsta prijatelja, ki stoji ob vas, ko potrebujete nekoga, da je tam. Zato bodo sledi preprostega človeka ostale za večino zapisane; pa ne le zapisane na papir, še bolj v dušah in srcih ljudi, ki smo ga poznali in imeli srečo, da smo del življenja lahko delali z njim.
Od njega so se poslovili z molitvami, mašami, govori, z molkom, rožami in solzami. Težko je najti besede, ki bi izrazile vso bolečino, ki jo čutimo, toda nekje globoko v sebi čutimo, da si tik ob nas in se sku-pajposlavljamo z ljubeznijo in spoštovanjem.
Zbogom, na poti, kjer se vsi snidemo, in tvoj duh naj plove med prelepimi haloškimi griči in tvoja duša naj občuti mir.
V imenu tvojih sosedov, prijateljev in članov Karitas:
Zdenka Golub
očitali slabo vodenje občine, nesposobnost in aroganco, kljub temu pomagal. Marsikateri župan bi bil vesel, če bi imel poslanca iz lastne občine. Verjetno računate na vpliv g evropskega poslance, ki je do sedaj s svojimi visokimi položaji bolj skrbel za svojo korist, kot pa za korist lastne občine. Njegov doprinos za javni blagor občanov do sedaj ni omembe vreden. Bom zelo vesel, če se motim.
Kar se tiče upravičenosti poslovnih prostorov občine upam, da boste sedaj, ko ste župan, mnenje spremenili in svojim sodelavcem zagotovili človeku dostojno delovno mesto. Tudi nam do sedaj to ni bila prioriteta, je pa res čas in priložnost, da se tudi to uredi, še posebno, če s tem pridobimo veliko dodano vrednost: prepotrebno trgovino, lokale, prostor za upokojence, parkirišča, delovna mesta itd. Vsaka čast firmi EM-Grad, ki je pripravljena v naši občini investirati in objekt zgraditi. Enkrat je že dokazala v Trnovski vasi, kaj je sposobna, čeprav ji je tudi tam občinsko vodstvo, brez odkupa poslovnih prostorov, bilo nenaklonjeno. Danes vemo, da je bil ravno to gospodarski zagon omenjene občine. Ne delajte iste napake. Kar se tiče cene pa samo to: »Le čevlje sodi naj Kopitar«.
Tudi za vrtec je dokumentacija praktično končana. Potrebna je le uvrstitev na visoko prioriteto za sofinanciranje na ministrstvu. Verjamem, da bo vam uspelo, saj je to vaša prioriteta. Vseskozi ste govorili, kako slabi pogoji so v vrtcu za zaposlene in otroke. Več kot dovolj argumentov, da boste prepričali ministrstvo.
Sedaj, ko so volitve mimo in ste dobili mandat župana, ne govorite več, kako boste zmanjšali komunalni prispevek in vračali ljudem denar, celo, govorite, da ne morete nič več obljubiti, pred volitvami pa ste lahko. Posredno priznavate, da je to bil samo vaš scenarij za volitve in ptiček na veji za volivce. To seveda ne bo brez posledic, kar bo naše zavedene občane drago stalo. Očitno boste počasi začel verjeti, da z odlokom ni nič narobe, ni v nasprotju z zakonom, kot pri nekaterih občinah, na katere ste se vedno sklicevali. Sigurno spremljate medije. Občine, s katerimi bi lahko primerjali ceno prispevka za kanalizacijo z Občino De-strnik, so haloške občine, ki pa še žal v hribovitih delih nimajo kanalizacije in zato tudi odloka ne. Morali se boste soočiti z dejstvom, da ima proračun poleg odhodkov tudi prihodke, ki jih boste morali zagotoviti, da bomo tudi tisti občani (cca 60%), ki še nimamo kanalizacijske infrastrukture, le-to do 2018 dobili.
Občinski svet je svojo nalogo opravljal odgovorno in vedno v korist občanov, v zadnjem mandatu žal večina brez vas in va-
ših svetnikov, ki niste bili nikoli pripravljeni se pogovarjati o iskanju rešitev na neformalnih sestankih, da bi prišlo do konsenza, čeprav ste bili večkrat povabljeni. Kot opozicija, se niste želeli konstruktivno ukvarjati s problemi občine, ampak predvsem skrbeli za medijsko
popularnost, na račun pozicije, seveda brez odgovornosti za vašo početje. Sedaj je situacija drugačna. Kot župan ste odgovoren za vašo početje. Dobili ste možnost in priložnost, od vas pa zavisi, da glasovanja na občinskem svetu ne bodo v stilu nogometnih tekem.
Spoštovani občani in bralci pustimo se presenetiti v upanju, da bodo dejanja novega župana bolj pozitivna in konkretna, kot so bili njegovi članki v medijih. Sedaj štejejo samo dejanja.
Občinski svetnik Branko Zelenko
Prireditvenik
Petek, 4. maja
19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu:37. območna revija odraslih pevskih zborov, JSKD
Sobota, 5. maja
09:00 Ptuj, dvorana na Zadružnem trgu 12: 14. mednarodno srečanje
zbiralcev policijskih, gasilskih in vojaških insignij, v organizaciji ZZPI Slovenije
10:00 Breg, Koritno, Preša in Lešje: tekmovanje iz ARG-ja z mednarodno udeležbo, Radiokluba Ptujska Gora S59DPG
10:00 Ptuj, pred Mestno hišo: osrednja prireditev ob 8. obletnici vstopa v EU in predstavitev projekta Spoznavajmo države EU, slavnostni govornik Lojze Peterle
11:00 Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: vodstvo Stojana Kerblerja po njegovi razstavi Tovarniška fotografija
Nedelja, 6. maja
15:00 Ptuj, Mestno gledališče:Akademija MgP v sodelovanju z Ljudsko
univerzo; predavanje Petje Janžekoviča - Bo 15:00 Starošince: prireditev ob saditvi cepiča vinske trte - žametne črnine
Torek, 8. maja
i:00 Draženci, Dom vaščanov: predavanje dr. Marka Dobriloviča Urejanje okolice na podeželju, v organizaciji TD Mitra Hajdina
Mestni kino Ptuj
Petek, 4., sobota, 5., in nedelja, 6. maja: 17:00 Obuti maček; 19:00 Trgovci s časom; 21.00 art: Železna lady.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
IZPOSOJA od 1.5.2012 PRODAJA od 1.4.2012
Jh.obJekttehnlk@gmall.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.Jh-obJekttehnik.informacga.net
PTUJSKA TF l F VIZIJ A
ipeoD
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 4.5.
9:00 Dnevnik TVMaribor-non.
9:25 Smeha polna skleda -15. oddaja - pori.
10:00 Ptujska kronika - pon.
10:20 2. nogometna liga - pon.
10:50 Modra-non.
12:00 RegilVOrmoi
'5:35 Smeha polna skleda -15. oddaja - pon. 6J3 Duhovna oaz^-pon. 7:30 Ep k rtapovednik - pon.
J: 00 Povabilo na kavo-pon. 8:35 D a rta Vojna za vono-
dokumentarni film - pon. 20:10 Ptujska kronika-pon, 20:3_5 Poslanski utrip-pon. -------iost- p
21:35 Cista umetnost - pon. 22:10 SportČno) - pon. 22:45 KegiTVGoriinica-pon.
Sobota 5.5.
0:00 Ptujska kronika -pon.
0:20 Smeha polna skleda -16. oddaja - pon.
10:00 Duhovna oaza - 0. oddaja - pon.
10:25 Modra -pon.
11:15 Zemlja In mi -7. oddaja
12:33 Ptujska kronika
3:00 Pregled tedna
3:20 Smeha polna skleda -17. oddaja
3:45 Regi TV Ormol - pon.
5:15 Prleki - Med Muro in Dravo -
2. oddaja pon. 16:00 Ptujska kron ka- pon. 13 33 Ptujska kron ka-pon. 19:20 Cista umetnost - pon. 18:50 Pregled tedna-pon. 23:30 Ptička kronika-pon. 20:20 Zemlja in mi -6. odJ-: 20:50 Povabilo na kavo -1
Nedelja 0.5.
9:00 Ptujska kronika -pon. 9:20 Smeha polna skleda -17, oddaja - pon. 10:00 Duhovna oaza - G. oddaja - pon. 11:20 Ptujske odrske deske-pon. 13:00 Pregled tedna-pon. 13:25 Zemlja in m - pon. 13:55 Polka in ma olka 5:15 Glasbeni predal) 7:00 2. nogometna liga - pon. J:00 Ptujsta kronika - pon. 3:20 Ptujske odrske deske-pon. 8:45 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Epk napoved ni k - pon. 20 ¿SPovabilo na kavo - pon. 21:30 Darfui: Vojna za vodo -dokumentarni film - pon.
Ponedeljek 7,5.
8:30 Prodajno okno
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon.
9:25 Smeha pnlna skleda -17. oddaja - pon.
9:50 Modro-pon.
10:15 Pregled tedna-pon.
15:00 Pomurski tednik
15:40 Smeha polna skleda -17. oddaja - pon. 17:00 Pregled tedna-pon. 18:00 Sport(no) - pon, 18:35 Kultura na dlani 13:15 Povabilo na kavo-pon. 13:55 Darfun Vojna za vodo -dokumentarni film-pon, 21:30 Kultura na dlani - pon, 22:15: Sport(no)-pon.
20:20 Zemlja in ml-6. oddaja-20:50 Povabilo na kavo-pon. 21:25 min Vojna zavouo-dokumentami film - pon.
www.petv.tv
Dtäej labte spremljate Mi n T2 m SIOl TV
Foto: arhiv
Knjiga meseca
Andrej Medved:
Iz zvezd v trnje,
v usta, v vihar
Pesniška zbirka, ki je izšla pri Cankarjevi založbi leta 2011, prinaša obilje svežih pesmi Andreja Medveda, pesnika, ki je napisal že kopico prepoznavnih del, o čemer lahko beremo tudi na uvihku knjige. Ivo Svetina je o tem zapisal: »Andrej Medved je veščah besed, svečenik jezika; njegove pesniške knjige, skoraj trideset jih je napisal v štirih desetletjih, so veliki slovar pesniškega jezika,«
Svetinova spremna beseda z naslovom Kje gnezdijo noji? prinaša še nekatere druge ugotovitve o pesmih v pričujoči zbirki. Sami pa lahko spoznamo, da gre za verze fizičnega roba, ki so v stalnem strahu, da se bodo zaradi fizikalnih neravnovesij razlile iz lastne teme v neko novo, temno dimenzijo. Občuten nemir pri branju in ojačana frekvenca bolečih nihajev sta posledici želje ustvariti umetno okolje, optimalni pesniški prostor z občutljivim ravnovesjem. A svet te poezije nikakor ni v ravnovesju. Je precej nagnjen. Proti temnemu in kaotičnemu. Jasno, ko pa je pesnik pripadnik človeške vrste in je pripadnik človeške vrste tudi - nekoliko iz pesemskega tkiva odtegnjen - lirski subjekt. V trenutku (ne)uresničitve pesmi sta oba zaprta v ozko škatlico razuma in ne-razumevanja. Potem pa, ko se pesem razvije, razlije, raztegne, ko se skoraj uresniči, je stanje še hujše. Ne pesnik ne subjekt ne vesta več, kaj naj počneta s tem začaranim jezikom, z gmoto, ovito z lepoto in nerazložljivo perfekcijo. Kaj naj s »produktom«, ki je - skozi take in drugačne fizikalne količine - pa vendar izmuzljiv in nemerljiv, prepotoval pot od zvezd v trnje, iz trnja v usta in od tam v vihar.
Gibanje je sploh značilnost teh pesmi. Četudi so podobe na ravni verza zmes impresionistične jasnine, ekspre-sionistične rezkosti in modernistične statičnosti, je na globinski ravni vsak verz izvor skoraj brutalne pesemske dinamike. Včasih je kar težko slediti izobilju gibajočih akterjev, ki vstopajo na pesemsko sceno, vendar za to obstaja tudi rešitev. Medvedova lirika ni lirika bližine, ampak huronskih razdalj. Tudi na t.i. sceno v pesmi je potrebno pogledati od daleč. Tedaj je vse v premikanju, gomaze-nju, pobliskavanju in preletavanju. Vse je živo! Vse preveva energija. Energija življenja, energija smrti - kar niti ni pomembno, samo da so energije in da prehajajo in se ohranjajo.
Da je pesem na koncu magična, zagotovo prispeva - če ne celo povsem določa - pesniški jezik. Pesmim, v katerih so verzi natančno odmerjeni, ritmično ošiljeni do sijajno-sti, se je potrebno posvetiti tudi s te plati. Najprej z vstopanjem v omamni prostor branja, zatem še s skromno analizo, ki je zaradi svoje jezikovne suhoparnosti pri bralcu najbrž obsojena na propad. A dejstvo je, da so verzi pretkano povezani v enovito telo pesmi. In dejstvo je, da ritmično te pesmi nekako valovijo, žuborijo, kot bi poslušal vrelo vodo na štedilniku. Ključ je v svobodni obliki pesmi, ki v resnici tako učinkuje le skozi zunanjo zgradbo, pogled globlje razodene verze, ki bi jih lahko v večini primerov zelo logično zgradili v klasično urejene kitice. Potem so tu še z ritmom povezane rime. Pesnik druži naključne rime, združuje tudi »prikrite« asonance, da je vse v nenehnem prekrivanju in ustvarjanju posebnega zvočnega vtisa.
Ob vse to pa je potrebno dodati še nekaj, kar je rezultat pesnikove izjemne tenkočutnosti za jezik, najbrž pa tudi blaznega, skoraj norega kopanja po slovarjih samega sebe: izvirne zvočnosti besed, besednih zvez, včasih kar celih stavkov. Ta se kaže kot druženje nekaterih samoglasnikov ali soglasnikov, največkrat pa kar zlogov in sklopov, ki jih pesnik premetava sem in tja. A vse z veliko mero preudarnosti in spretnosti! In največkrat z dvema ali več različnimi učinki hkrati; npr v besednih zvezah: »Izklic jezika iz«, kjer se poigrava z zlogoma -iz- in soglasnikom k, »na obrazih bronastega«, kjer sta na udaru sklop -br- in zlog -na-, »bled oblak«, kjer je v ospredju sklop -bl- itd. S takimi zvočnimi igrami je ta poezija prepredena po dolgem in počez.
To ni pesniška zbirka, ki bi prinašala neko lahkotno branje, pač pa je to delo za zahtevne bralce; take, ki vedo, kaj hočejo in ki so za srečanje s sočno, omamno sredico jezika pripravljeni ugrizniti tudi v temno in nevarno pesniško vesolje.
David Bedrač
Literarno kolo (93) • Mlada slovenska poezija - 2
Začarane podobe jezika
Lirski subjekt je kovač metafor, ki so v tem obdobju dosegle vse mogoče razpone in uresničitve, ter drugih stilnih sredstev, obenem pa je tudi v vlogi opazovalca lastne pesniške substance, do katere goji posebno razmerje. Z njo se igra, jo opazuje, tudi ko se izreka o najtežjih družbenih in eksistencialnih vprašanjih, to zmore skozi ironijo ali držo »igrivega filozofa«, ki je nekoliko rezerviran do lastnih misli.
Pesniška logika tako izhaja iz seštevka individualnih resnic. Resnica lirskega individuuma je postavljena v območje dvoma, v tem območju pa so posledično tudi vse druge resnice. Prav to zavedanje majhnosti in nepomembnosti individualne resnice v odnosu do velike, kolektivne resnice omogoči neobremenjenost subjekta, saj ve, da je vsaka trditev v trenutku uresničitve majhna, nepomembna in relativna. Lahkotno sprejemanje tega dejstva pomeni tudi presežek nekaterih post-modernističnih miselnosti.
Lirski subjekt neguje posebno hrepenenje - da bi ponovno obudil besedo, jo privzdignil s pogorišča jezika in ji vdahnil svežino. To počne z veliko močjo in silo, četudi za ceno lastne osamljenosti in pogreznjenosti v svoj (ne)resnica-duh. Posledično se oblikuje poezija detajla; izrazita pri teh pesnikih je pogosta »anatomska« poezija, ki z medicinsko natančnostjo in z ostrino skalpela reže po človekovi (jezikovni) notranjosti in jo secira. Temu primerni so motivi, pogosto jasno in nazorno izraženi deli telesa ali notranji organi. Ti dobijo posebno estetsko funkcijo, so pa tudi učinkovit izrazni medij za igranje z jezikom.
Druga smer jezikovne de-tajliranosti in elementarnosti se odraža v ukvarjanju s posameznimi predmeti, v katerih pesniki iščejo nove možnosti. Ne zanima jih reistična dolgočasnost, tudi ne grobo opisovanje stvarnega, pač pa jim izbrani predmet ponovno služi za igranje z jezikom. Predmet je zgolj prazen prostor, na katerega nato lepijo bogata besedna sozvočja.
Tudi kadar subjekt vstopa v širši prostor, npr. v naravo ali družbo, vanjo vplete koncept detajla, elementarnosti in ana-tomskosti. Pri tem gre redko v širino. Največkrat se izraža skozi drobce, okruške in le-te sestavlja na novo. Prostor v najširšem pomenu besede je tako
Pisatelja Vitana Mala običajno povezujemo z naslovom Sreča na vrvici, kjer je v ospredju zgodba otrok z dvorišča, ki se srečujejo na ulici, se igrajo in skupaj odraščajo. Tako je tudi v številnih drugih Malovih delih, ki pa so v zadnjem času njegovega ustvarjanja postajala vse kompleksnejša. Pisatelja, kot da tematika igrivega odraščanja ni zanimala več. Pričel je posegati po temah, ki so odstirale nekatera najkočljivejša vprašanja v odraščanju posameznika. Tako so nastali tudi nekateri romani, zaradi katerih je avtor dobival ostre odzive - še
zgolj projekcijska kulisa subjek-tovih psihoprocesov.
Vsebina (zgodba) je pogosto za vseobsegajočim naporom obuditi pesniški jezik od mrtvih, ga predramiti v novi luči. Zato je potrebno vsako pesem jemati najprej kot proces nastajanja »novega« jezika in šele zatem v njej iskati zgodbo.
Te pesmi največkrat niso »lahkotno« branje. Bralci morajo biti pripravljeni na poglabljanje. Jezikovna subtilnost pri prvem branju običajno ne prinese drugega kot kakšno izolirano navdušenje nad določeno metaforo ali besedno zvezo. Brez take subtilnosti se bralci zaletijo v lirično steno. Navidezna zagonetnost jih odvrne od nadaljnjega branja in jim prepreči prodreti do mehkobnega jedra. Tega zmorejo tisti bralci, ki so se pripravljeni »potapljati« in se tudi »utopiti«. To so pesmi, ki zahtevajo tesno zvezanost subjekta-bralca in lirskega subjekta, predvsem pa eno samo branje takih pesmi ni dovolj.
Pesniški jezik te generacije je kompleksen pojav, saj je okupiran z več vzporednimi pojavi. Po eni strani beži od starih form, čeprav se zaveda, da jim ni noč ubežati. Po drugi strani je zaradi iskanja novega jezik podvržen bližini nevarne hermetičnosti. Tako je ves čas v iskanju (skoraj) nemogočega ravnovesja med snovanjem jezikovne svežine in odmikanjem polju hermetičnosti. Prav zato nobeden teh ustvarjalcev (morda le v kakšni osamljeni pesmi) ni pristal povsem na tleh šala-munovske modernistične razposajenosti, kjer sta sozvočje asociacij in ritmični tok (skoraj) edini načeli, vsebina (zgodba) pa je prej naključna kot načrtovana. Ti pesniki želijo biti »izraženi«, v njihovih pesmih je (tudi) vsebina (zgodba). Tako jezik v nihanju med postulatom izvirnosti in strahom pred negotovo hermetičnostjo obremenjuje še vsebina (zgodba). Ta je sicer zmeraj zadaj, za jezikom, a nikoli v funkciji nečesa, kar se
najbolj pa z romanom Napačna odločitev, ki podobno kot roman Lolita problematizira ped-ofilijo, v tem primeru starejšega moškega do dečkov.
A nekaj je potrebno razčistiti. To niso romani za otroke in mladino, kot je menda zmotno knjigo ponujala neka knjižničarka mladostnikom, ker je sama ni prebrala ali se o njej pozanimala. Gre za zvrst, namenjeno odraslim bralcem, ki naslika podobo dveh pedofilov, upokojenca Boštjana in njegovega pomočnika Mortimerja, na drugi strani pa je podoba dveh dečkov, Tadeja
Aleš Šteger
Knjiga teles
m
'§§
fflSBS
Haena
mm	%.t
zgodi ali je tu po naključju.
To priča o veliki jezikovni in širši umetniški odgovornosti te pesniške generacije, ki ničesar ne prepušča naključjem. Celo več: pesem pili do skrajne jezikovne meje. Jezik tako postane tudi prinašalec bolečine. Lirski subjekt postane prav na teh mestih zavedanja jezikovne bolečine običajno najbolj avtorski; ob spoznanju, da jezik in vsebina za njim nista zadostna, da ob in okrog telesa pesmi obstaja še marsikaj.
Središče pesmi, ki ga obremenjujejo številne ustvarjalne nelagodnosti, pa obremenjuje še jezik kot psihosocialni kod znotraj sodobnega časa, kot sredstvo izrekanja v vse šibkejši in besedno skromni medčloveški komunikaciji, ki se naglo in vse bolj seli v virtualni svet. Zato stoji ob teh pesnikih tudi breme učinkovitosti jezikovnega koda. To ni zgolj vprašanje zastarelih in z uporabnega vidika vse bolj pomensko medlih besed in tudi ni zgolj vprašanje formiranja neologizmov in vnašanja novih, še neuveljavljenih izrazov, pač pa gre tu za vprašanje prestopanja ograje med resničnostjo in virtualnostjo. Prav zaradi tega se pri večini pesnikov pojavlja vzorec hitrih impulzivnih povedi in stavkov, ki so ritmično obrušeni in kratki. Če so daljši, običajno hitro sledi ritmični sunek, nekakšna udarna besedna zveza, vzklik
in Nejca, ki se šele spolno prebujata.
Avtor je tako napisal roman, ki odpira temo spolnega nasilja do otrok in tudi številna druga moralno kočljiva področja. Pravzaprav je Napačna odločitev vrh cikla, ki zajema še tri predhodne romane na podobno tematiko -Za Metuljem še Rok, Ganimed in drugi ter Nedokončana zgodba.
A če smo pri Nabokovem priča discipliniranemu ustvarjalnemu pristopu, ki je zmeraj v službi literarnega, potem smo pri romanu Mala pogosto priča izrazito trivializiranim nelite-rarnim scenam. To je roman, v katerem je želja po preveč realni realnosti popačila slog in druge literarne elemente. Prikaz gnusnih seksualnih prizorov, kakršni se najbrž odstirajo v
ali retorično vprašanje. Ob tem se znotraj ene pesmi nenehno menjujeta tudi dve jezikovni legi - ta, z izrazito konkretnim in jasnim sporočilom (njena vloga je v ohranjanju vsebine (zgodbe), ki želi biti izpričana) in pesniško privzdignjena, največkrat metaforično zasnovana (njena vloga je v odmikanju od starih pesniških vzorcev in oblikovanju »novega« jezika). Tako je jezik obenem shramba dveh matric, pri čemer vsaka od njiju služi uravnovešanju pesniškega jezika, skrbita pa tudi za obstoj obeh nujno potrebnih komponent pesmi.
To je jezik, ki je ob vseh mogočih krčih tudi izrazito osvobojen. Bitke, ki so jih bili prejšnji pesniki, se zdijo dobljene. Najmlajša pesniška generacija biva in ustvarja na ozemlju popolne jezikovne svobode. Če je obremenitev v ravnovesju med zastarelim, hermetičnim in vir-tualnim, je na mnogih poljih svoboda naravnost očarljiva. Pesniki se lahko brezmejno poslužujejo vseh mogočih besednih vrst, vnašajo tujke, računalniške in tehnicistične izraze, kujejo (seveda z že omenjeno previdnostjo) neologizme, se poigravajo z nekaterimi simboli spletnega sveta, vnašajo matematične znake, fizikalne predpone in tako dalje.
Teren, ki so ga ustvarile predhodne pesniške generacije, je odprt in v svoji osvobojeni ustvarjalni demokratičnosti dopušča praktično vse. Seveda ti pesniki ne morejo več računati na bralčevo začudenost ali presenečenje, če se pojavi v pesmi na primer množica medmetov ali predlogov, ker je s takimi šoki pometel že čas neovant-garde in radikalnega modernizma, razkošje vseh mogočih rešitev in kombinacij le-teh pa je vendarle ena od zadovoljujočih ustvarjalnih komponent.
Ali kot je v eni od pesmi napisala ena prepoznavnejših pesnic mlajše slovenske generacije Taja Kramberger: »Simbolni gozd, ki je prerasel / travnik nevednosti (ta je v hipu/ osivel od velikega napora in bliska, / ki je udaril do dna), nikoli več ne / more biti Platonova votlina za / bežne obiskovalce / tega k edinemu možnemu / dialogu odprtega turnirja: / poznavanja in vednosti o / stratigrafskem stolpcu reke.«
In tu se zgodba o jeziku še ne konča povsem ...
David Bedrač
realnem življenju pedofilov, postane izkrivljen. Vsega je preveč. Namesto literarnih vstopajo v ospredje pornografski detajli, ki na to knjigo in Malov slog mečejo slabo luč. Torej to ni nemoralna, grozljiva, pohujšljiva - in kar se je še pisalo in govorilo po medijih - knjiga zaradi tematike, pač pa zaradi precejšnje slogovne nedodelanosti.
A pisatelj je, kot Nabokov stoletje pred njim, ponovno odprl tematsko področje, ob katerem težko ostanemo ravnodušni. Ker se z njim odpre toliko vprašanj in podvprašanj, tudi ostudnih, bolečih in nevarnih. Kajti če ima pisatelj po enem še vedno možnost napisati drug roman, v resničnem življenju na tem, najobčutljivejšem področju popravnega izpita ni!
David Bedrač
Literarni dvojčki - 49
Kočljive teme
(Nabokov-Mal)
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 5.5.
TV
www.siptv.si
8:00 9:00 10:00 11:30 12:30 13:30 14:30 16:50 17:10 18:00 19:45 20:00 21:00 22:00 23:30
Gorišnica - Iz naših krajev ŠKL
Praznik Občine Sv. Jurij Utrip iz Ormoža Polka in Majolka Ujemi sanje Video strani Ptujska kronika ŠKL
Oddaja iz Občine Lenart Glasbeni utrinki Gorišnica - Iz naših krajev Utrip iz Ormoža Glasbena oddaja Video strani
NEDELJA 6.5.
8:00 Oddaja ŠKL
9:00 Gerečja vas - Predavanje o hrani 10:40 Ptujska kronika
11:00 Lj. pevci iz Leskovca se predstavijo 2. del 13:00 Mesečna kronika iz Občine Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:20 Glasbeni utrinki
17:00 Lj. pevci v Trnovski vasi se predstavijo 18:30 Oddaja iz Občine Lenart 20:00 Glasbena oddaja 22:00 Video strani
8:00 Kronika iz Občine Markovci 9:00 Ptujska kronika 9:20 Oddaja ŠKL 10:00 Oddaja iz Občine Lenart 11:45 Video strani
18:00 Revija Odraslih pevskih zborov-
19:30 Glasbena oddaja
20:00 Osrednja prireditev ob prazniku
Občine Markovci 21:20 Ujemi sanje 22:20 Utrip iz Ormoža 23:20 Video strani
PONEDELJEK 7. 5.
8:00 Lj. pevci iz Leskovca se predstavijo 1. del 9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 ŠKL 11:40 Ujemi sanje 12:40 Video strani 18:00 Lj. pevci iz Leskovca se predstavijo 2. del 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Osrednja prireditev ob prazniku
Občine Markovci 21:20 Markovci - Iz domače skrinje 22:20 Mozaik kulture
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Dornava
KO POTREBUJETE GOTOVINO TAKOJ...
WNI
GMiOMINSK®
1
Ewi: m
posojila za zaposlene in upokojence - ni stroškov odobritve
izplačilo gotovine takoj
tudi za osebe z nižjimi dohodki
INFO-KREDIT d.o.o. Mlinska ulica 28, 2000 Maribor
(v bližini avtobusne postaje, nasproti bencinske črpalke) Tel: 02/25-27-363, Gsm: 051/70-10-20
QMiklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
znamka letnik		cena€	opr.	barva
AUDI M 2.0 TDI KARAVAN	2007	11.550,00	AVr.KUMA	KOV. SIVA
BMW 318 D TOURING CONFORT	2009	16.550,00	NÄVI.	SREBRN
CHEVROLET LACETT11.4 IG V 20	06,12. mes	4.600,00	KUMA	ČRNA
FORD KUGA 2.0 TDCIAWD	2009	18.980,00	ALU. PLAT.	KOV. ČRNA
OPELASTRA 1.7 DTI KARAVAN	2007	6.280,00	AVTKUMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 10071.4 HDITRENDY	2005	4.580,00	AVI KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	8.580,00	AVI KUMA	SREBRN
RENAULT MEGANE CABRIOLET I.B SPORT WAY	2002	3.100,00	ALU PIA!	KOV. SREBRN
RENAULT MEGANE 1.5 DCI EXPRESSION	2009	5.980,00	KUMA	BELA
RENAULT GRAND SCENIC EXPRESSION 1.5 DCI1	2009	10.480,00	AVI KUMA	BELA
ŠKODA OCTAVIA COMBI ELEGANCE 2.0 TOI	2010	15.780,00	ALU PIA!	KOV. ČRNA
TOYOTA AVENSIS BREAK	2008	10.880,00	KUMA	BELA
VW GOLF PLUS 2.0 TDI CONFORT	2009	11.980,00	AVI. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TOI KARAVAN BLUEMO. C0NF0RTUNE 2009		12.880,00	AVI KUMA	KOV. ČRNA
VW SHARAN 2.0 TDI	2009	16.590,00	WEBASTO	SREBRNA
VW TOURAN 1.9T0I CONFORT	2007	10.990,00	AVI. KUMA	KOV. SIVA
ODKUP VOZIL V ENI URI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
CITROEN C31.41 SX PACK	2006	5.450,00«	PRVI LAST.	KOV. MODRA
PEUGEOT 1071.01 STYLE	2010	6.490,00«	PRVI LAST.	K0V.B0RD0
CITROEN 01.4 HDI SX PACK	2007	5.250,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HONDA CIVIC 1.41 BINGO	1997	1.570,00«	SERV0 VOLAN	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061.11 X-LINE	2005	3.790,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CHEVROLET AVE01.416V PREMIUM	2007	4.950,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071.416V PREMIUM	2007	6.900,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4ISWX-DESIGN	2005	4.600,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.6 E COUPE	1997	1.150,00«	SERVO VOLAN	K0V.B0RD0
PEUGEOT LIMUZINA 4071.6 HDI CON. PACK	2005	5.800,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
FORD GALAXY 1.9TDIGHIA	2003	5.500,00«	AVI. KLIMA	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.212V REFERENCE	2008	6.650,00«	PRVI LAST.	RDEČA
FORD FOCUS 1.416V AMBIENTE	2005	3.690,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MOD.
PEUGEOT 4071.61.6 HDI CONF. PACK	2006	6.500,00«	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
PEUGEOT2071.4ITRENDY	2006	5.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT GRANDI. MEGANE 1.9 DCI EXP. CON	2004	4.150,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC1.6ERT	1998	1.350,00«	KLIMA	KOV. T. ZELENA
AUDI A41.8 T QUATTRO	1998	2.350,00«	AVI. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 4061.816V ST	2000	2.450,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL MERIVA 1.7 TDI ENJOY	2005	5.300,00«	SERVO VOLAN	KOV. SIV. MODRA
CHEVROLET KAL0S1.2SE	2004	2.990,00«	PRVA REG. 2005	KOV. SREBRNA
PEUGE0T3071.6 HDI BREAK	2006	5.650,00«	REDNO SERV.	KOV. ZLATA
AUDIQ73.0TDI	2007	24.500,00«	SERVO VOLAN	KOV. ČRNA
MERCEDES-BENZ 320 CLK ADVANGARDE	2003	12.500,00«	AVI. KLIMA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
Živi življenje! Za vse vrste zvez in stikov. Agencija z desetletnimi izkušnjami. Kocka 7, d. o. o., PE Maribor. Tel. 031 712 987.
MEDICINSKA PEDIKURA na Ptuju in v Gorišnici je rešitev za vse probleme vaših stopal. T. Škri-njar, s. p., Gorišnica 66, tel. 041 396 330.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KLEPARSTVO - KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh ali ostrešja, pokrivanje z raznimi opekami znamk Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastimi strehami znamk Hosekra, Evertlajn, Paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ... montaža strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko. Tel. 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo nekaj ton premoga, vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM DRVA, hlodovino; kamion-ska dostava. Tel. 041 767 760.
KUPIM traktor, lahko Zetor, Ursos, IMT in kiper prikolico Tehnostroj. Tel. 041 592 489.
PRODAM lepa bukova drva, metrska in rezana, lahko v hlodih, možna dostava. Tel. 051 632 814.
PRODAM OPAŽ ladijski pod, brune, kamen škril, možna dostava. Tel. 051 890 761.
PRODAM TELIČKO simentalko, staro 14 dni, in prašiča, težkega 115 kg. Tel. 031 833 974._
PRODAM obračalnik pajek na dve vreteni in tračni obračalnik ter kupim rotacijsko kosilnico. Tel. 051 336 879_
PRODAM svinje, težke 1 20 kg. Tel. 041 845 346.
KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo, stare od 10 do 14 dni. Telefon 031 819 927.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 502 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
DOM - STANOVANJE
Prodam garsonjero na Ptuju v bližini avtobusne in železniške postaje. Telefon 031 467 142.
VIR - Zadar oddam dvosobni apartma za 4 osebe, v pritličju s teraso in parkirnim prostorom, oddaljenost od morja 150 m. Telefon 031 742 714._
Na Ptuju takoj oddam renovirano opremljeno enosobno stanovanje. Tel. 041 432 002.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO prodam birmansko obleko št. 36, roza barve, in moško športno kolo na 18 predstav. Tel. 031 273 700.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
. prilogo
Osrednje teme majske številke SADA, revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, so: na šklup odporne
jablane, zaščita pred jabolčnim zavijačem, šibke podlage za češnje in spomladanske pozebe v sadjarstvu. Pišemo tudi o obnovi vinogradov in varnosti vina pri spontanem biološkem razkisu, pri vrtninah pa o gojenju solatnih kumar, endivije in radiča.
Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga mama, spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tete, tašče, babice in prababice
Terezije Plajnšek
IZ MESTNEGA VRHA 97 1. 4. 1930 + 24. 4. 2012
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospodu Jožetu za molitev, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma ter pogrebnemu podjetju Jančič.
Tvoji najdražji
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po telefonu na št. 02 788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko
pter
I INTERNATIONAL
LIVELONGER
Za nadaljnjo rast, širitev in uspešno delo s programi blagovnih znamk družbe ZEPTER INTERNATIONAL na način direktne prodaje na področju Slovenije vabimo k sodelovanju
ORGANIZATORJA DIREKTNE PRODAJE ZA VZHODNO ŠTAJERSKO (m/ž)
Pogoji:
•	izkušnje v direktni prodaji,
•	komunikativnost in urejenost,
•	obvladovanje veščin vodenja ljudi, prodajnih razgovorov, telefonske komunikacije,
•	najmanj srednješolska izobrazba,
•	pasivno znanje angleškega in srbohrvaškega jezika,
•	vozniški izpit B kategorije,
•	lastno osebno vozilo. Nudimo vam:
•	delo v uspešnem mednarodnem podjetju z zelo širokim in atraktivnim prodajnim programom,
•	možnost redne zaposlitve ali sodelovanje z vašim lastnim podjetjem,
•	zelo stimulativno nagrajevanje z možnostjo za doseganje dodatnih premij in nagrad,
•	brezplačno začetno izobraževanje,
•	kontinuirano izobraževanje z vrhunskimi trenerji,
•	vse za delo potrebne vzorce in materiale nudimo brezplačno,
•	možnosti napredovanja v okviru poslovnega sistema Zepter International,
•	delo v ambicioznem, dinamičnem in uspešnem kolektivu. Prednost imajo kandidati:
•	ki imajo izkušnje na vodilnih delovnih mestih na področju organiziranja in vodenja prodajnih ekip v direktni prodaji,
•	imajo vodstvene sposobnosti,
•	ki so ambiciozni, odgovorni in samoiniciativni pri delu.
Ne zamudite svoje priložnosti! Vaša prihodnost se začenja danes!
Pisne prijave z življenjepisom, opisom izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
ZEPTER SLOVENICA, d. o. o., Pohorska cesta 12, 2380 Slovenj Gradec ali po e pošti na naslov info@zepter.si.
Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in tiha solza spomina.
SPOMIN
Danes mineva eno leto, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče in dedek
Viljem IVliško
IZ OREŠJA 63, PTUJ
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo.
Žalujoča žena Ljudmila z otrokoma, sin Bojan in hčerka
Nataša z družinama
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN Jožef Zakelšek
IZ JABLOVCA 9 a
30. aprila sta minili dve leti, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi, ki te pogrešamo in smo te imeli radi
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se mirno zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
SPOMIN
3. maja je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Anton Kozel
IZ GORIŠNICE 136
Hvala vsem, ki se ga spomnite, mu poklonite lepo misel, svečo ali cvet.
Tvoji najdražji
Skoraj vse življenje boriti si se znal, v tihi noči utrujen od bolezni za vedno si zaspal. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
ZAHVALA
V 58. letu je mnogo prezgodaj umrl dragi
Stanislav Veldin - Šurda
12. 6. 1954 + 22. 4. 2012
IZ UL. 5. PREKOMORSKE 17, NAZADNJE STANUJOČ V CMD 3
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvaležna sem za lepo cvetje, sveče in svete maše ter za izrečeno sožalje. Zahvaljujem se tudi bolnišnici Ptuj, ki mu je v zadnjih dneh lajšala bolečine. Hvala g. župniku, ge. Veri, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebni službi za lepo opravljen obred. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: partnerka Olga s hčerkami z družinami
in 8 vnukov
Po isti poti,
koder odhajaš,
nevidno prihajaš nazaj -
med svoje, ki jih
ne nehaš ljubiti
in ki živijo od tvoje ljubezni.
(T. Kuntner)
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin, ko je 4. maja 2008 prenehalo biti srce dragega moža in očeta
Branka Resnika
IZ MESTNEGA VRHA 88 i
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi tvoji
5. maja pred enim letom je bilo, ko za vedno od nas je vzel slovo, ko v naš dom se je žalost naselila, kajti usoda nam temeljito je življenje spremenila.
Skupnih ciljev, ki smo jih imeli, nikoli nismo doživeli, saj prišla je kruta smrt in preživela vsak naš načrt. Ker sami smo ostali, svoja pota smo naprej peljali ter se včasih spraševali, le kaj bi storil on, če bil bi z nami. Ker več ga ni, spomin na njega še vedno živi in spremlja nas skozi srečne in manj srečne dni.
V SPOMIN Franc Pernek
IZ ZG. GRUŠKOVJA 53 a
Hvala vsem, ki se ga spomnite, predvsem iskrena hvala tistim, ki s svečo ali cvetjem okrasite njegov grob.
Žena Anica, sin Matjaž s Petro, sin Dušan z družino ter vsi ostali, ki te pogrešajo
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz je že preteklo, življenja naša so se spremenila, a srca naša, draga Mihaela, nikoli ne bodo te pozabila.
V SPOMIN
Mihaeli Arnus
IZ DORNAVE 14. 5. 1981-29. 4. 2011
Tako, kot se veter izgubi v daljavi, odšla si brez slovesa, za seboj pustila si spomine na naša skupna leta.
Zelo te pogrešajo: boter, botra in Marjana z družino
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
29. aprila je minilo žalostno leto, odkar smo izgubili drago hčerko
Mihaelo Arnuš
IZ DORNAVE
Težko je spoznanje, da te več ni. Ohranjamo te v lepem spominu.
Ati z družino
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
cmim m
»©»MM MMM1
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Dobrodelni koncert za Dejana: Rebeka Dremelj, Savinjski kvintet, Ansambel Krajcarji, Barbara in Martin Jehart, Ansambel bratov Dobrovnik, Ansambel bratov Avbreht.

WILLIAMS
(JJIL.II'IJ
CEST, DV0RISC
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
ORD ČAS- DOPOLDAN (pon-č«t): 9-12, POPOLDAN (tor, sre): 16-18 Mostiček, proteze in bela zalivka cenejša kot pri koncesionaiju.
RADIOPTUJ
89,8*98,2*1043
Če živimo v srcih tistih, ki smo jih zapustili, potem nismo umrli.
SPOMIN
29. aprila je minilo leto, odkar so nas mnogo prezgodaj zapustili naši dragi
Mihaela, Darja in Patrik Arnuš
IZ DORNAVE 99 a
Hvala vsem, ki jim poklonite lepo misel in jim prižgete svečko.
Pogrešamo vas
www.radio-tednik.si
Kidričevo • Nestrankarsko gibanje za zaprtje centra za ravnanje z nevarnimi odpadki
Če ne bo zaleglo, grozijo z
državljansko nepokorščino
Potem ko smo objavili informacijo, da je podjetje Saubermacher Slovenija oddalo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za širitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem, nas je ves ogorčen obiskal Branko Štrucl, vodja Nestrankarskega gibanja za Kidričevo, ki si prizadeva, da bi ta center zaprli.
Branko Štrucl je najprej kritično komentiral že pridobljeno vodovarstveno soglasje, ki ga je za nameravano širitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem od države pridobila družba Saubermacher:
„Še enkrat ponavljamo že tolikokrat izrečeno, da proti podjetju Saubermacher nimamo nič, saj razumemo, da iščejo svojo priložnost na trgu. Imamo pa proti državi Sloveniji in njenemu birokratskemu aparatu, ki takšna soglasja na vodovarstvenem območju izdaja in to na račun zdravja svojih državljanov. Najbolj boleče pri tem je sodelovanje aktualnega župana Leskovarja, ki očitno ni v službi občank in občanov Kidričevega, ampak v službi umazanega kapitala, ki je in bo zastrupljal ljudi Kidričevega in širšega območja Dravskega polja."
Kakšne pa bodo vaše aktivnosti sedaj, ko je Saubermacher oddal vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za širitev tega centra?
„Prejšnji teden smo na ministrstvo za kmetijstvo in okolje že poslali zahtevek za stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja Saubermacherju Slovenije. Z njim želimo izkazati svoj pravni interes in
vstopiti v postopek izdaje tega dovoljenja."
Slišati je, da nameravate zaradi nezaupanja tudi vi nadzorovati adaptacijo in širitev tega centra nevarnih odpadkov. Na kakšen način?
„Ustanovljeno imamo tričlansko komisijo, v kateri bodo sodelovali dr. Boris Zmazek kot strokovnjak s tega področja, dr. Silvestra Klemenčič kot pogajalka in jaz. Ne nameravamo sodelovati s komisijo, ki so jo ustanovili na občini, predvsem zaradi tega, ker županu Leskovarju ne zaupamo. Pričakujemo uradno povabilo Saubernacherja, da kot komisija za nadzor aktivnosti sodelujemo vse od začetka tega projekta naprej. Če to ne bo možno, bomo graditev objekta preprečili fizično ali z drugimi aktivnostmi državljanske nepokorščine."
Kaj vas še vedno moti pri tem projektu?
„Moti nas vsakodnevni smrad, hrup in zastrupljanje, ki je in bo prisotno, vse dokler podjetje ne odide iz naše občine. Največja nevarnost so zastareli rezervoarji, stari 40 in več let, katerih kapaciteta je tudi do milijon litrov. Predvsem pa bo moteče drastično povečanje transporta tako po cestah kakor po železnici. Tudi glede novih delovnih
tehnični pregledi
(za osebna in tovorna vozila, motoma kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
Foto: M. Ozmec
Branko Štrucl: „Prepričani smo, da se bo količina plinov in prahu nad Kidričevim enormno povečala!"
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787 10 10
mest smo skeptični, saj jih je sam župan v predvolilni kampanji obljubljal 150, do sedaj pa realiziral le tri, pa še to za enega od sorodnikov in za dva blizu njegove politične pripadnosti oziroma koalicije. V zvezi z novimi delovnimi mesti v podjetju Saubermacher pa se sprašujemo, ali je teh nekaj (tri ali štiri) delovnih mest vredno dati na tehtnico in s projektom nevarnih odpadkov v središču občine Kidričevo nadaljevati in zastrupljati nekaj sto ali tisoč naših prebivalcev."
Pred kratkim ste na župana in občinski svet naslovili pobudo za zdravstveno in okoljevarstve-no raziskavo. Kakšen je bil njihov odgovor?
„Kakšnega spodbudnega odgovora ni bilo, zdi se, kot da je vsem skupaj figo mar za naše zdravje."
Imate kot civilno družbeno gibanje kakšno podporo političnih strank v občini?
„Žal ne, v teh prizadevanjih smo za sedaj ostali popolnoma sami, brez kakršne koli pomoči opozicij-
skih strank, da o vladajoči koaliciji niti ne govorimo. Zaenkrat ostajamo še naprej Nestrankarsko gibanje ZA Kidričevo."
Trdite, da bodo v Kidričevem zgradili največji center za ravnanje z nevarnimi odpadki v državi.
„Vsekakor, Polovico manjši center (Kemis) se nahaja na Vrhniki in obratuje že vse od leta 1983, zato bi priporočili vsem tistim, ki so šli na ogled centra v Avstrijo, da si ogledajo urejenost tega centra pri nas. Kljub vsemu ima vrhniški center tri bistvene prednosti, ki jih kidričevski ne bo nikoli imel: ne leži na vodovar-stvenem območju, od prvega stanovanjskega objekta je oddaljen več kot 1000 m, pri nas pa le dobrih 300 m, in tretjič, na Vrhniki je prevoz vseh nevarnih odpadkov direktno z avtoceste v center, ne pa tako kot pri nas, kjer dovoz in odvoz potekata skozi naša naselja."
Si torej zato prizadevate za zaprtje centra nevarnih odpadkov v Kidričevem?
„Za zaprtje smo zlasti zato, ker smo prepričani, da se bo količina emitiranih plinov, žveplovih oksidov in prahu nad Kidričevim enormno povečala. V zrak bodo prešle številne organske spojine, strupeni aldehidi, organske haloge-nirane spojine, ki vstopajo v rastline in zastrupljajo hrano, aromatski ogljikovodiki, ki so rakotvorne spojine. Smrad, ki se občasno že sedaj širi po Kidričevem, bo stalnica. Poleg tega bo promet tovornjakov verjetno neprekinjeno tekel 24 ur skozi naselje Kidričevo oziroma bližnje vasi. To bo gotovo vplivalo na še večje zmanjšanje kvalitete življenja in na varnost v prometu, pa tudi na povečanje onesnaženosti s strupenimi dušikovimi oksidi, ozonom, katerega količina je že danes mnogokrat prekoračena. Opisani vplivi v njihovem poročilu, v katerem trdijo, da so največ 2. stopnje, nas ne tolažijo. Ali bodo zmerni ali večji, nas ne zanima, vplivi so in vsi bomo plačali svoj davek z nepotrebnimi boleznimi. Glede adaptacije obstoječe infrastrukture pa je škoda izgubljati besede, saj vemo, da te stvari, ki so, kot omenjeno, stare 40 in več let, ne bi smele biti več v funkciji obratovanja, niti sanirane."
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Janja Pe-klič, Cesta na Hajdino 22, Kidričevo - deklica Amadeja; Klavdija Plohl, Drakšl 10, Velika Nedelja - deklica Mia; Mojca Jakomini, Drstelja 11, Destrnik - deklica Maša; Mateja Medved, Pobrežje 155 e, Videm pri Ptuju -deklica Eva; Nataša Čeh, Jiršovci 15, Destrnik -deklica Marija; Nina Šo-tiček, Ranče 6 m, Fram
-	deček Maj; Marica Sirk, Radehova 10, Lenart v Slov. goricah - deček Filip; Nina Holc, Mejna cesta 2, Ptuj - deček Tine; Andela Kozel, Mala Varni-ca 12, Zgornji Leskovec -deček Gabriel; Romana Brunčič, Na obrežju 14, Ptuj - deček Alex; Andreja Kelenc, Tibolci 3, Go-rišnica - deček Tai; Lea Majcenovič, Šušmeljeva ul. 4, Ruše - deklica Nia; Dunja Zavec, Maistrova ulica 10, Ptuj - deček Matija; Diana Burjan, Hajdoše 52 a, Hajdina -deklica Kim; Mojca Čakš, Kajuhova ul. 1, Poljčane
-	deklica; Aleksandra Ku-kovič, Mejna cesta 32 a, Ptuj - deček Gašper; Anita Bezjak, Gorišnica 127, Gorišnica - deček Aljaž; Simona Šamperl, Črmlja 15, Trnovska vas - deklica Jasmina.
Umrli so: Ivan POTOČNIK, Ulica Vide Alič 7, Ptuj, roj. 1942 - umrl 12. aprila 2012; Emilijana KRAM-BERGER, Meglova pot 4, Ptuj, roj. 1927 - umrla 13. aprila 2012; Magdalena VRABL FRAS, roj. Vrabl, Lahonci 144, roj. 1933 - umrla 22. aprila 2012; Dušan MIHAČI-NOVIC, Zelenikova ul. 1, Ptuj, roj. 1934 - umrl 11. aprila 2012; Anton ZELENKO, Dornava 112, roj. 1940 - umrl 18. aprila 2012; Terezija PŠAK, Pavlovci 5 a, Ormož, roj. 1938 - umrla 21. aprila 2012.
Poroke - Ptuj: Mitja FLORJANIČ, Stojnci 54, in Sabina FURJAN, Stojnci 53; Tomaž TERBUC, Dornava 116 b, in Milena Sl-MONIČ, Dornava 116 b.
Napoved vremena za Slovenijo
Ceje pred Servacem (13-) poletje, mraz rad pritiska na cvetje. 11/21
'9/18
7/12 „nM^ 44 1
11/21
M 2/22
12/21
11/19
10/15	-Tf 10/21
I
10/21
iu/1 o
* f /
4 1
im
6/17
N
12/19
w

12/21
9/22
10/21
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V severovzhodni Sloveniji bodo že zjutraj možne krajevne plohe, čez dan pa bodo krajevne plohe in nevihte tudi drugod v notranjosti Slovenije. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 18 do 24 stopinj C.
V soboto bo povečini sončno, v hribovitem svetu zahodne Slovenije bodo krajevne padavine. Jugozahodni veter se bo nekoliko okrepil. V nedeljo bo v vzhodni Sloveniji delno jasno in suho, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v zahodni Sloveniji bo občasno deževalo. Pihal bo jugozahodnik.
Poletna ponudba
vseh pizz H r vPomaranči 5,90 eur pomaranCa, ob dravi 3a, ptuj