27. številka.
V Trstu, v soboto 4. aprila 1891.
g
/Tečaj XVI.
..EDINOST"
ib»|H dvn-rst im leden, Tuko arsde in
»b-Jtc o« 1. uri popoludno
..Edinost" stane :
>m »ne l«iio jfl. H. —; icvan ATit. fl.- pl. n polu lor» „ S.—: „ , 4.50 „ i* futrt lom „ l.fcO; „ „ 2.25 „ PoHftmii-iiH Atavilke •« dobivajo ▼ pro-inir.ah tobaka ▼ Tritli po ft nor,, * Gorici in r Ajdovščini po « no*. »» naročbs fcrsz prlloisns naročnin« m •3i>ra»t:iatTo na ostra.
EDINOST
OglMi in oraanlla »e račun« po ft nov vrNiic« v polira ; za naslove s deb»>limi*v Arkami s« plačuje prostor, kolikor bi pu *
obHdtflo navadnih vrstic. Poslana, javno sahvalt, osmrtnico ita
se r aru ne po pogodbi.
V«i dopisi »t« poAiljajo uredništvu v ulici Carintia št. 25. Vsako pumo mora biti frankovano, ker nefrankovana t»e ne sprejemajo. Kokopiai so na vračajo.
Naročnino, reklamacija in insersto pro-]»1M upravniitvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije so proste poštnin«
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V «4ioost jt m l
Vabilo na naročbo.
Ob zadetku prvega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovć svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov Časi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvignih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v nas krog*
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredništvo in upravniitvo.
Glejte, kaj delate!
Nedavno priobčili amo pod tem naslovom članek, namenjen vodilnim krogom ljubljanskim. „Slovenski Narod* ponatisnil je članek (a; ker pa je pridodal nekoliko opazek, po katerih smemo soditi, da se povsem ne strinja s nazori našimi, primorani smo navesti razloge, radi katerih smo napisali rečeni članek.
V posebno zadoščenje nam je, da ljubljanski list izrecno pripoznava rodoljubne in blage namene naše. Gotovo: namen nam je bil blag in rodoljuben, kajti, kdor-koli pozna načela, koja so. roerodajtia pri uredovanju našega lista, ta je uverjen, da nam jo le za prospeh narodne nase stvari in da nam ni bilo nikdar do tega, da bi sejali prepir in da bi hotč komu delali krivico. In tako je
PODLISTEK. Psa mesto jazbeca.
(Resnična lovska dogodba. Zap, Moloduj ohotnik.)
„Ti, Pekovec! v mojo turščico pa hodi jazbec ; toliko uii jo je že polomil, da bi je z vozom ne mogel na enkrat odpeljati! Vidiš ti, tak lovec si. toliko zajcem in srnam si že luč življenja vpihnil, ustreli lui tega jazbeca, da ne bom take škode trpel; saj ne bo zastonj!"
»»Kaj, ali že spet jazbec hodi med tvojo koruzo P „Pre mej muš", nem djal, da imajo jazbeci na te posebno piko. Če le ni zlodoj, ga bom ustrelil!*4'
„Da bi ga le! Bodova pa potlej eno pOpoludno sedela doli pri Kurentu, bom pa dal za liter."
„„Dobro; prihodnjo nedeljo ga bova že sekala!""
Ta pogovor imela sta neko nedeljo koncu septembra minolega leta dva moža. Prvi, večji, bil jo Androjček, bogat posestnik na Čošnj evku ; bil jo cisto obrit, med tem ko je drugi mož nosil lepe črne brke. Ta mož bil je bolj čokasto postave, širokoplefi ; bil je, kakor mu je poprej že Androjček povedal, najboljši lovec domače fare — Pekovec.
bilo tudi, ko amo poslali mej svet najnovejši svoj opomin ljubljanski gospodi, da preneha z bratomornim bojem, kojega ae izvestao vesele mnogobrojni nasprotniki naši in koji donaša nam samim le veliko škodo.
Sk"da pa, kojo nam donaša vihrajoči domači prep r, ne tiči nikakor v nevarnosti, da bi nemškutarska stranka zopet došla do izključi ji v« nekdanje oblasti, pač pa v tem, da nss politično demoralizuje in korumpuje. Ros je to, da je nemškutarska stranka čisto onemogla, sat6 smo jej tudi nadeli jedino primeren naslov: klika ; toda menenje naše je, da klika ta nima nikake pravice, pa bi v nas igrala kakoršno-koli ulogo. Osobito pogibeljno bi pa bilo, ako bi ai prilastila usodopolno ulogo „jezička na tehnici". To ulogo pa je začela istinito igrati povodom zadnjih volitev, kar je „Slovenski Narod* sam izreono in opetovano konstatoval. Vsaj vemo, da vspeh gledališčne igre ni odvisen samo od oseb, nastopajočih na prizorišči, ampak tudi od režiserja, stoječega za kulisami. To je ona skrita moč, kojo nikdo ne opazi, nikdo ne vidi, *n vender je važen činitelj, ki ima lep del zasluge na srečnem uprizorjenji igre. In menite res, da bi ae ošabna in domišljava ta klika res zadovoljila z ulogo „als dienendes Glied" katerikoli stranki)? Menite res, da klika ta — ako bi se ponižala do toli skromne in maločastne uloge — no bi zahtevala primernega plačila P! Plačilo to pa prido izveatno na račun naših načel, našega narodnega ugleda naše odločnosti in naše značajnosti. In ker smo uverjeni, da bi kupčija, za-pričeta z nemškutarji, douesla vsaki narodni stranki — naj je že konservativna ali „liberalna" — le izdatno izgubo, obrnili smo se do dotične ljubljanske gospode z iskreno prošnjo, da se zavč početja svojega, dokler je se čas za to in da krene s poti, koja jo izvestuo 110 dovede do slave in z.aželjenega cilja. Krivda pa gotovo ni na
Res jo streljal tako izborno, da mu ga ni bilo z lepa para; zraven znal je pa tako dobro lovsko latinščino, ko bi se je bil navlašč, učil. Imel jo več priljubljenih besedij in kletvic, izmed katerih jo večkrat porabljena „pre mej muš" pozornost častitih bralcev gotovo že nase obrnila. „Sem djul" bila jo stalna njegova fraza.
Po prej omenjenem razgovoru šel je Andrejček po lepi cesti proti veliki župni vasi C. Pekovec jo je pa prav počasi mahal proti Cešnjevku na svoj dom, ki stoji tik obširnih graščinskih gozdov. Mislil je, kako bi najbolje jazbeca dobil, ali bi mu nastavil, ali hi ga Šel streljat. Odloči se, da pojrio po južini takoj pogledat. Zadovoljno priuiuha jo domov; lice se n:u som ter t je malo razširi, vesel smehljaj prikaže se mu na obrazu — bržkone mislil je na liter pri Kurentu, za kateri dati mu j« Androjček obljubil.
Pride domu, pripravi kosilo za psa in jima je nese. Psa njegova spoznala sta tjuu precej na obrazu, da popoludno pojdeta na lov ; saj Pekovec trdi to vodno prav odločno. Potem gre v hišo, ogleda si puško, preračuni za koliko strelov da je še smodnika in zrn ter se slednjič prepriča, da bi bila dosti So za kaoih 10 jazbecov.
Precej po kosilu odrine, mesto da bi
naši strnili, ako nismo dosegli svojega namena.
Škode pa, kojo nam dnnnša obžalovanja vredni mejsebojni boj, ni poštovati samo v pozitivnem, ampak tudi v negativnem zmislu, kajti pomisliti nam je, da že nazadujemo, ako neprestano ne napredujemo. Napredovati pa ne moremo, kakor hitro tratimo najboljše svojo silo v mej-sebojno pobijanje. Videti bi hoteli drzneta, hotečega trditi, da smo žo dovršili narodno svoje delo! Kaj dovršili: niti pol pota nismo prekoračili! In sedaj, na polu pota smo ae ustavili; zavihali smo ai rokave čez lakti in udrihamo jeden po drugemu, da je veselje — našim nasprotnikom. Pri tem ravsu in kavsu se pa nikdo no zavčda, da smo obtičali v blatu in da so ne ganemo 1 mesta. In čaa hiti in injita drvč dogodki burno živečega sedanjega časa : zamujeni trenotki se nam pa ne povrnej& več. Ni-li to ikoda, ni-li to nazadek P !
Ne moremo verjeti, da bi nemškutarska klika hotela pobirati kostanj iz žerjavice za druge, ako ne bi se pri tem nadejala, da tudi njej pade v naročaj masten grižljej. Gospoda ta umeje duh sedanjega zistema in njega namene morda bolje, nego marsikdo izmej nas. Duh ta pa Slavannin ni prijazen. Nasprotnikom našim je pa že to velik dobiček, ako se mi ne ganemo z mesta.
Trdeči, da sapa. ki nas sedaj obveja, Slovanom ni prijazna, izrekli smo le noto-riško istino. Da ni tako, izvestno ne bi bili doživeli nnsilstev, koju smo istinito doživeli povodom istrskih državnozborskih volitev ; da ni tak6, tičala bi nemškutarska stranka v globini, v kojo smo jo svoječasno pogreznili. Resnica je, da ae je tudi v prejšnji dobi že vnel tak prepir mej nami, ali na to ni gotovo nikdo mislil, «ja bi se bra*i| z narodnimi nasprotniki ; nikdo ni se toliko sp< zabil, da bi vlado hujskal proti narodnim društvom in bi aobrato svoje ovajal kot panslaviste, kar ne je ne dolgo
šel k krščanskemu nauku, na lov, odgo-vorivši ženi, ki ga zadržuje, srdito: „Pre mej muš*, stara, kar tiho mi bodi, boš videla, kakšno zver bom prinesel domov!"
Pekovec gre s svojima psoma — Ka-storjem in Floro — za mejami proti gornjemu in potlej proti spodnjemu Brezju, dvema jako zaraščenima gozdoma. Med spodnjim in gornjim Brezjem in mod Šenčur* k o mejo je Andrejčkova turščico.
„O tristo zelenih," spregovori Pekovec. to je pa že malo prehuda. Bore, Androjček, če bi mu vsako leto njegovo turščico tnko jazbec uničeval. „Pre mej muš", na kant pride, kakor je bogat! Pa star jazbec je, tukajle so stopinje, Se prav sveže so; zjutraj je bil še tuknj ! !'a turščica. vsa izpodjedena, o ti zlodjev jazbec ti ! Midva jo bova pa zaropotala; tako ti jo bom pripeljal, da to 110 bo več v turščico. Ka-stor, Flora! Sem pojdita! Iščita, iščita!" Psa, ki sta so med tem odaljila nekolika od Pekovca, pritekla sta; Pekovec pokazal jima je sled; brž sta sledila in tekla po turščici naprej, Pekovec pa za njima, da je turščica tako pokala, ko bi jo dvanajst jazbecov trlo.
„Stojta Kastor, Flora! Stojta! „Pro mej muš", ali nd vidita, da bomo vso koruzo pohodili! Stojta !" Psa, neznienć se za
temu dogajalo v Gorici, Ljubljani, in — na Dunaju; ali tudi takrat, ko nas Še ni obdajal nimbus državnozborske večine, bili smo ponosni, bili smo narod značajev —- sedaj pa smo na najbolji poti, da postanemo narod poslušnih oportunistov. Po ravni poti niso nam mogli več do živega, ker smo bili ponosni, odločni; ubrali so nova pota : poslali so v Dalmacijo Nakiče v Istro Flappa in kam drugam pa koga dru-zega. Na Kranjskem se jim je namera izborno posrečila : ta in nismo več o d* ločni in nismo već — jedini. Scbaf-fer in drugovi poznajo dobro ta tajno delujoči mehanizem in okoristujejo se kolikor le moči: ako je tudi res, da gospčda ta ne pride več do formelnega gospodarstva, toda faktično vender-lo ovira narodni naš napredek.
Nikdo naj nam ne reče, da smo narodni arditeii, sovražeči nemški iivelj. Mi ne sovraiimo nikogar — in tudi Nemcev ne; nič nimamo proti temu, da se nemškemu elementu na Kranjskem privoli toliko upliva, kolikor ga sme zahtevati po svojem številu; ali prote-štujemo proti temu, da bi se katera-koli slovenska stranka posluževala tega elementa kot „dienendes Glied*, kajti tak služeči člen kaj lahko postane srborit, ako so mu rasmere le količkaj ugodne.
Ljubljanskemu listu tudi ne ugaja, ker smo rekli, da nam ljubljansko praske že presčdajo. Z opazko to smo le to izrazili, kar čuti ogromna večina tukajšnjih Slovencev. Istina je, da tukajšnji Slovenci le z nevoljo jemljejo v roke ljubljanske liste in jih še z večjo nevoljo polagajo iz rok. Kaj bi še-lo bilo, ako bi hoteli bilježiti vse one opazke, koje moramo čuti v prijateljskih pogovorih. Nikakor pa ne smete mialiti, da tu govori nsmo tržaško-lokalni patrijotizem, kajti lep del tukajšnje slovenske inteligencije je kranjskega rodu. Mi pa smo smatrali za svojo ča-
opomine, pa tudi ne za njegove grožnje, divila sta naprej. Pekovec je pa rohnel za njima. Sreča, da ta gonba ni trajnla dolgo; kajti kacih pet sto korakov od turščice obstala sta psa prod jazbino in zbudila z strašnim rujevenjem njega prebivalcu ; kateremu se je pa menda varneje zdelo notri ostati, kajti ni ga bilo ven.
„Ali bosta šla stran P „Pre mej muš", seiu d jal, da mi ga še prepodita! Floru, Kastor, sem !" Psa prišla sta še precej nerada k svojemu gospodarju, ki ju jo z železno verižico vkupaj spel, ter jima ukazal mirno ležati. Sam pa je ogledoval sled, ki je držala v jazbino. Bila je prav lepo shojena in polzka, stopinjo poznale so se prav natančno, okrog bili so ostanki turščico, tudi jazbečjo dlake nekoliko — gotova znamenja, da ni zapuščena.
„„Pre moj muš", ti si pa že moj, jazbec in liter tudi, pa šo danes ga bova, Andrejček !" tako modroval je Pekovec.
.Kastor, Flora, gremo!" Psa sta ustala in šli so vsi trije v bližnjo malo vasico, da počaste s svojim obinkom jedinega krčma rja Kozopaskn, ki jim je prav rad postregel s pijačo, o kateri se ne more trditi, da bi bila rasla na vinski trti. Tam ostali so do devetih zvečer. Umevno je samo po sebi, da ni Pekovec po stari
•nikarsko dolžnost, opoioriti na te pojave Tse one, kojih te tiče.
Zato pa ponavljamo : Glejte, kaj delate!
—t—.
Okoličani in odprava proste luke.
Se tri meaece in Trstu bode odvzeta zadnja predpravica in svobodščina — proata luka. V mestu samem delajo se na to ogromue priprave ; trgovinska zbornica in nekoliko tudi municipij gradita v novi luki ogromne stavbe, skladišča, kamor se bode naložavalo blago, prihajajoče po morju in podvrženo carini, od koder se bode potem prevažalo obdačeno bodisi v mesto, bodisi v notranje dežele. Trgovci sami in » pomočjo trgovske zbornice premišljajo, kako bi se zadostno pripravili za to kritično dobo, kako bi si mogli pridobiti vsakoršnih olehčanj, da bi deloma nakrat potegnoli v svoj žep velikanske dobičke, deloma pa, da bi vsaj mogli tudi na dalje, kakor do-sedaj, trgovati.
Vse vrvi, vse je t dvomu in popra-suje, kaj bo ž njimi ; vlada sama je kapi-talistom že ponudila priliko, da plodonosno nalože svoje glavuice v obrtnijska podjetja in tovarne in je oprostila davščine in pristojbin podjetja ta, ako bodo proizvajala predmete, za koje v Avstriji ni fabrik ali jih je le malo. Nameruje se namreč v Trstu in njega obližju razviti obrt ter ponuditi delavcu zaslužka.
Človek bi mislil, da je vlada res Z omenjenim oproščenjem davkov namerovala pomagati delavcu. Obrtniki naj ni bodo kruha služili v tovarnah ter tako lažje prenašali težo, ki jih zadene vsled odprave proste luke. Torej edino to priliko podaje vlada najbolj obloženemu stanu — delavskemu, na m rtič priliko si kruha služiti. Prašauio pa: a) je-li ta prilika gotova,
b)	bode ihta delavcem res v korist in
c)	kakšne delavce se tu meni P
Trgovcem bode vlada olehčila stanje uvedši takozvane „godne carine" (begiin-stigungszollo). Blago namreč, prihajajoče po morju preko Trsta, plačalo bode manj carine nego ono, koje prihaja po železnici preko Prage, Lino* i. dr. Kapitalistom, kateri uporabijo kapitale svoje v snovanje industrijskih fabrik v Trstu in okolici, dala je ugodnost, da prva leta ne bodo plačevali nikakoršnega davka. Ali je vlada s tem pomagala delavskemu stanu ? Pač ne, temveč pomagala je in bode samo priveli-govanemu stanu — bogatašem.
In ta prilika k delu bode deluvc^m
lovski navadi rad videl praznega kozarca pred seboj ; bil je torej, ko bo se odpra-vili nad jazbeca, malo natrkan.
Bledi mesec pomaljal je široki svoj obraz izza sivkastih oblakov in zrl nekako začudeno na družbo, katere vodnik se je negotovih korakov pomikal proti Andrejč-kovi njivi. Pri turščici od vezal je psa ter ju spustil z glasnim: „Iščita, iščita !* v gozd. Sam pa je stopil pred bližen hrast, tako, da se je nanj naslanjal in varneje stal. Vstopil se je jako dobro ; pri onem hrastu se je lahko streljalo po celi njivi, ne da bi bila daljava prevelika — jazbec mu ni mogel uiti.
Čakal je že dobre pol ure, pa še ni bilo nič. Počelo se mu je dremati in zde-hati: „„Pri tnej muH*, pa morebiti nič ne bo!* V tem treuotku zadoni mu glasno pasje lajanje na ušesa — ni dvojbe, jazbeca gonita. Grmičevje na levem koncu njive jame se premikati. — Pekovec na pol vinjen pouiuri in glasen strel odmeva po nočni tišini ! „„Pre mej muš", ga že imam ! Ga že imam, „pre mej mušuu ! vpije Pekovec in piano tja, da bi ga pobral ali o groza ! kri mu zastaja po žilah, pred njim leži v krvi ustreljen — ne jazbec — temveč njegov zvesti Kastor, pravi pravcati pes!
(Konec prih.)
res gotovo dana P Nikdo ie ničesar ne ve, da bi se bil navzlic namerovanemu oproščenju davkov kak kapitalist oglasil sa ustanovljenje kacega obrtniškega podjetja. Niti lega niti druge razmere niso menda temu ugodne in težko se kdo najde, kateri bi svoje kapitale v Trstu sakopal v industrijo.
Recimo pa, da se obrtnija res razvije ter se v Trstu in okolici uatanovć tovarne. Bodo pa iste delavcem res v korist P V tem, ko delavec v največjih fabrikah po Moravskem in drugod komaj zasluži 1 for. na dan, zasluži tržaški težak ali fakin 2 do 2.50 gl. Isti gotovo ne bode rajši šel v tovarno se mučit za polovico plače. In če bi ga okoliščine res k temu primorale, izvestno bi si s tem ne bil na boljem, pač na slabšem. Glede kakovosti delavcev odvisno bode od kakovosti gospodarjev. Izvestno bodo gospodarji tovarn zgolj nemški in laški kapitalisti, koji bodo dosledno dali pri sprejemanju delavcev prednost onim njihove narodnosti. Kakor skušnja že kaže pri građenju skladišč v novi luki, italijanski podjetniki sprejemajo na delo ponajveč svoje domorodce, laške privandrovce. Znano je tudi žalostno stanje delavcev v borni Italiji, kamor jih pohaja na tisoče brez dela in jela. Ta druhal navalila bode semkaj, ako bo vladina želja uresniči ter se tu delavcem odpre nov vir zaslužka. K takim odnošajem pripomogla bode nehotć vlada sama s svojimi zakoni.
Poleg tega nameruje se začetkom prihodnjega julija meseca uvesti v Trstu občni užitninski davek ter mesto zagraditi z užitninsko mejo, v katero se je sprejelo po prvem neprimernem načrtu tudi dober del ubožne okolice. Kaj bode z vladnimi osnovami in naredbami tržaškim okoličanom v koristP Tudi okoličan je priprost delavec in še prav malo je mej njimi obrtnikov, ki bi se dali uporabiti v tovarnah. Enacih delavcev bi si okoličan komaj moral izrediti v mladem naraščaju. Tudi ako bi okoličani v svoji sredi imeli delavskih močij, za-dovoljujočih tej zahtevi, preti jim, kakor smo videli spredaj, nevarnost od tujcev, ki bodo sem privandrali ter jim kruh iz ust krali. Niti deželna niti mestna oblast se ne bodeti mogli temu upirati. Znani „Cittadino* je že razvil svoj načrt, kako naj bi se ona trohica slovouskih okoličanov, ki morda zaide mej laške delalce, potujčila in pretvorila v Lahone. Velika nevarnost pr«tiln bode toraj tudi narodnosti naši. Ako k temu prištevamo so, da bode živež podražel — vidimo pred seboj žalostno prihodnost, koja čaka slovenskega trpina — okoličan-akega delavca. Zategadelj bi mi priporočali našim okoličanom, da bi se v prihodnje tem krepkejše poprijeli kmetovalstva na onih bornih koščekih zemlje, ki jim še ostanejo, katere naj trdo držć ter dobro obdelajo in nasade, osobito z zelenjavo in prikuhami, koje lehko dobro v mestu prodajo. Tudi naj bi vsi premožniši okoličani napravili društvo na delnice, s čigar kapitalom naj bi se pokupilo čim več mogoče zemljišč, koja Be nahajajo sedaj v rokah tujcev. Enako jim tudi priporočamo, da bi začeli si snovati konsumne zadruge v vsakem večjem selu posebej, katere naj bi potem napravile posebno zvezo v vsej okolici. B tem bi se, po uzoru naših severnih bratov Čehov, rešili tujega kupitula in vpljiva ter postali nezavisni. Stvar je jako važna in vredna pomiselka, radi česar jo stavimo okoličanakim rodoljubom na srce. —	L—n.
Politični pregled.
Notranjs dežela.
Pred včera jšnem pričele so na D u-naj i mestne volitve — prve po ustvarjenju velikega Dunaja. Agitacija bila je na obeh straneh burna, toda tudi tem povodom pokazali se protisemitje večjo ži-vuhnoBt, nego njih židovski nasprotniki. Volitve te so zato silne važnosti, ker je
mogoče, da preide gospodarstvo v središču države v roke protisemitev. To bi bil silen udarec za nemško-Iiberalno stranko, kojega bi težko prebolela. V volilno sgita-cijo posegel je tudi princ L i c h t e n-s t e i n , o katerem se celo govori, da postane župan dunajski, ako protisemitje za-dobe večino. Pri nekem shodu bičal je neznačajnoat liberalcev ter jih perečo satiro smešil. Povdarjal je, kako ponosni so bili takoj po volitvi in kako da so pozneje povesili glave svoje, dokler se niso ponižno napotili v večino „od slučaja do slučaja". Primerjal je liberalce s potnikom, koji si je kupil list za 1. razred in se potem vozi v tretjem. Princ Lichtenstein označil je novi parlament kot nezmožen za delovanje, tako v državn-pravnem, politiškem, verskem in narodnem pogledu. O nemških nacijonalcih iti Mladočehih meni princ, da se bodeti sili ti jedna drugo paralizovali. Poljaki stoj«' sicer na strani vlade, toda proti drugim narodom se izvestno ne obrnejo. Ker pa je parlament nezmožen za delovanje v državnopravnem politiškem, verskem in narodnem pogledu, nastojala bode vlada, da spravi na dnevni red samo gospodarska in socijalna vprašanja.
„Wiener Tagblatt* donesel je bil vest, da odstopi poveljnik vojne mornarice naše. Predsedniška pisarna mornarskega oddelka pri vojnem miniaterstvu pa oporeka tej vesti.
Glede bodoče večine „od slu čaja do slučaja" v državnem zboru našem je položenje vedno bolj zamotano, vsakako pa se ta veČina — ako kedaj nastane — razbije ori prvi priliki, ko pride kako načelno vprašanje na vrsto. Nemški liberalci se kujajo, ker nočejo priti v dotiko s Hohenwartom ; mi Slovenci in Hrvatje ne smemo pod Hohenwartovo streho, dokler nam dajo garancij za izvršenje narodne ravnopravnosti; princ Sch warze n b e r g se je pa nedavno v imenu čeških fevdal cev v katoliško-politiškem društvu praškem izjavil, da se njega stranka ne more družiti z Mladočehi, ker radikalizem, demo-kratizem in konservatizem ne morejo imeti jednakih ciljev. Plemeniti princ je sicer zatrdil, da njega stranka ne bode nikdar podpirala predlogov, došlih od mladočeške strani, a vender pa utegne konečno glasovati za kakov tak predlog, ako bi se jej zdelo oportunno. — Torej z Mladočehi ne, a tudi z levičarji ne gredo veleposet-niki, ker imata liberalizem in konservatizem čisto različne cilje. Zanimiva je tudi izjava princa Schwarzenberga, da je z izidom državnozborskih volitev pokopana češko-nemško sprava. Slika je torej taka: Nemški liberalci no gredo h IIohenwartom, Jugoslovani gredo |le pogojno s Hohenvvartom, antisemiti ne gredo z liberalci, liberalci ne gredo z nemškimi nacijonalci, češki veleposestniki ne gredo ni z Mladočehi ni levičarji — jedino Poljaki gredo z vsakim, kdor jim kaj da. Potemtakem smo po vsej pravici radovedni na bodočo večino, in bodi-si samo od slučaja do slučaja.
Vnanje države.
„Egy etertea" dobil je iz Belega-grada naslednje poročilo: Kralj Milan zahteva od srbsko vlade izplačilo 6 milijonov frankov, to je, da se mu zagotovć obresti od te svote pri kaki parižki bančni hiši.Vlada ne privoli v taka obravnavanja in jo ministerski predsednik Pasič sklical sejo radikalnega kluba, da se pogovore ob tej zadevi. Sklenili so jednoglasno, da su zahteva Milana odkloni. Ako se ne posreči mirnim potem se pogoditi z Milanom in Natalijo, prisiljena bodo vlada, da iztira oba-dva. Menenje je jako razburjeno in se je v^ak trenotok bati katastrofe.
Vladni krogi bolgarski so strašno razburjeni. Dan na dan tirajo v zapor vse one osobe, koje so na sumu, da bi bile mogle izvršiti atentat na ministra Belčova. Sicer pa je prišlo tako, kakor smo pričakovali : vsi pomngoei g<>«p. Stambulova
vale na Rusijo krivdo na izvršenem zločinu. In naravno je, da obrekovanja ta glasno odmevajo po vsem židovskem časopisju. Je-li pa to pošteno, da se na tak način grdi sosednja država, koja se je uprav v novejšem času trudila, da pokaže prijateljstvo svoje do države naše, prepuščamo v razsodbo vsakemu poštenemu človeku. Sedaj se širi tudi govorica, da se je nedavno v Italiji umrli bolgarski minister in nekdanji vrli pomagač Stambulova, Mutkurov, sam umoril, ker so nekda prišli na sled neki zaroti, po njem uprizorjeni. Vest pa, da bi se bil Stambulov vladanja naveličal, ni resnična, kakor nam zatrjujejo njemu udani listi.
Spor mej Italijo in američan-skimi „Zjedinjenimi državami ho ostri. Ker vlada Washingtonska ne mora ali neče privoliti onega zadoščenja, kakoršno zahteva Italija radi v NeworIean.su izvršenega umora, prijavil jo italijanski poslanik v VVashing-tonu, baron Fava. državnemu sekretarju Blainu, da odide na „motivirani odpust", ako se prej ko prej ne ugodi njega zahtevam. Gospdda italijanska naj se toliko ne ogrevajo, ako pomislijo, da uprav oni pošiljajo v Ameriko izvržke Človeštva, kar gotovo tamošnjemu prebivalstvu ne more biti ljubo. Mafija v Neworleansu žanje, kar je sejala.
Italijanski ministerski predsednik, Marchese di Rudini izjavil se je v pogovoru h nekim francoskim časnikarjem sledeče : „Kot prijatelja Francoske ganilo se me simpatije francoskega časopisja, izražene v trenotku, ko som prevzel državne poslove. Mi želimo miru v Evropi in delujemo le v ta namen. O trojni zvezi bilo je menenje, da je obrnjena proti Francoski, toda uprav ta zveza zagotovila je dolgo dobo miru in je jasno, da ni nikomur nevarna. Naša priprosta, očitna in lojalna politika odstranila bode konečno vse dvorne in vsa nesporazumljenja. Javno menenje obeh dežel& omogočilo bodo spo-razumljenje mej obema vladama, ker nimamo od Francoske ničesa zahtevati. Mi ne zahtevamo druzega, nego dobrohotje;. vzajemnost interesov stori po svoje.
DOPISI.
V Gorici 25. marcija 1891. [Izv. dop.j (Nova slovenska prodajalnica papirja in dotičnega mnogovrstnega blaga v Gorici. G. Anton J e r e t i č, itd.) Slovenski živelj se čedaljebolj krepi v Gorici; odsečene glave italijanske hidre ležć v prahu, štacunski slovenski nadpisi se zopet dvigajo, slovenski prodajalci stavijo a ponosom slovenska svoja imena na očitnih mestih. To ni kar si bodi, ako se hočemo spominjati onih časov, ko so se tukaj slovenske table podirale in mazale; zato pa moramo veselo pozdraviti in zazna m iti ta lepi prikazek Tako je znani naš narodnjak, g. Anton J e r e t i č te dni otvoril tukaj via della Caserma hišna št. 15 v poslopji*) umrlega majorja barona Degrazia Podgozdam (Pod-gozdom) bogato založeno prodajalnico papirja in druzega dotičnega blaga v vsej mnogovrsinonti. En sam pogled te prepriča, da lastnik ni štedil, ampak prizadeval se, da stori čast slovenskemu nadpisu, ki po-noano stoji nad vhodom. (To je prvi slovenski napis sredi mesta.) Lega je tej lepi propajalnici jednako primerna : blizo Travnika in nedaleč od večih šolskih poslopji in vojašnice. Kolikor je videti, se prodaja tukaj omenjeno blago po prav zmernih cenah, izvršujejo se naročila v redu in točno. Nekoč smo dejali, da hočemo imenovati naše renegate in lahone, ki se žive slovenskim denarjem; to ni več treba,
*) Historično zanimivo jt- pri tem poslopji to, da je pobiralec prestolov, Napoleon I, ko je 8« svojimi četami hrul v srce Avstrije, nokuj dni v njem prebival in drugič, da je njegov lastnik,, baron Degruzia, imel slovenski častni pridevek : Poti gozdom.	Dop.
ampak podpirajmo direktno naše narodne prodajalce, da se slovenski element v Gorici do dobra oČvrsti in a časom nad-krili labunnko predrznost. S tega stališča priporočamo č. gg. duhovnikom, učiteljem, mladeži in v obče slov. občinstvu proda-jalnico g. Antona J e r e t i č a, kateri je pravi in neustrašljivi narodnjak jeklenega zrna in čigar dosedanja izvrstna obnaša v političnem in verskem pogledu nam jamči resnico povedanega. Bodi nam torej po-zdravljena ta nova slovenska prodajalnica !
Kakor vam znano, bliža se čas novih občinskih volitev. Slovenski duh se že pripravlja, da tudi občinski zbor do dobra prešine in prekrasi. če se ne motim, hoče biti tudi v tem obziru izid nam ugoden, kakor je to bil pri državnozborskih vo litvah.
Blagovolite vsprejeti še majhen po pravek. Araš g. dopisnik je v Vašem cenj. listu 18. t. m. prav lepo in živo pojasnil potrebno odstranitev ajsoviških strmcev. Manj jasen je pa pri podaljšeku. Naj stoji tako: aEno bedro ostani in to naj se po daljša ne le blizu Fomažarjih, ampak tju dolu v staro drevesnico, da bo oovi kos od začetka pregleden in bo v resnici tri strani štirikotnika odpravil ter bo pot za pol ure okrajšal". To drugo je vse izvrstno povedano in zelo potrebuo. Na svidenje!
članka, za katerega je dobil naš čast. tovariš pri „Edinosti* od odlične strani informacije. Ali to ni tako. Mi radi priznavamo, da je članek jako umesten, da je v njem mnogo resničnega in da bi bilo želeti, da bi oni krogi, katerih se tiče, premišljali, kam jadramo, in krenili zopet na pra70 pot, dokler še ni prepozno. Žalibog, da je le malo upanja, da bi se tudi naše o d-kitosrčne želje kmalu uresničile! — Ne more se zanikati, da 116 bi bili nafti narodni nasprotniki pomagali enemu kandidatu k veliki ve&inl glasov
v skupini gorenjskih in notranjskih mest
Različne vesti.
»Edinosti", političnega društva za Primorsko, občni zbor je jutri ob 10. ure pr. p. v prostorih „Del. podp. društva".
Imenovanji. Višji poštni kontrolor, g. Matija Šorli, imenovan je poštnim nadupraviteljem v Ljubljani; poštni kontrolor, g. Anton P r e m k pa nadkon-trolorjem. Čestitamo !
štlr(desetletnico svoje državne službe obhajal je v sredo gosp. Florijan Vouk, svetnik pri tukajšnjem o. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu. Souradniki so mu ob tej priliki čestitali.
Umrl Je znameniti hrvatski glasbenik, skladatelj, in mnogoletni perovodja društva „Kola* gospod G j u r o Eisenhut. Povodom razvitja zastave „Del. podp. drušvau bil je Eisenhut se svojim zborom v Trstu ter vodil petje pri koncertu, prirejenem v Dreherjevi pivarni.
„Novice" pišejo v svoji poslednji številki nastopno :
„— Glejte, kaj delate! Tako slove napis uvodnemu članku „Edinosti11 z dne 25./3. 1890. !., kateri se začenja z naslednjimi besedami : „Mrtvi vstajajo iz grobov ! Ne, vsaj niso bili res mrtvi — mi smo le mislili, da so mrtvi. Kdo neki? Nu kdo — Kranjski nemškutarji." Članek nas potem spominja onih časov, ko je bila moč naših narodnih nasprotnikov na vrhuncu, in ozirom na delovanje enega dela Kranjskih narodnih poslancev v par zane-danjih deželnega zbora in na zadnje državnozborske volitve se obrača člankar do onih pravih konservativcev, ki so se udeležili silnih bojev naroda slovenskega proti nem&kutarskemu nasilutvu in katerim jo še v živem spominu, koliko so oni sami trpeli za časa, ko so gospodovali narodni nasprotniki — s klicem : glejte, kaj delate! Mi se dobro spominjamo časov, ko je mala peščica narodnih nasprotnikov zapo-vedala na Kraujskem, ko so je na razne načine zasrnmovulo vse, kar je bilo slovenskega, ko je celo vsak neotesanec hvalo žel, uko se jo odlikoval z zabavlja njem na našo narodno duhovščino, na nnše narodne prvake iti Slovence sploh. Mi žalibog ne moremo trditi, da vlada med slovenskimi poslanci deželnega zbora Kranjskega ona sloga, katera je vladala v nekaterih prejšnjih zasedanjih, in tudi n e m oremo odobravati vsega, kar se jo dogodilo za časa zadnjih državnozborskih volitev. Iz tega bi xo smelo sklepati, da tedaj tudi pritrjujemo celi vsebini omenjenega
in trgov, ali odločili pa zmage niso. „Edinost" piše v omenjenem Članku tudi, da mora „zabeležiri pretužno istino, da so se pred volitvami vršili konferencijo barona "Winklerja s škofom Missijo na jedni in istega barona \Vinklerja z dr. Schafferjem na drugi strani in da se je pri volitvah tudi soglasno postopalo." Nam je dobro znano, da so tu omenjene konferencije n i s e vršile, in čuditi se mora vsakdo, kdor naše razmere le površno pozna, trditvi, da bi se gospod baron Winkler z g. dr. Schafferjem mogel o volitvah dogovarjati. Kaj tacega si gotovo ne eden ne drugi teh dveh gospodov nikoli želel ni. Ali se je prevzv. g. knezeškof zanimal kaj posebno za tega ali onega kandidata, nam sicer ni ni znano, ali to pa iz najzanesljivejšega vira vemo, da bi marsikateri članek v naših dveh dnevnikih ne bil pisan, ko bi se bile v „Edinosti" omenjene konferencije vršile in bil prevz«. gospod knezo-škof mnenju gosp. barona W i n-klerja pritrdil. Tudi v tem ni bila „Edinost" dobro poučena, ako misli, da je vlada z drugimi elementi zoper kandidata v notranjskih kmečkih občinah delala. Rekli smo že, da je žalibog malo upanja, da bi se razmere na Kranjskem kmalu na bolje obrnile, in knkor rajni oče Slovencev in obče priznani vodja dr. Janez Bleiweis ni mogel nasledkov razpora takrat takozvanih Mlade in Starosloven-cev zabraniti, ako ravno ga je naše duhovščina podpirala, tako malo bi mogel zdaj kedo ustaviti razpor in preprečiti slabe nasledke, ako se prebirajoči stranki ne sporazumeta".
Spis ta je sicer po nekaterih mestih nekoliko polemičnega značaja, ali razveselili smo se ga prav od sroa, ker nam avedoči, da se resno in mirno pisani ta list po večini strinja s tem, kar smo mi pisali. Zanimiva je izjava, da se ne more zanikati, dane bi bili naši narodni nasprotniki pomagali enemu kandidatu k veliki večini glasov*. To je uprav isto, kar je nas vzburilo in je bilo povod, da smo napisali gori navedeni članek. „Novice" sicer pristavljajo, da zmage vender nasprotniki niso odločili. O tem bi se dalo mnogo go voriti. Tudi mi menimo, da nemškutarji se svojimi glasovi niso odločili zmage — se svojimi glasovi in svojim uplivom morda pa vender-le; kajti is* tina je, da povodom one glasovite volitve nemškutarji niso bili le volilci, ampak tudi agitatorji. Glede konferenci j barona Winklerja z prevzv. g. knezoškofoui in dr. Schafferjem poročalo se nam je v pozitivni obliki in se nam je posebno pov-darjalo, da sta prvo imenovana dva gospoda konferirala še dva dni pred vo-litvijo v gorenjsko-notranjski mostni skupini. Na podlagi zagotovil cenjenih „Novic", katerim ne smemo odrekati vere, radi in lojalno prekličemo to, kar smo pisali glede konferencij barona Winklerja z dr. Schafferjem in prosimo g. deželnega predsednika oprošČenja, ako smo mu, da-si nehote, krivico delali. — Piramidalen pa je naslednji odstavek pokojnega Bleiveisa glasila, kajti kaže nam v bengalični raz-svitljavi prečudne sedanje razmere v Kran jski: „---ali to pa iz najzaneslivej-
šegtt vira vemo, da bi marsikateri članek v naših dveh dnevnikih n o bil p i s a n,
ko bi se bile v „Edinosti" omenjene konferencije vršile in bi bil prevzv. knezoškof m e n e n j u g. barona Winklerja pritrdil.*
Ne kaže-li to na duvalizem v mišljenju omenjenih dveh dostojanstvenikov?! Mi bi se skoro pridružili g. deželnega predsednika polovici ! Človek izve res vsaki dan kaj novega !
Za podružnico sv. Cirila in Metoda
nabralo se je v veseli družbi nekdanjega Tržaškega slavčka na Reki 6 gl.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu se je nabralo do dne 1. t. m. iz pusice v krčmi pri g, Josipu Pertotu v Rojanu gl. 16.61 nv. — Vesela družba na man driji Jos. Pertota v Rojanu dne 29. marca gl. 2.07 nv. — V pušici krčme „Pri društvu" v Barkovljah nabralo se Je do 27. marca 1 gl. 70 nč.
Za Sveto-lvansko podružnico sv. Cirila in Metoda nabrali so „Zoraši" v Lo njerju dne 29. m. m. g'd. 1.85. — V ve seli družbi v Bazovici v gostilni g. Urban čiča nabrali so Ivančani in drugi rodoljubi 6 gold.
Ravno v isti družbi nabralo se je zu novi lestjano ze svetoivansko cerkev 1 gld. 62 kr.
„Slovansko pevsito društvo v Trstu"
vabi na p r v i koncert, katerega pri redi blagohotnim sodelovanjem gospij L. P o d g o r n i k -Tolomei in Strasse č e c h o v e in si. tamburaškoga zbora v nedeljo, 12. aprila v redutni d ve-
nami na večer izvolitve nam priljubljenega in jako Čislanega državnega in deželnega poslanca, gospoda Ivana Nabergo j-s. Agitacije pri nas ni bilo veliko treha. ker Bnzovičani so se do |sedaj pri vsaki vo-litvi — naj si bode za deželni ali državni zbor — pokazali značajne ter glasovali vsi kot eden sa moža, koji je naše noro list. Le to jo bilo obžalovati, da nismo bili jedini z sosednimi nam Openci i Treb-čani ali upamo, da se nam pridruže povodom prihodnjih deželnozborskih volitev zutislu našega gesla: „V edinosti je moč". Oho, — kmalu bi bil pozabil govoriti o zadnjem volilnem boji ! Tedaj stvari!
Bilo je v nedeljo 8. marca t. 1. okolu 8. ure zvečer; tu je bila družba mož, tam zopet kopica žen, fantov, deklet, in okolu vseh pa še veliko otrok, koji ho frčali kot čebele, ter eden druzega povpraševali: ali si slišal? so-li zmagali P Ali so prišli iz Tista? itd. Še le proti 10. uri zvečer zaslišali smo v daljavi krepke živijo«klioe in kmalu smo spoznali, da je to gla* našega poročevalca, g. M. Ražem-a, kojemu smo se odzivali, hiteč mu brzimi koraki nasproti. To Vara je bilo veselje, ko smo skupno prikorakali v Vas, noseči napis; Živijo Ivan Nabergoj ! Vriskanja in petja ni bilo ne konca ne kraja; še le po polunoči se je dum in hrup nekoliko polegel. Toda, polegel se je le zvunanji šum, a v srcih nam še vedno tli in šumi narodna navest, koja nnin ne ugasne nikoli! Nu, pa vsaj predobro poznate, kdo in kaj smo, kaj ne, gospod urednik P! Skale smo med skalovjem, kojih ne zruši tako lahko vsak sovražni nam val, in taki hočemo tudi ostati. Odlikovau je naš ljubljeni poslanec, odlikovani smo žnjiin i mi, in ves naš narod slovanski tu ob sinji Adriji, kajti: Dokler oko gleda, po žilah vre slovanska kri, stala je in bo beseda: Živijo! Slava, Ivane Ti l
Iz Borita se nam piše : Za našo in sosednje vaBi najet je bil po Koperčanih nek T. K., da agituje za italijansko stranko; ali rovež je pri tem svojem početju popolnoma pogorel. — Dne 25. pr. m. prišel je ta junak v Boršt. Po „deseti* maši mudil se je pred cerkvijo. Ljudstvo pa, zagledavši nasprotniškega agitatorja, so je razgrelo ter dajalo duška nevolji svoji z vsklici : proč s cikorijo ! otroci so pa z velikonočnimi ropotučami spremili junaka do izven vasi. Nauk i/, to dogodbe je ta, da ljudstvo zaničuje odpadnike.
Iz Gabrija pri Ajdovščini se nam piše: Na dvorišču tukajšnjega posestnika Josipa Zavnika zapazili smo danes, dne 31. marca, tik gnojišča novo letošnjo trtno, 48 cm. dolgo mladiko s polno zelenim perjem, toda brez zaroda.
Mesec april. Vreme v tem mesecu bode, kakor prorokuje Matheu* tle la Drome, sledeče: Od 1.-—8. lepo in gorko; od 8. do 16. vedro in lepo, po nekod zmrzline; od 16.—24. mrzlojše ; od 24.- 1. maja nemirno morje. Mraza torej ne bodo še konec. Mestne volitve na Dunaji. III. razred
volil je 30 protisomitev in 13 liberalcev. V treh okrajih bodo ožje volitve.
„Ljubljanskega Zvona" 4. zvezek ima naslednjo vsebino: 1.) A, Aškerc: Pegaz, in osel. Starogrška basen. 2.) Stebor: Izvor pomladi: 3.) Bistran: Rožarica. 4.) Dr. Nevesekdo: 4000. Povest. (Dalje.) 5.) Anton Kaspret: Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500. 6.) Stebor: Možu vzorniku. 7.) Frančišek VrbovšČak: Na stara leta. Slika. 8.) Gr. Novak: Utrinki. 9.) Marica: Na obali. Novela. (Konec). 10.) Zamejski : Moja cvetica. 11.) Podgoričan: Naši vaščanjo IV. 12.) Igo Kaš: Dalmatinske povesti I. Stipo. 13.) Bistran: Biser. 14.) D. M. Obalovič : Narodne stvari. (Konec.) 15.) Književna poročila. 1(1.) V. Bežek: Slovniaki razgovori. (Dalje.) 17.) Listek.
.Dom in Svet". 4. številka prinaša naslednjo vsebino: 1.) Josip Ogrinec, slovenski pisatelj. Spis, —t. 2.) Josip Marn,
rani „P< liteama Rossetti". Vgpored : 1 M. Brajša: „Koračnica" (društvu posvečena), moški zbor. 2. Fr. Janda: „Karišik slovenskih pesmi", udara tamburaški zbor. 3. C. Weber: „Arija Agate* is opere Freischtitz, poje gospa Straaser-čehova. 4. L. Podgornik-Tolomei: „Koncertna parafraza o južnih slovanskih melodijah", igra na klavirji gospa skladateljica. 5. Fr. A Fogl: „Cigani", moški zbor (tenor-solo g, J. pl. Masnec). 6. SI. Katkič: „Z Bogom more", varijacije za brač-solo s spretnije vanjem tamburaškoga zbora. 7. a) I. E Tonič: „Hajd u kolo" ; b) F. Pivoda „Na vysoBti hvčzdy sviti", poje gospa Strasser-čcchova. 8. Dvorak: „Slovanski plesi" št. VI. in VIII., igra na klavirji gospa L. Podgornik-Tolomoi. 9. Ant. Forster RKitica slovenskih narodnih pesmic", poje mešani zbor. — Začetek koncerta ob uri zvečer. — Ustopnina za osebo 40 kr Sedeži I. reda 60 kr., II. reda 40 kr. III. leda 20 kr, — Ustopnioe se dobivajo v „Slovanski čitalnici" (Via Campanilo) v „Kavarni Commercio", v „Del. podp društvu" in pri g. A. Žitku (Via Stadion Rojansko pevsko društvo „Zarja" pri redi jutri večer veselico s petjem in igro v dvorani hotela „Europa" po že objav Ijenem programu. Pri veselici sodelujejo tudi naši neumorni tamburaši. Začetek ob 8. uri zvečer. Ker je program izbran ter to pevsko društvo prvikrat samostojno nastopi v mestu, nadejati se je, da se koncerta udeležć mnogobrojno toliko okoličani kakor mestjani ter društvu pomorejo do boljšega obstanka.
Vabilo. „Učiteljsko društvo za koper-ski okraj" bode zborovalo dne 9. Aprila 1. 1. ob 9. zjutraj v Kopru (v čitalnici) po nastopnem dnevnem redu: A. 1. Nagovor in poročilo predsednikovo. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Kaj se ima storiti z društveno knjižnico v Dolini? 5. Volitev 3 delegatov v „Zavezo„. 6. Volitev odbora. 7. Nasveti. B. Poskus pesmi j, ki se bodo pele pri občnem zborovanji „Zavezo" v Trstu. K obilni vde-ležbi uljudno vabi vho p. n. g. tovariše in prijatelje šole	ODBOR.
Tretja obrtnijska razstava otvorila se jo dne 2. t. m. v muzeju Revoltella.
Iz Bazovice se nam piše: Ker sto že malone od vseh straoij priobčili popise, kake se je tu in tam po okolici proslavljala sijajna volitvena zmag«, dovolite rni, gospod urednik, da tudi jaz svojo povem o veselem t-enutku, koji jo zavladal mej i c. kr. profesor. Spisal A. Kalan. 3.) Gore
Gelboč. Zl. A. H. 4.) Gostačeva hči. Piše T. 5.) Mana. H. I. — ek. 6.) Podobe iz naroda. II. V uboštvu. Sp sal Šlovoljub Dobravec. 7.) Erazem Tatenbach. Žaloigra. Piše Prokop. 8. Človeška srca. Spisal Krasjanin. 9. Trioleti Vil. — IX. H. M O. 10.) Mokronog. Spisal I. Sašelj 11.) Lepota ▼ prirodi. Spisal 8everu*. 12.) Misli. Zl. A. M. 13. Črtice iz zgodovine slikars va, zlasti slovenskega Piše —i — . 14) Beseda — kje si P Spisuje I. M. 15.) Spomini • planin. 1. Srni. H. A. M. 16.) Tvar in lik. Spisal —č—. 17.) .Ruska biblioteka*, in naši prerodi slovanskih iz-▼irnikov. Spisal V. B. 18.) Slovstvo. 19 Raznoterosti.
Izjava.*)
V smislu §. 19. tiskovne postave prosim Vas, da z ozirom na svojećasno prijavljeno, men» se tikajoćo notico sprej-nete naslednji
popravek: Ni res, da bi bil jaz dne 9. marca 1891. povžil nekoliko glavic od žveplenk z namenom se usmrtiti.
Ni res, da bi bil povodom državnozbor-•ke volitve govoril besede, žaleče g. viteza Ivana Nabergaja.
Ni res, da bi bil jaz kedaj gojil, nasprotne politiške namenu, kakor jih tudi aedaj ne gojim.
V Trstu 1. aprila 1891.
Spoštovanjem
Viljem Thaler.
•) Glede na ta popravak nam je pridodati, da bo tudi drugi tržaški listi prinesli rečeno vest.
Krasne uzorke na privatne naručitelje 20—14	badava i franco.
Joite nsvidjene knjige nsoraka za krojače nefrankirano i uz nlozak od 20 for., koji će se nakon ovrSene naručbe uračunati.
Tvari za odjela.
Peruvien i Dosking za vinoko svećenstvo; propisane tvari za o. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolaAe, livre; sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koju su pere
Plaid za pntnike od 4 H itd Tko želi kupiti jeftine, puštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cnnje, štono ih poHVud muljaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stikarofskv-a u Brnu.
Veliko skladište sukna Austro-Ugarake. U mojem stalnom skladištu u vriedaosti od '/, milijuna for. a. v. to u mojoj svjetskoj poslovnici j «t pojmljivo, da pri-ostano mnogo odrezaka; irniki raznmno misleći čovjek mora sain uviditi. da su od tako malenih osta-naka i odrezaka iieinože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala nzorkah u kratko ništa preostalo, t < je ono usljed toga prava slieparija, knd trrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanaka, tu su u takovih xlu<'>ijt>vih odrejsci uzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakano takovog postupanja jenu bjelodane. — Odrezci, Ituji se uerlopriilaju, zamjenjuju ae it se povrati novac. Kod naručim treba navt'Hti lio.ju. duljinu i cienu.
Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje
preko 10 for. frmko. 8-24 Dopisuje u njemačkom, uiadjarskom, češkom, poljakom, itulijtnmkom i fiuncezkom jeziku.
MODA
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da ima veliko zalogo
SLAMNIKOV
za gospode, dame in H»čke, kakor tudi za okrašenje potrebnih, v*«h barv trakov. Podpisani pere in popravlja slamnike po najnovejši tasoni. Priporoča s« torej slav nemil občinstvu.
3 -3
MIHAEL PRAŠEL
Corso, Siv. 21.
:i—a
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LIN1E« iz Antverpena direktno v
New Jork & Philadelfijo
koncesijonovana Črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : Uon-cesijonovani zastop 10—42
„Red Star Linie"
na Ounaju, IV Weyringergasse 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarniiiar
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 834.	22-30
Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdatke prepričala me jo, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te Nladčico imajo isto moč kakor kolra-nova voila in glavice (Kapsule), lažjs se. proiivajo in prebavijo ter se prodajojo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljuno ime izdelovatelja Prendinlja in na drugej besedo Catrame. V T r s t u ae prodajojo v Ickarnici Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajojo se tudi v vseh večjih lekarnah v družili deželah, j
PAŠA
¥ gozdu in planotah,
ležečih v katastralnej občini Nanos, da se pod ugodnimi pogoji v najem
za čas tekočega leta 1891. Oglasila sprejema županstvo Šentvid na Vipavskem in sicer do 1 2. aprila 1.1.
Znaten postransk zaslužek,
koji se vedno vekša in več let traja, dobe pripravne in sancsljive osobe, katerih preŠnje življenje pa mora biti neomadeievann in ki so v vedni dotiki z občinstvom. Donluženi žan-darmi in podčastniki imajo prednost. Povprašuj« se pod „G. 8.1891." Graz, postlagernd. 14—25
Pogreša se
v lovski hiši v Kr ep lj ah-D uto vlj e uhata sova (čuveta), katera se je rabila za vabo na lovu. Žival ima na nogi privezani lanec z usnjem. Kdor. bi jo bil po nakljuČbi našel ali kupil, naprošen je, da jo prinese v gori rečeno lovsko hišo, kjer dobi 5 do 10 gold nagrade.	1-3
5 10 goldinaijev
na dan gotovega zaslužka brez kapitala in riziko za v»ncega, kdor sn hoče baviti a prodajanjsm ponovno dovoljenih sreček in državnih papirjev. Ponudbe pošiljajo n»j sa pod „LOSE* na : An-nonccn Kxpeditimi von J. Daaacberg, Wisa, I. Kumpfgasse.	3 10
Zaloga pohištva
e -18
odlikovan na obCni razstavi v Parizu I. 1889.
IZVANREDNA PRILIKA
nakupiti si pohištva prve vrste po najnovejših dunajskih vzorcih, v vsakem obziru po jako znižanih cenah in proti jamstvu.
TRST — Via del Teatro številka 3 — TRST.
Katalogi dajajo *e na zahtevnnjo brezplačno. Pošiljatvo carine proste.
Zastop tovarn za poljedelske stroje in aparata in sa slično, kakor tudi za tehtnica in cimentirane uteži.
Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi.	2— io
Ključavničarska delavnica
JOSIPA z o L i A
Ulica Via Rossatti številka 6, — (uhod v ulici Chiozza.)
Sreča
ponuja se vsakemu, kdor dopošlje na-tanjčno svojo adreso pod št. 50.000 na Annoncen-Bureau vou Hermann Roder in Dessau. Odgovor gratis in franko.	3-s
Sve strojeve za gospodarstvo i vinogradarstvo!
Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za košnju, za obraćanje sena, konjske grablje, tiskalniee za seno, mla-'tilniee, strojeve za vucitbu lokomobile, triere. mlinove za čišćenje žita, strojeve za trebljenje kuruze, Hilckselove strojeve za rezanje krme, mlinove za drobnu melju, strojeve za rezanje repe, mlinove za voće. tiskalniee za jrvoće, strojeve za tiskanje grozdja i vinske tiskalniee tiskalniee za masline, strojeve proti peronospori, stro-i jeve za lupljenje voća, spretne za sušenje voća i povrtja, ^ vinske sisaijke. spreme za konobu, sisaljke za vodu, okrugle pile, decimalne tezulje, tezulje za blago, separatore za mlieko, dizaljke za posudje, vrtače 3trojeve, samostalno djelujuče tiskalniee krme, praće strojeve, strojeve za čiščenje lana itd. Sva izvrstno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokusa!

Fran Iv. Karizda
c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni oddajatelj
Prvi in najstarejši zavod v Avstriji za veterinerne izdelke
Odlikovan z 12 medaljemi, 0 častnimi diplomi in priznanji.
KVVIZDIN c- priv- fluid proti kostobolu
voda za vmivanje konj.
Rabi se že 30 Ist z najboljim vspehom po hlevih raznih dvorov po večjih hlevih civilnih gospodov in vojaščine za okrepcanje pred hudimi napori in zopetno okrepčinje po naporih; vspoHoblja konja /a posetma dela pri veibanjil konj (Training), Mtciklenloa Mtane 3 ^ld. SO nov
Kwizde rudeči blister i lonček 2 gl. Kwizda tinktura iz hrastovih ježic
steklenica gld. 1.50 Kwizde kopitno lepiio i svnik ho kr.
Kwizde kopitni svetilni prah
1 paket 70 kr______
Kwizde kopitni vaselim l pušica gl. 1.25.
Kwizde kresolin balzam 1 škatij. gi. 1.10. Kwizde mazilo proti mahavnicam
1 lonček gld. i.
Kwizde milo za sedlo l škatij. gld. i. Kvvizde pralno milo za domače žival
a gld. 1.00. HO kr. 40 ki.
Kwizde desinf. prašek zah. g T, l .40 2.40
Pravo le z zgornjo znanstveno marko v vseh lekarnah, na debelo v vseh drogerijah.
V	Vsak dan razpošilja glavna zaloga
'	Kreisapotlieke Kor neuburg
pri DUNAJU.
Skladišee gospodarskih i vinogradarskih strojeva
Ig. Heller, Beč
II. Pr terstrasse t>x . 78.
5-20
Bogato ilustrovane, od 144 stranic«, cieniko u njenianom, talijanskom i slavenskom jeziku šalje so na zahtjev badava i franko. Solidna zastupstva ustrajati će se posv ud.
HIPOSFDEH!
Plemičem, visokim osobam, vlastnikom kuća i posjeda, činovnikom, štabnim častnikom, umirovljenikom, nadalje za rente, zapise, uložke, baštinstva i uživanje prihoda točno i brzo od for. 1000 dalje vse do najviše svote.	21-25
Za uložene vriednostne papire do 8«5°|0.
Pobliže vesti iz prijsznosti kod višeg nadzornika J. Kleina, Beč II. Ob. Donaustrasse 59.
Tajnost zsgamčena!
Lastnik pol. družt'-o „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu