32 Julijana Visočnik
1.01 Izvirni znanstveni članek UDK: 27-475.2“15/16“:929Hren T.
Julijana Visočnik
dr. znanosti, docentka, višja arhivistka 
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Krekov trg 1, SI – 1000 Ljubljana
e-naslov: julijana.visocnik@rkc.si
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE  
OB POSVETITVAH CERKVA1
1 UVOD
Glavni poudarki v življenju Tomaža Hrena, devetega ljubljanskega škofa, 
so v osnovi že znani.2 Njegovo prizadevanje za prenovo verskega življenja se 
je kazalo v mnogih vidikih njegovega delovanja. Pri tem ne smemo pozabiti 
na njegove pridige (oz. latinske osnutke za govore, ki jih je imel ob različnih 
priložnostih),3 na skrb za vzgojo dobrih duhovnikov ter na kapucine, v katerih 
je videl odlične pridigarje, ki lahko znatno pomagajo pritegniti ljudstvo nazaj 
na pravo pot oziroma k temu, da sploh ne bi zašli. V ta kontekst lahko posta-
vimo tudi Hrenovo posvečevanje cerkva in oltarjev, ki v Protokolih zavzemajo 
vidno mesto. Večinoma gre za nove cerkve, najdemo pa tudi primere ponovnih 
posvetitev cerkva po obnovi zaradi kakšne naravne nesreče, včasih pa sreča-
mo tudi rekonsekracijo cerkve, ki so jo nekaj časa uporabljali protestanti. V 
protokolih je mogoče pridobiti osnovne podatke o tem, kdaj, kje in v kakšnih 
okoliščinah so cerkve gradili. Poleg tega pa Hren pogosto opiše pobožnosti ob 
teh priložnostih in opozori na velike množice vernikov, ki so prišli tudi iz precej 
oddaljenih krajev.4
1 Odločitev za tematiko se je zdela samoumevna in logična, saj gre za nadaljevanje postopnega objavljanja Hrenovih pridig, še 
posebej tiste iz leta 2011, pripravljene ob podobni priložnosti kot tokrat.
2 Prim. Julijana Visočnik, Hrenova pridiga ob polaganju temeljnega kamna za kapucinski samostan v Ljubljani, v: Studia mythologi-
ca Slavica 13, 2010, str. 59–60 s pripadajočo literaturo, ki je navedena predvsem v op. 1, navajam pa jo tudi v bibliografiji (dalje: 
Visočnik, Pridiga za kapucinski samostan v Ljubljani).
3 Visočnik, Pridiga za kapucinski samostan v Ljubljani, str. 59–74; Julijana Visočnik, Hrenova pridiga ob ustanovitvi kapucinskega 
samostana v Mariboru, v: Arhivi 34, št. 2, 2011, str. 455–476 (dalje: Visočnik, Pridiga za kapucinski samostan v Mariboru), in 
Julijana Visočnik, Tomaž Hren in romarji (pridiga št. IV), v: Arhivi 36, št. 2, 2013, str. 315–327. Sistematično pa je Hrenove pridige 
obdelal Josip Turk. Prim: Josip Turk, Hrenove pridige, v: Bogoslovni vestnik (BV) 18, I-II, 1938, str. 40–73.
4 Metod Benedik, Predstavitev protokolov škofa Hrena 1614–1630, v: Acta ecclesiastica Sloveniae (AES) 19, Ljubljana 1997, str. 194 
(dalje: Benedik, Protokoli 1614–1630).
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 33
Hrenovi Protokoli
Veliko podatkov o posvečevanju cerkva, kapel in oltarjev škofa Hrena je 
mogoče pridobiti iz njegovih Protokolov, ki predstavljajo delovanje škofa Hrena 
in utrip cerkvenega življenja v ljubljanski škofiji. Najstarejši originalni škofijski 
protokol v Nadškofijskem arhivu Ljubljana je iz obdobja med 1612 in 1629. Sta-
rejši (1577–1609), torej prvi Hrenov Protokol, ki je obenem tudi prvi Protokol 
ljubljanske škofije, se nahaja v zagrebškem nadškofijskem arhivu.5 V omenjenem 
arhivu se namreč hrani z naslovom Miscellanea, katerega skoraj polovica je prav 
protokol (oz. dnevnik) škofa Hrena, ki nam predstavi delovanje tega ljubljan-
skega škofa v prvi polovici njegovega pastirovanja. Knjiga je bila sicer najprej 
last kranjskih arhivov, ko pa je Valvasor pisal svojo znamenito zgodovino, si jo 
je sposodil. Pred smrtjo je ni uspel vrniti, tako da je bila knjiga razprodana sku-
paj z njegovo zapuščino in je dobila svoje domovanje v zagrebškem arhivu.6 Ob 
pregledu kopije prvega protokola je mogoče zaslediti številne vpise škofa Hrena, 
ki so nastali zaradi posvetitev cerkva in oltarjev, e.g: »Eodem die 6. Avg. 1600 
consecravimus coemeterium et reconciliavimus Eccliam S. Mariae Magdalenae 
trans pontem in loco dicto vulgariter »in der Clanse« … Tovrstnim vpisom so 
praviloma dodane še skice cerkva, ki jih je posvetil.7 Podobno velja tudi za Ško-
fijski protokol 2 oz. Hrenov protokol, katerega prepis in kratka študija sta bila že 
objavljena.8 Osnutki pridig, s katerimi se ukvarjamo na tem mestu, so časovno 
vsi postavljeni v čas od leta 1615 naprej, tako da jih bo potrebno primerjati z vpisi 
v drugi škofijski protokol. Spet pa si moramo priklicati v spomin, da Hrenove 
pridige niso celotne pridige, ampak samo njihovi osnutki, ki jih je lahko govoril 
večkrat ob različnih priložnostih, najbrž tudi ne v popolnoma enaki različici.
Kapucinska samostana v Ljubljani in Mariboru
Nedavno je avtorica že predstavila dva osnutka za pridigi škofa Tomaža 
Hrena, ki po sami vsebini in obliki zelo spominjata na osnutke, ki bodo tukaj 
predstavljeni v nadaljevanju. Prvi je bil objavljen osnutek za pridigo oz. govor ob 
posvetitvi temeljnega kamna za kapucinski samostan v Ljubljani (v današnjem 
parku Zvezda, 25. 4. 1607), ki so ga citirali in uporabljali predvsem kot dokaz 
5 Metod Benedik, Iz protokolov ljubljanskih škofov, Protokol I, 128–353, za leta 1606–1611, v: Acta ecclesiastica Sloveniae (AES) 10, 
Ljubljana 1988, str. 7–159 (dalje: Benedik, Protokol I).
6 Nadškofijski arhiv Ljubljana sicer hrani dobesedni prepis vira, kjer je na uvodnih dveh straneh nekaj malega tudi o usodi Hreno-
vega prvega protokola (prim. NŠAL, NŠAL 11, fasc. 1). France Pokorn v tem uvodniku omeni še prizadevanja škofa Jegliča, da bi 
ta dragoceni vir pridobil nazaj za domači arhiv. To mu očitno ni uspelo, so pa Hrvatje vendar poslali protokol v prepis in določili 
datum za vrnitev. V kratkem obdobju, ki je bilo na voljo, je Pokorn besedilo prepisal (leta 1903), in tako se »kopija« zdaj hrani in je 
dosegljiva v Nadškofijskem arhivu Ljubljana (NŠAL, NŠAL 11, fasc. 1).
7 Več o njihovi umetniški in zgodovinski vrednosti najdeš v Ana Lavrič, Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni 
umetnosti I. Ljubljana:, 1988, in Ana Lavrič, Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti II. Ljubljana: 1988 
(dalje: Lavrič, Vloga Tomaža Hrena I in II).
8 Benedik Metod in Angel Kralj, Protokoli škofa Hrena 1614–1630, v: Acta ecclesiastica Sloveniae 19, Ljubljana 1997, str. 171–440.
34 Julijana Visočnik
za obstoj poganskega verovanja v staroslovanske bogove še celo v 17. stoletju.9 
Kot drugi je bil predstavljen osnutek za pridigo, ki jo je govoril ob blagoslovitvi 
temeljnega kamna za kapucinski samostan v Mariboru. Besedilo, polno citatov 
in aluzij na 1. Mojzesovo knjigo, je zahtevalo osnovno primerjavo s pridigo, ki 
jo je imel ob podobni priložnosti v Ljubljani. Pridiga ob polaganju temeljnega 
kamna za kapucinski samostan v Mariboru, ki ima številko XXV, je nastala za 
slovesnost 23. aprila 1613 v Mariboru.
Slika 1: Začetna stran osnutka št. I (foto: Tone Krampač)
2 PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA
Vsebina osnutkov za pridige ob posvetitvah cerkva je pričakovano podob-
na zgoraj omenjenima osnutkoma ob posvetitvi temeljnega kamna kapucin-
skih samostanov. Priložnosti so pač primerljive. Tako ni nič nenavadnega, če 
na tem mestu ponovno naletimo na že videne odlomke iz Svetega pisma, že 
9 Visočnik, Pridiga za kapucinski samostan v Ljubljani, str. 59–74.
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 35
uporabljeni so predvsem starozavezni. V nadaljevanju bodo tako predstavljeni 
štirje osnutki za Hrenove pridige, ki so nastali ob priložnosti posvetitve neke 
cerkve (le eden ob obletnici posvetitve). Še vedno velja, da najdemo datum in 
kraj, kjer je osnutek uporabil, zapisan v desnem zgornjem kotu, a se kdaj naleti 
tudi na odstopanje od tega pravila.10 Na robovih, levo in desno od besedila, je 
le-to opremil s citati iz Svetega pisma, tako Stare kot tudi Nove zaveze.11 Zdi pa 
se, da se nekoliko več obrača na Staro zavezo, kar bi morda lahko povezali z raz-
meroma burnimi časi reformacije in protireformacije, v katerih je škof deloval. 
Bog Stare zaveze se mu je najbrž zdel bolj priročen in primeren za doseganje 
ciljev na njegovih poteh rekatolizacije. S pomočjo Škofijskega protokola 2 bomo 
poskusili ugotoviti, kje je osnutke dejansko uporabil, če bo to le mogoče.
I. Osnutek za pridigo s številko 28 je iz leta 1615, po zapisu v desnem zgor-
njem kotu lahko sklepamo, da ga je uporabil za pridigo 5. julija 1615 v Gradcu. 
Ko pa ta datum iščemo v protokolu, ga ne najdemo. Pri identifikaciji nam tudi 
ne pomaga besedilo, saj nikjer ne omeni, za katero cerkev gre, komu je bila 
posvečena ali karkoli podobnega. Začetku in dedicatione ecclesiae sledi najprej 
citat iz Lukovega evangelija, nato slike iz Stare zaveze. 5. julija oz. cel mesec julij, 
sodeč po zapisih v protokolu, Hren ni posvetil nobene cerkve ali oltarja. Je pa 
5. avgusta tega leta s križem zaznamoval kraj, kjer bo družba usmiljenih bratov 
postavila hospital za bolnike; kar se je zgodilo v Gradcu. Tudi 21. avgusta je na 
prošnjo reinskega cistercijanskega opata posvetil cerkev sv. Matije v Reinu pri 
Gradcu.12 Niti iz osnutka niti iz zapisov v protokolih se ne zdi verjetno, da bi bilo 
mogoče z gotovostjo trditi, kje je dejansko to pridigo govoril. 5. julij pa je najbrž 
mogoče razumeti kot datum, ko si je pridigo pripravil in jo morda res uporabil 
ob posvetitvi 21. avgusta v bližini Gradca.
Prepis:13
Graetij, 5. Julij 1615
In dedicatione ecclesia(e)
Hic peccatores recepit, et manducat cum illis.14
Murmuravit contra Moysen Maria15 soror ei(us), forte quia Zephora(m) 
Aethiopisa(m) Jethro filiam duxisset uxori, hoc ipso, o(mn)ib(us) foeminis & 
10 Na to bom opozarjala sproti.
11 Citate navajam v opombah, v obliki kot so zapisani v izvirniku. Razvozlati jih je mogoče s pomočjo Vulgate.
12 Benedik, Protokoli 1614–1630, str. 195 in Angel Kralj, Transkripcija Protokolov škofa Hrena 1614–1630, v: Acta ecclesiastica Slove-
niae 19, Ljubljana 1997, str. 252–257 (dalje: Kralj, Transkripcija Protokolov).
13 Za pomoč pri razvozlavi težje berljivih delov se zahvaljujem dr. Ani Lavrič in dr. Matjažu Ambrožiču.
14 Luc. 18.
15 Num. 12.
36 Julijana Visočnik
filiab(us) Israel, atq(ue) ipsi MARIAE primatum ambienti pra(e)latam. Eo quod 
nigra, et gentilis esset etc. Et d(omi)nus percussit Maria(m) lepra longe deformio-
ri. Et eiecta fuit extra castra. Oravit Moyses ad d(omi)num et sanata fuit.
Murmuravit populus Israel ad petra(m) contradictionis, ubi d(omi)n(u)s ingenti 
miraculo populum potavit. Murmurant hic scriba(e) & pharisai contra d(omi)
n(u)m per Moysen significatum quod publicanaes & pe(cca)tores reciperet. Aliter 
in corde eos, et interiori h(om)i(n)e d(o)min(u)m p(er) ve(n)iam et gra(tia)m 
formosas reddente, quam isti deforis iudicarent.
Haec verba luculenter enucleanda sunt p(er) Dei g(rati)am & Sp(irit)us Sancti 
assistentia(m) p(rae)parate corda v(est)ra. Et inchoabim(us) in no(mine) Jesu et 
MARIAE.16
Hic ille idem est, qui in veteri testamento populum Israel manna coelesti pacuit. 
Aquam vitalem percussa petra produxit, unde satiaretur o(mn)is multitudo Israel.
Qui per mare Rubrum pharaone submerse eduxit.
Qui reges fortes devicit: et terram eorum possidendam tradidit Israel ha(e)reditati 
suo et in funiculo distributionis divisit.
Qui fecit magnalia, et mirabilia multa in manu forti et brachio extento.
Quem tamen Iuda(e)i in propria venientem non receperunt.
Recipit. In veteri testamento magna fuit dei maiestas et reputatio. Nullus ausus 
fuit umquam appropinquare Deo, nisi que(m) ipse vocasset. Vade inquit DEUS, 
descende et populum contestare, ne appropi(nqu)is monti Synai: neq(ue) attingat. 
Rei cumqua n(on) attigerit morte monetur.
Cum testamentu(m) et foed(us) vellet cu(m) populo Israel icere.
Item Moysi e rubo dixit. Ne accesseris. Sed solve calciamenta sua. Locus e(nim) in 
quo stas, terra sancta est.
Ex arca testamenti per angelos stantes in propitiatorio, & sup(er) cherubin sedens 
loquebatur. Terribilis erat, unde loq(ui)tur populus: tu nobis loquere et non loqua-
tur nobis D(omi)n(us), ne forte moriamur.
E(cc)le(si)a(e) sese ordi(n)is, posteriora scilicet tantum oculis exhibendo.
Misericorditer nimis in nova lege
Quando descendit in carnem D(omi)n(us), et n(ost)ram induit natura(m): licet 
tunc gloria(m) et beatitudin(em), et claritate(m) et corona(m) gloria(e) sua(e) in 
instanti sua(e) incarnationis meruisset ac potuisset a Deo Patre eadem? donari: 
16 Propos.
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 37
noluit t(ame)n, quoad usq(ue) opus redemptionis n(ost)ra(e) perficeret(ur).
Ponitur in pra(e)sepio: inter animalia, inter pauperes, et egenos reperitur: ut eis 
Propheta: post ha(e)c in terris visus est, et cum hominib(us) conversatus est.17
Quare hoc? Ut ovem perditam acquireret. In utero matris portatur ad Joanne(m) 
Baptista(m) qui et ipse originali p(e)c(cato) ingrat(us), q(uae)situs fuit, ex utero 
m(at)ris sanctificat(us). Ut audivit voce(m) Maria(e) p(er) qua(m) Jesus locut(us) 
est, exultat Joannes sanctificat(us) prophetat per m(at)rem. O grande miraculum. 
In Aegyptum deportatur: ut oves req(ui)rat(ur) p(er)ditas. A septennio singulis an-
nis Hierosolyma(s) p(er)egrinat(ionis) quam destabat a Nazareth 30 milliarib(us) 
duodecimo anno inter doctores rep(er)itur ut oves pastor bon(us) req(ui)reretur. 
Anno trigesimo a(e)tatis circumiit p(er) castella, civitates, oppida, pagos, evan-
gelizat ut bon(us) pastor oves p(er)ditas req(ui)ratur. Numquam pastor, vae-
nator, mercator vel messor ita indefess(us) qua(e)rit feras, mercos, spicas: sicut 
D(ominus) n(oster) Jesus Chr(istus) ubiq(ue) circumitur, vocavit, invitavit, qua(e)
sivit ovem p(er)ditam. 
Ovis errabunda et segregata a grege, timet qua(e)libet umbra(s), sonum, etiam 
pastor(em) suum et fugit putans se lupu(m) devorante(m). 
Bonus pastor aut(em) accipit pellem ovis, illa induit(ur) et tunc accedit ovis, pu-
tans se socia(m), et sic capta abportat(ur) in humeris a pastore ad caulas.
Reliquit 99 in deserto.18 Id est angelorum choros quib(us) imperare potuit uti ab 
a(e)terno. Sic in puncto suscepta(e) humanitatis. Noluit donec morte devicta coe-
los ascenderet et ove(m) centesima(m) hae(rent)em sec(um) in caelum reportaret.
Episcopi et sacerdotes nunc urbaria, quam ovilia poti(us) curant(ur) dicendi 
pistores non pastores. Porcos & vaccas, non oves q(uae)rentes. Habebant Iudai 
sex civitatis refugii: ad quas casu non voluntate homicidiu(m) committiuntur 
confugaban(tur) ibi se purgabant, et non nisi mortuo summo pontifici uberi exi-
bant. Voluntarii homicida(e) semper tradebant(ur) ad necem. 
Nos autem V. refugii civitates habem(us) longe meliores sanctiores, tutiores in 
morte n(ost)ri sum(m)i pontificis D(omini) N(ostri) JESU Chr(ist)i. Et libenter 
concedim(us) amplea(re) numeru(m) Juda(e)is. Sunt autem eius V. vulnera, 
quib(us) nos perditi redempti et salvati sumus. Docuisse Psalmissa. Petra refu-
gium Herinaicis. Erinaccei peccatores sunt. Petra aut(em) Christus. Attende for-
tissimas refugij civitates in Petra.
Quoties, da(e)mon, caro, mundus, pe(cca)t(u)m, tribulatio, angustia(e), adeo in-
surgunt ut mundi spatia nobis angustientur: huc fugito ora(tion)e, meditatione, 
17 Baruch 3.
18 Luc. 15.
38 Julijana Visočnik
sacramentorum perceptione, quea (!) hinc profluxerunt, et salvaberis.
Aquila(e) insidiantur. Erinaciis, ubi modicum petra(e) foramen invenirat, in tuto 
sunt.
Sic, tu peccator Erinacce, in foraminib(us) petra(e) fugam tua(m), et receptaculum 
constit(ueris), & in a(e)ternum secur(us) eris. P(rae)stante D(omino) N(ostro) 
JESU Chr(isto), cui laus & honor & gloria in sa(e)cula sa(e)cularum. Amen.
Prevod
Gradec, 5. julija 1615
Ob posvetitvi cerkve
Ta sprejema grešnike in je z njimi.
Proti Mojzesu je godrnjala Marija, njegova sestra, morda, ker je Jitro vzel za 
ženo Ciporo iz Etiopije, prav s tem pa je vsem ženam in sinovom Izraela in celo 
sami Mariji, ki je prosila, razodela primat. Zato, ker je bila črna in prijazna. In 
Gospod je udaril Marijo, da je bila veliko grša od gobavke. Vrgli so jo iz utrdbe. 
Mojzes pa je prosil Gospoda in bila je ozdravljena.
Ljudstvo Izraela je godrnjalo proti skali sporov,19 kjer je Gospod z izjemnim 
čudežem pomiril ljudstvo. Godrnjali so ti pisarji in farizeji proti Gospodu, ker 
je sprejel cestninarje in grešnike, kar je pokazano po Mojzesu. Drugače je v 
njihovem srcu in v notranjosti človeka sprejeti Gospoda po usmiljenju in hva-
ležnosti, kot so sodili oni od zunaj.
Te besede je treba izdatno pojasniti po Božji hvaležnosti in s pomočjo Svetega 
Duha, pripravite vaša srca, in začeli bomo v imenu Jezusa in Marije.20
Ta je ta isti, ki je v Stari zavezi ljudstvo Izraela pomiril z nebeško mano. S tem, 
ko je udaril po skali, je pridobil življenjsko tekočino in tako zadovoljil celotno 
množico Izraela.
Ta je tisti, ki je (ljudstvo) izpeljal preko Rdečega morja, potem ko je bil faraon 
potopljen.
Ta je ta, ki je storil velike reči ter številna čudovita dela z močno in iztegnjeno 
roko.
Ki ga Judi niso sprejeli, pa čeprav je prišel v svojo lastnino.
V Stari zavezi sta bila veličina in ugled Boga velika. Nihče se ni nikoli drznil 
približati Bogu, razen če ga ni on sam poklical. »Pojdi,« je rekel BOG, stopi dol 
19 V mislih ima vode Meriba. Prim. 4 Mz 20, 10–13.
20 Propos.
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 39
in posvari ljudstvo, da naj se ne približa gori Sinaj in se je ne dotakne. Opozoril 
je, da bi se s tem dotaknili smrti.
Z izraelskim ljudstvom je želel skleniti postavo in pogodbo.
Tako je iz grma rekel tudi Mojzesu: »Ne približuj se, temveč sezuj si sandale, 
kajti kraj, na katerem stojiš, je sveta zemlja.«
Iz skrinje zaveze po angelih, ki so stali na pokrovu in nad njimi je sedel kerub, 
ki je govoril. Bilo je strašljivo, zato je tako govorilo ljudstvo: »Ti govori z nami, 
Bog pa naj ne govori z nami, da ne umremo!«
Naslednje generacije očitno samo očem kažejo, da je red cerkve.
Bolj usmiljeno v novi postavi
Ko se je Gospod utelesil in oblekel našo naravo; naj bo tedaj dovoljeno slavo in 
lepoto, in jasnost ter venec njegove slave v bližini njegovega učlovečenja zaslu-
žiti in Bog Oče daruje pogubo. Gospod ni želel, dokler se ne dokonča projekt 
našega zveličanja.
Položen je bil v jasli, med živino, najti ga je med ubogimi in tistimi, ki so v po-
manjkanju. Kot jim je dejal prerok: »Potem je bil viden na Zemlji in je prebival 
med ljudmi.«
Zakaj to? Da bi pridobil izgubljeno ovco. V materinem trebuhu je bil prinesen k 
Janezu Krstniku, ki je bil tudi sam nehvaležen zaradi izvirnega greha, iskal ga je, 
in ga je posvetil iz maternice. Ko je slišal Marijin glas, po kateri je Jezus govoril, 
se je posvečen Janez vzradostil in prerokoval po materi. O, kako velik čudež. 
Odnesli so ga v Egipt, da bi (po)vrnil izgubljene ovce. Čas sedmih posameznih 
let romanj v Jeruzalem, ki je od Nazareta oddaljen 30 milj, je 12 let preživel med 
učitelji, da bi kot dober pastir vrnil ovce.
Star 30 let je hodil po utrdbah, skupnostih, mestih, okrožjih in jih evangeliziral, 
da bi kot dober pastir vrnil ovce. Pastir, lovec, trgovec ali kosec si nikoli tako 
neumorno ne prizadeva za zveri, plačo ali klasje tako kot je naš Gospod Jezus 
Kristus povsod, kamor je prišel, klical, vabil, iskal izgubljeno ovco.
Ovca, ki je odtavala in je ločena od črede, se boji vsake sence, šuma, tudi svojega 
pastirja in beži pred njim, ker misli, da je volk, ki jo bo požrl.
Dobri pastir pa vzame ovčjo kožo, se z njo obda in tedaj pristopi k ovci, ta pa 
predvideva, da je njena vrstnica, in tako ujeto jo pastir na ramenih odnese v 
ograjo.
99 jih je zapustil v puščavi. To je zbor angelov, katerim je lahko ukazoval, kakor 
od nekdaj. Tako v točki začete človečnosti. Ni hotel, dokler ni smrt premagana, 
iti v nebo in vrniti stoto ovco, ki je bila neodločena, s seboj v nebo.
40 Julijana Visočnik
Škofje in duhovniki so zdaj prej mlinarji (peki) kakor ribiči, ko z urbarji skrbijo 
za svoje ovce. Prizadevajo si za prašiče in krave, ne za ovce. Judje so imeli šest 
mest za pribežališče: h katerim so se zatekli, kadar so nehote zagrešili uboj, tam 
so se očistili, in samo najvišjemu duhovniku so razkrili smrt. Prostovoljne mo-
rilce pa so vedno izročali v smrt.
Mi pa imamo pet mest za pribežališče, veliko boljša, bolj sveta, bolj varna v 
smrti našega najvišjega duhovnika, našega gospoda Jezusa Kristusa. Je namreč 
pet njegovih ran, po katerih smo mi sicer pogubljeni odkupljeni in rešeni. Tako 
je učil psalmist. Skala zatočišče za jazbece. Jazbeci so grešniki. Skala pa Kristus. 
Bodi pozoren na kar se da pogumne skupnosti v Petri.
Kolikokrat se pojavijo demon, meso, svet, greh, nadloga, stiske, zato da nam 
krčijo prostor sveta; takrat pobegnem z molitvijo, premišljevanjem, sprejema-
njem zakramentov, zato, da se vdajo in ozdravljen boš.
Orli prežijo. Jazbeci so na varnem, brž ko najdejo skromno zavetje skale.
Tako, ti grešnik jazbec, svoj beg nameni v zavetja skale in si pripravi zatočišče & 
tako boš varen za vedno. S pomočjo našega gospoda Jezusa Kristusa, kateremu 
je hvala, čast in slava na veke vekov amen.
II. Za osnutek za pridigo s številko 35 se zdi verjetno (glede na zapis v 
desnem zgornjem kotu prve strani), da je iz julija 1618. A po drugi strani ne 
smemo zanemariti letnice v levem zgornjem kotu: 1616. Preseneča dejstvo, da iz 
tega leta v Protokolu ni nobenega vpisa, ki bi bil povezan s posvetitvami cerkva 
ali oltarjev.21 Podobno je tudi z letom 1618, saj tudi tega leta glede na podatke 
iz Protokolov ni bilo posvetitve cerkve dominikank in tamkajšnjih treh oltar-
jev. Ob omembi dominikank sicer pomislimo na samostan v Velesovem, kjer 
je škof Hren res opravil posvetitev cerkve in oltarjev, a se je to zgodilo že leta 
1607 (ne 1616 ali 1618).22 Obravnavani osnutek za pridigo tako težko povežemo 
s samostanom dominikank na Gorenjskem, prav tako nam pri identifikaciji do-
godka na tem mestu ne pomagajo Protokoli.23 Ker so vsi štirje osnutki nastali v 
t. i. graških letih, torej med 1614 in 1621, ko je Hren v Gradcu opravljal službo 
deželnega namestnika, se zdi verjetneje, da jih lahko povežemo z Gradcem in 
njegovo okolico, kar zapisi ponekod tudi potrjujejo. Obenem pa so to tudi leta, 
ko je Hrenu zaradi ukvarjanja s politiko kljub marljivosti in trudu zmanjko-
valo časa za druge naloge, s čimer je morda mogoče povezati tudi dejstvo, da 
teh posvetitev ne najdemo v Protokolih.24 Leta 1615 je sicer posvetil 3 oltarje 
21 Kralj, Transkripcija Protokolov, str. 267–274.
22 Benedik, Protokol I, str. 62–64.
23 Benedik, Protokoli 1614–1630, str. 195–197.
24 Lavrič, Vloga Tomaža Hrena I, str. 116–117.
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 41
v dominikanskem samostanu Vnebovzetja blažene Device Marije v Gradcu,25 
kljub drugačnemu datumu se zdi verjetno, da je ta osnutek povezan prav s tem 
samostanom.
Slika 2: Začetna stran osnutka št. II (foto: Tone Krampač)
Prepis:
Anno 1616
P. Labbe26 1. Julij 1618
In dedicatione templi virginum dominicanarum ubi altaria 3 consecravimus
Venit fili(us) ho(min)is qua(e)rere & salvum facere quod perierat.27
25 Lavrič, Vloga Tomaža Hrena II, str. 213; Kralj, Transkripcija Protokolov, str. 249–251.
26 Najbrž Philippus Labbe, jezuit, čeprav se na prvi pogled zdi manj verjetno, saj je znameniti pater živel med 1607 in 1667. A če 
poznamo Hrenov način pisanja teh osnutkov, potem je mogoče, da je njegovo ime dopisal naknadno, ko je že slišal za njegovo 
delo.
27 Luc. 19.
42 Julijana Visočnik
Admirabilis deus in cunctis operibus suis disposuit elementa? (ex q(ui)b(us) o(mn)
is creatura composita vivit) valde mirabiliter.
Terram suspendit in medio, centro28 toti(us) universi verbo virtutis sua(e) & per-
manet. Hanc circumcinxit aquis: aquas aere? in quib(us) pisces, volucres & ani-
malia quib(us) non est numerus.
Supereminet istis in alto positus ignis qui praecollit op(er)ationibus suis. Quan-
do29 exoritur incendium, qui clamores. Quomodo concurrunt o(mn)es! Terrentur, 
obstupiscunt? Tempestate sa(e)viente ubi conspicientur fulgetra, aut fulguratio-
nes, deus bone, quo motu concutiuntur ho(min(es) p(er)cumbunt, orant, deo se 
commendantes. Cum applicatur ignis ad tormenta bellica: q(uod) fragor & hor-
ror? Sic qu(od) in templo accenduntur luminaria super altarib(us), se componunt 
o(mn)es, silent, p(rae)stolantur divina officia, q(ui)b(us) & ipsi ardore devotionis 
inardescunt.
De hoc igne, quam sit pretios(us) & mirandus agemus.30
Apparuit Deus in igne Moysi in Rubo, ex quo iussit calceamenta deponere. Quo-
niam loc(us) sanct(us) sit.31
In monte Synai quando filijs Israel dedit legem in tabulis scriptam lapideis.32
Abraham quando Isaac immolatur(us) videt a longe montem moria.33
Salomoni cum templum dedicaret, cecidit ignis & devoravit holocausta.34
Elia(e) propheta(e) in monte Caracoli, ubi etiam aqua(e) ductus & fossas fecerat, 
& superfudit hostiam. Maiori miraculo descendit ignis 12 consumpsit o(mn)ia. 
Agnitur tunc DEUS ver(us) Baalita(e) interfecti sunt.35
Sic apparuit Spiritus Sanctus in die Pentecostes in igne & fecit corda discipulorum 
flam(m)ata.
Etiam Macchaba(e)i in loco ubi consuratus fuit ignis sacer, inventa aqua cras-
sa, ea(que) hausta & fusa sup(er) sacrificiu(m), eo tempore qu(omo)do ho(min)i 
ascendit calidior, incendit altare(m) & sacrificium.36
Hoc caluit igne Zacha(e)us quando dixit d(omi)no dimidium bonorum meorum 
do paup(er)ib(us).
28 Pred besedo centro stoji še ena beseda, ki je ni mogoče pojasniti, a kot kaže ne vpliva na razumevanje celotnega stavka.
29 Ut fuit 13. Julij in aedibus Gurcen(sibus) – torej: kot je bilo 13. julija v svetišču v Krki.
30 Propos.
31 Exo. 3.
32 Exo. 19.
33 Gen. 22.
34 2 Pat. 7.
35 3 Reg. 17.
36 2 Mac.
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 43
Et si quam defraudavi reddo quadruplus. Hoc caluit vidua, duo mittens a(e)
ra minuta. Hoc caluit Maria Magdalena. Petr(us) quando flevit. Mathae(us). 
Publican(us). Latro.
Hoc D(omi)n(us) Jesus qui dixit. Hoc est p(rae)ceptum meum ut diligatis invicem.
Ignem veni mittere in terra(m), quid aliud volo nisi ut accendatur.
Hodie huic domui salus facta e(st). Quando sol iustitia(e) in ad ingress(us) est.
Sub nube occultatur & fumo ignis etiam in cinerib(us).
Docemur humilitate(m): cum o(mn)ia feceritis dicite servi inutiles sumus.37
Caruerunt hoc igne fatua(e) virgines ideo non intromissa(e) ad nuptias.
Sic agite & currite, ut comp(re)hendatis a(e)terna tabernacula, ubi non egent sole 
aut lumine, aut igne. Sed ipse sol ibi lucet D(ominus) N(oster) JESUS Chr(ist)us 
o(mn)ib(us) sanctis p(er) a(e)terna sa(e)cula. Amen.
Prevod: 
Ob posvetitvi svetišča dominikank, kjer smo posvetili 3 oltarje.
Prišel je sin človekov iskat in rešit, kar je izgubljeno.
Občudovanja vreden Bog je v vseh svojih delih razstavil elemente (iz katerih je 
vsako bitje sestavljeno in živi) nadvse čudovito.
Podprl je zemljo na sredi, v središču celotnega sveta z besedo svoje kreposti in 
ostal. To (zemljo) je obdal z vodami, vode z zrakom, kamor je dal ribe, ptice, 
mnoge živali.
Te prekaša ogenj, postavljen na visokem, ki vnaprej pokaže svoje delovanje. Ko 
izbruhne požar, kakšno vpitje? Kako prihitijo vsi! Bojijo se, otrpnejo. Ko div-
ja nevihta, kje se opazuje bliske ali bliskanje, dobri Bog, s kakšnim gibanjem 
pretreseš ljudi, uležejo se, molijo in se Bogu izročajo. Ko se ogenj uporabi pri 
vojaškem metalnem stroju: kakšen ropot in groza? Tako kakor se v svetišču pri-
žgejo luči nad oltarji, se vsi postavijo v red, molčijo in čakajo na sveta opravila, 
v katerih se tudi sami vžgejo v gorečnosti. 
O tem ognju, ki je tako dragocen in občudovanja vreden, bomo govorili.
Bog se je pokazal Mojzesu v grmu, od koder mu je ukazal, naj se sezuje, ker je 
to sveti kraj.
Ko je na gori Sinaj dal Izraelovim sinovom postavo zapisano na kamnitih ta-
blah.
37 Luc. 17.
44 Julijana Visočnik
Abraham je, ko je nameraval žrtvovati Izaka, od daleč videl goro Morija.
Salomonu, ko je posvetil tempelj, je ogenj padel in pogoltnil žgalne daritve.
Prerok Elija na gori Karmel, kjer je zgradil tudi akvadukt in korita (jame preko-
pe), je zalil žrtev. V velikem čudežu se je spustil ogenj (12 plamenov) in uničil 
vse. Gospod, pravi Bog, ga je spoznal, Baaliti pa so bili pokončani.
Tako se je Sveti Duh pokazal v ognju na binkošti in vžgal srca učencev.
Tudi Makabejci so na mestu, kjer je deloval sveti ogenj, našli veliko vode, ki so 
jo črpali in razlili nad žrtvovanjem, s tem ko je ljudem postajalo topleje, se je 
vžgal oltar in žrtev.
S tem ognjem se je grel Zahej, ko je rekel Gospodu: »Pol svojega imetja dam 
ubogim.« In če sem koga ogoljufal, mu vrnem štirikratno. Tako se je grela vdo-
va, ki je vrgla dva novčiča. Tako se je grela Marija Magdalena. Peter, ko je jokal. 
Matej, cestninar, razbojnik.
Tako Gospod Jezus, ki je rekel: »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj.«
Prišel sem, da vržem ogenj na Zemljo, in kako želim, da bi se razplamtel.
Danes je za to hišo prišla rešitev. Kdaj bo vzšlo sonce pravičnosti?
Skrito je pod oblakom in v dimu ognja ter pepela.
Učimo se ponižnosti: Ko naredite vse, recite: smo nekoristni sužnji.
Brez tega ognja so bile nespametne device, zato jih niso pustili na gostijo.
Tako delajte in tecite, da boste dosegli večne šotore, kjer ne manjka sonca ali 
svetlobe ali ognja. Kot samo sonce tam sveti naš Gospod Jezus Kristus z vsemi 
svetimi na veke vekov. Amen.
III. Naslednji osnutek za pridigo najdemo pod številko 40 in je iz leta 1619. 
Ponovijo se težave, s katerimi smo se srečali že pri prejšnjem osnutku, namreč 
spet gre za posvetitev cerkve, o kateri v Protokolih ni govora. Ta je sicer posve-
čena Blaženi Devici Mariji, Vnebovzeti, kot pri prejšnji pa je spet očitna pove-
zava z dominikankami (virginum dominicarum). Nekako na polovici osnutka 
se ob strani pojavi še natančnejši datum, namreč 7. julij 1619, ki pa prav tako ni 
zaveden v Protokolih.38
38 Za razlago glej uvod k osnutku št. II.
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 45
Slika 3: Druga in tretja stran osnutka št. III z vpisom: doctrinae ex sanctis patribus (foto: Tone Krampač)
Prepis:
Gra(etii), 1619
In dedicatione eccl(esi)a(e) B(eatae) MARIAE virginis assumpate, virgg(inum) 
dominicaru(m). Zacha(e)e festina(n)s descende, quia hodie in domo tua oportet 
me manere.39
Omnis e(st) DEUS cuius coelum sedes est et terra scabellum pedum ei(us):40 cuius 
maiestas nullis terminis nec caelorum aut terra(e) ambitu continetur:41 qui ex 
nimia dilectione sua qua dilexit nos, ut per42 mi(sericord)iam sua(m) magna(m) 
nimis dicere dignat(us) e(st): delicia(e) mea(e) esse cum filijs hominum:43 cuius 
pleni sunt coeli & terra maiestate gloria(e) ei(us).44 Sibi loca deligit aliqua in ha-
bitationem sibi. Sic voluit a(e)dificari templum a Salomone in Hier(oso)l(ym)a. 
Quod in Enca(e)nijs sua p(rae)sentia, alias p(rae)dicatione, & miraculis illustra-
vit D(ominus) N(oster) JESUS Christ(us): (ubi arca D(omi)ni DEI exercituum 
sedentis super cherubin collocata fuit, et ex propitiatorio responsa dabat veris 
39 Luc. 19.
40 Mat. 5.
41 2 Par. 7.
42 Zapis predloga per je sicer nenavaden, a povsem ustreza vsebini.
43 Prou. 8.
44 Isa. 6.
46 Julijana Visočnik
adoratorib(us)). Qui etiam hodie Zachaeo mansionis sua(e) in domo ei(us) pro-
misit gra(tia)m qua templa deo sacrata paritor implet & ornat. Posset qua(e)ri, 
ut fit ab ha(e)reticis: cum DEUS o(mn)ia benedicerit.45 Et q(uae) creavint fuerint 
valde bona. Quare eccl(esi)a consecrat templa, clericos, res alias etc. Et de his his 
sermo erit.46
Quoad primum. Loca, templa & altaria consecrantur D(omi)no DEO soli, ubi 
peculiarit(ur) pra(e)sentia(e) sua(e) signa manifestavit, ac nominis sui sancti me-
moriam posuit. Et haec sibi dicata ac propria habuit, ibiq(ue) cultum sibi adhiberi 
voluit.47 Ecce Noe, post diluvium a(e)dificavit altare(m) d(omi)no obtulitq(ue) de 
mundis animalib(us) holocaustu(m) gratiarum actionis; odoratusq(ue) est sacri-
ficium in odorem suavitatis et iuravit non ampli(us) terra(m) perdere aquis dilu-
vii. Et in signum rei, arcum suum posuit in nubib(us) coeli.48
Jacob dormiens super montes Bethel49 vidit scala(m) a terra coelum usq(ue) 
pertingente(m) vi(v)us sanctitati innixum D(omi)num et angelos per eam ascen-
dentes ac descendentes. Mane surgens erigebat lapidem in titulum fundens 
oleum desuper et dixit: terribilis est locus iste. D(omi)nus est in loco isto. Vere 
loc(us) iste sanct(us) e(st) & ego nesciebam. Abrahamo in monte Dominus videt 
comonstrat(us) fuit loc(us), ubi offeret Isaac unigenitum suum in holocaustum.50 
Complacuit DEO, et, iuravit semini Abraha(mae) benedictionis in sempiternum. 
Super eodem monte Moria a(e)dificavit Salomon templum D(omi)no: nebula 
complevit illud ut maiestas D(omi)ni, ita ut non possent stare sacerdotes.51 Ibi 
promisit D(omi)nus se habiturum aures erectas in preces orantium et exauditu-
rum de coelo suo sancto, si bellum, fauces, locusta, siccitas, pestilentia aut alia(e) 
plaga(e) fuerint. Posuitq(ue) ibi nomen suum in sempiternum.
Moyses ad radices montis Synai pascens oves Jethro soceri sui, vocatus a D(omi)
no e rubo inaudijt:52 solve calceamenta de pedib(us) tuis. Locus e(nim) in quo stas, 
locus sanctus est. Per calceamenta, o(mn)es terrena(e) ac carnales cogitationes in-
telligendo, quas templum ingredientes ad orandum d(e)ponere decet omnimode.53 
Constantinus Magnus a(e)dificavit basilica(m) S(ancti) Joannis Evangelista(e) 
in Laterano, S(ancti) Petri Pauli, S(ancti) Crucis in Hier(oso)l(y)m(a), S(anctus) 
Sylvester illud consecravit, et formula(m) consecrandi dedit. Ecce apparuit in pa-
riete Eccl(esi)a(e) Salvatoris imago.
45 Gen. 1,2.
46 Propos.
47 Abel 14.
48 Gen. 8.
49 Gen. 28.
50 Gen. 22.
51 2 Par. 7.
52 Exo. 3.
53 D(oct)rina(e) ex sanctis patrib(us).
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 47
Qua(e)ritur hic secundo: an soli Deo templa, vel ara(e) consecrand(ae)? Cur 
etiam sanctis?
R(espo)ndetur: soli Deo immortali & glorioso templa consecrari ut sup(er) in 
no(min)e Abraham, Jacob, Moyse et alijs dictum est. Titulus datur. Sic Jacob ere-
xit lapide(m) in titulum, sup(er) quo dormiebat. Ecce templa s(ancti) Trinitatis, 
Salvatoris Roma(e) Vienna(e), sanctiss(imae) sanguinis Graetij. S(ancti) Spiritus 
passim.
Cur et(iam) sanctis! R(espo)ndetur. Etiamsi Deo soli a(e)dificentur templa & 
ara(e). Videm(us) dedicentur ac sanctificentur adduntur t(ame)n patroni san-
cti pro locoru(m) et hominu(m) opportunitate, qui peculiari tutela et patrocinio, 
locum, habitatores et res eorundem custodiant, et apud DEUM intercessores exi-
stant. Sancti e(nim) amici DEI et templa Spiritus Sancti vos amici mei estis si 
feceritis q(uod) ego p(rae)cipio vob(is).54 Amicos suos sibi iungit DEUS, ubi ego 
sum illic et minister me(us) erit.
Angelus Raphael Tobia(e) preces detulit Deo, S(anctus) Michael Archangel(us) 
apud Sipontinos mirabiliter apparuit: voluitq(ue) locum sibi in custodia(m) 
datum erigi in Ecclesiam, ubi Deo cult(us) in memoria omnium angelor(um) 
adhiberet(ur).55
Arca foederis habebat duos Cherubim alas suas super eas extendentes, inde 
domin(us) loquebatur. Colonientes in agro S(anctae) Ursula(e). Romani onerib(us) 
sanctis. Alij pro devotione suis sanctis et patronis templa aras erigebant, in q(ui)
b(us) reponebant eorum sacras reliquias prout se commoditus obtulit. Viderint56 
qui fundationes convellunt bona ecclesiar(um) rapiunt, alienunt, quomodo sta-
bunt iusti & sancti in magna constantia contra illos ad Deum clamantes. Baltha-
sar rex. Heliodorus. Lauretana domus. Ara(e) sepulchrum habeat: ubi locant(ur) 
et(iam) reliquia(e). Unde sub altare Dei audivi voces occisorum dicentium: vin-
dica.57 Personae consecrantur Deo, uti hodie nov(us)58 sacerdos ordinat(us) e(st). 
Sic Levita(e), Aaron, sacerdotes, Samuel propheta, Hieremias, S(anctus) Joannes 
Baptista ab utero matris D(omi)ni sanctificati in servos peculiares in perpetuum. 
Quibus etiam dict(us): sancti estote, quia ego sanctus sum.
Res etiam benedicuntur: omnis creatura Dei bona sanctificat(ur) per verbum Dei 
et or(ati)o(n)em, ut revolutu(us) diabol(us) non nocent servis Dei in creaturis ad 
usum humanu(m) p(er)tinentibus.59
54 Joan. 15.
55 Brev. Rom.
56 D(oct)rinae.
57 Apoc.
58 Ob strani še datum: 7. Julij 1619.
59 1 Tim. 4.
48 Julijana Visočnik
Ca(e)remonia(e) sancta(e) ac pulcherrima(e) in consecratione Eccl(esi)a(e) & al-
tarium
1. Ep(isco)us circuit ecclesia(m) forinsec(us) aspergens in sanctitate, quo signat 
DEUM Patre(m) Om(ni)p(oten)tem Summum.
2. Per eande(m) parte(m), circa terra(m): designat DEI filium, qui descendit 
de coelis, prope nos et p(ro)p(e) n(ost)ram salute(m) et incarnat(us) est de 
Sp(irit)u sancto ex Maria Virgine & homo fact(us) est.
3. Circuit ad alia(s) parte(s) spargens in medio parietis: designat Sp(irit)um 
Sanctu(m), qui post ascensione(m) D(omi)ni sedentis ad dextera(m) P(at)
ris misit Sp(irit)um Sanctu(m) in discipulos ut sit Eccl(esi)a(e) doctor Para-
clizus (Baraclisus), dux veritatis est, haa(e)reticos.
II. E(pisco)pus ingressus templum sup(er) cineres in baculo scribit in forma crucis 
Gra(e)cum & Latinu(m) alphabetic(um) designat Jesum Chr(ist)um D(ominum) 
N(ostrum) qui in baculo crucis, cum Judaei repulissent verbum DEI, Gra(e)
cos primum, postea Latinos & gentes convertit. Ipse est pax n(ost)ra, qui fecit 
utraq(ue) unum.60
III. Acceduntur in pictis XII. crucib(us) parietum totidem lumina, qua(e) ap(osto)
licum numeru(m) et collegium designant dicente Paulo. Pra(e)dicam(us) Chri-
stum crucifixum, Judais scandalum gentib(us) stultitiam. Isti e(nim) sunt trium-
phatores & amici DEI, plantaverunt Eccl(essi)am sanguine suo.
IV. Septies ep(isco)pus circuit & aspergit altare designant septem D(omini) 
N(ostri) Jesu Chri(sti) circuit(us) & ingress(us) in civitate(m) S(anctum) Hierosa-
lem: Ep(isco)pus aut(em) Chr(ist)um figurat.
Prim(o) e(st). Quando ad circumcisione(m) fuit deportatus.
2. Quando p(rae)sentatus a matre 40 die.
3. Cum anno XII a(e)tatis sua(e) ascendit cum parentib(us) & cognatis in 
Hier(usa)l(e)m. Et tertia die in templo inter doctores invent(us) e(st).
4. Venit d(omi)n(us) in Hier(usa)l(e)m, et eiecit num(m)ularias ementes et ven-
dentes dicens: dom(us) mea dom(us) or(ati)o(n)is e(st). Vos aut(em) …61 
5. Quando triumphali modo glorios(us) ingress(us) e(st) d(omi)nica palmarum.
6. Feria V. coena(e) d(omi)ni sed clam in …62 ubi typica(m) coena(m) fingit, lavit 
pedes discipulor(um) et sacramentum instituit.
60 Eph. 2.
61 Besedilo dejansko manjka.
62 Besede na tem mestu ni bilo mogoče razvozlati, a je pomen šeste točke jasen.
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 49
7. Coena finita, exiens ad hortu(m), captusq(ue) a Judaeis. Agn(us) innocens vin-
ctus inducit(ur). Ibi mira pass(us) usq(ue) ad crucifixione(m).
Sepulchri63 forma(m) altare p(rae)fert. Quia innocens d(omi)n(us) occis(us) 
matri in gremio, et postea in sepulchro deposit(us) e(st). Lapis ungitur altaris in 
quinq(ue) locis Chri(sti) vulnera designat, q(ui)b(us) sacramenta o(mn)ia in nos 
fluxerant. Et ijs sanctificamur.64
Prevod:
Ob posvetitvi cerkve Blažene Device Marije v nebesa vzete, dominikank. 
Zahej, hitro splezaj dol, ker danes moram ostati v tvoji hiši.
Bog, katerega nebesa so njegov prestol in zemlja njegovo podnožje. Njegova 
veličina ni omejena z nobenimi mejami, niti nebesnimi niti zemeljskimi. Za-
radi velike ljubezni, katero nam je izkazoval, in po svojem velikem usmiljenju 
zelo zadovoljen reče: »In moje veselje je biti s človeškimi otroci.« Vsa zemlja 
in nebo sta bila polna veličastva njegove slave. Zase je izbral kraje za svoje 
prebivališče. Tako je želel, da Salomon v Jeruzalemu zgradi tempelj. Tako je na 
praznik posvečevanja pokazal naš gospod Jezus Kristus s svojo prisotnostjo, 
drugje s slavljenjem in s čudeži (kjer je bila postavljena skrinja Gospoda Boga 
z vojsko, nad njo je sedel kerub, in s pokrova je dajal odgovore pravim častil-
cem).Tisti, ki tudi danes Zaheju v njegovem domu njegove hiše obljublja hva-
ležnost, s katero napolni in okiti svetišča, posvečena Bogu. Lahko se poizve-
duje, kot to delajo krivoverci: čeprav je Bog vse blagoslovil? In kar je ustvaril, 
je bilo zelo dobro. Zato Cerkev posvečuje svetišča, duhovnike, druge stvari itd. 
In o teh bo tekla beseda.
Kot prvo: mesta, svetišča in oltarji se posvetijo samo gospodu Bogu, kjer je 
obdaril z znamenji svoje prisotnosti in se pokazal ter postavil spomin svojega 
svetega imena. In to je sebi posvetil in imel za svoje, in prav tam je želel, da se 
ga časti. In glej, Noe je po vesoljem potopu zgradil oltar za Gospoda in mu v 
znak hvaležnosti prinesel žrtev iz sveta živali; zaduhal je prijetni vonj žrtve in 
prisegel, da ne bo več pogubil zemlje z vodami potopa. In v znamenje tega je 
postavil svojo skrinjo na oblakih neba.
Jakob, ki je spal, je čez gore Betel videl stopnice, ki so segale z zemlje do neba, 
se naslanjale na Gospoda, po njih pa so angeli hodili gor in dol. Zjutraj je Jakob 
zgodaj vstal, dvignil kamen, ga postavil za spomenik in nanj zlil olje, potem pa 
rekel: »Strah vzbujajoč je ta kraj. Gospod je na tem mestu. Zares ta kraj je svet in 
63 D(oct)rina (nauk).
64 Levo od glavnega besedila še: Percurre sacramenta (torej: premisli zakramente).
50 Julijana Visočnik
jaz tega nisem vedel.« Abrahamu je Gospod na gori pokazal kraj, kjer naj daruje 
svojega edinorojenega sina. Bogu je ugajal in občudoval ga je ter za vse več-
ne čase je blagoslovil potomstvo Abrahama. Nad isto goro Morija je Salomon 
zgradil svetišče Gospodu, napolnila ga je megla, kot veličastvo Gospoda, tako 
da duhovniki niso mogli stati. Tam je Gospod obljubil, da bo pozorno poslušal 
prošnje molivcev in da bo uslišal iz svojih svetih nebes, če bi prišlo do vojne, 
prepadov, kobilic, suše, pogube ali kake druge kuge. Za večno je tam postavil 
svoje ime.
Mojzes je ob vznožju gore Sinaj pasel ovce svojemu tastu Jitru, iz grma ga je 
poklical Gospod: »Sezuj se, mesto, na katerem stojiš, je namreč sveto. Po obu-
valih (prihajajo) vse zemeljske in mesene misli; tisti, ki vstopajo v svetišče, da bi 
molili, se vsekakor spodobi, da jih odložijo.« Nauk iz svetih očetov.65
Konstantin Veliki je zgradil baziliko svetega Janeza Evangelista v Lateranu, sv. 
Petra Pavla, svetega Križa v Jeruzalemu, sv. Silvester je to posvetil in posredoval 
obrazec posvetitve. Glej, na steni cerkve se je pojavila podoba Odrešenika.
Drugo vprašanje: ali se naj samo Bogu posvetijo svetišča in oltarji? Zakaj tudi 
svetnikom?
Odgovor: samo nesmrtnemu in slavnemu Bogu se posvečujejo svetišča, kot je 
rečeno zgoraj pri imenu Abrahama, Jakoba, Mojzesa in drugih. Dan je spome-
nik. Tako je Jakob povzdignil kamen, na katerem je spal, v spomenik. Glejte, 
svetišča sv. Trojice, sv. Odrešenika v Rimu, na Dunaju, presvete Krvi v Gradcu, 
Sv. Duha povsod.
Zakaj tudi svetim? Odgovor: čeprav se samo Bogu gradijo svetišča in oltarji, se 
nam zdi, da posvečujejo in so dani sveti zavetniki za ugodno rešitev krajev in 
ljudi. Ti s posebnim varstvom in patrocinijem ščitijo kraje, prebivalce in njihove 
stvari. Pri Bogu pa obstajajo kot posredniki. Svetniki so namreč Božji prijatelji 
in svetišča svetega Duha; vi ste moji prijatelji, če boste delali, kar vam naročam. 
Bog si je k sebi pripojil svoje prijatelje, tam sem jaz in tam bo moj pomočnik.
Angel Rafael je Bogu posredoval Tobijeve prošnje, nadangel Mihael se je pri 
Sipontinih čudežno pojavil, želel je, da bi mu bil prostor dan v varstvo, ki bi ga 
vzpostavil v cerkvi, kjer bi častili Boga v spomin vseh angelov.
Skrinja zaveze je imela dve ali svojih kerubov, ki sta se razprostirali čez njo, od 
tam je govoril Gospod. Kolonisti na polju sv. Uršule. Rimljani s svetimi breme-
ni. Drugi so postavljali svojim svetnikom in patronom iz zaobljube svetišča in 
oltarje, v katere so položili njihove svete relikvije, kakor se samo ponuja. Videli 
bodo, tisti, ki spodkopavajo temelje, ropajo imetje cerkva, ga prodajajo, kako 
65 Po dopisu ob strani lahko sklepamo, da gre pri tem za učenje svetih cerkvenih očetov.
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 51
bodo stali pravični in sveti v veliki trdnosti k Bogu vpijoči. Kralj Baltazar, He-
liodor, lavretanski dom. Oltarji imajo grob, kamor so položene tudi relikvije. 
Od tam sem pod Božjim oltarjem slišal glasove ubitih, ki so govorili: maščuj. 
Osebe so posvečene Bogu, kakor je danes ordiniran nov duhovnik. Tako so v 
posebne služabnike posvečeni leviti, Aron, duhovniki, prerok Samuel, Jeremija, 
sveti Janez Krstnik iz maternice Gospodove matere za večno. Tem je tudi rekel: 
Bodite sveti, ker jaz sem svet.
Tudi stvari se blagoslavlja; vsako Božje bitje se posveti po Božji besedi in moli-
tvi, da padli hudič ne škoduje Božjim služabnikom pri bitjih, ki se tičejo člove-
ške prakse.
Svete in kar se da lepe slovesnosti pri posvečevanju cerkva in oltarjev:
I. 1. Škof obkroži cerkev od zunaj, jo poškropi v svetosti, s čimer pokaže, da je 
Bog Oče, vsemogočni in največji. 
2. Po isti strani, pri zemlji: prikazuje Božjega sina, ki se je spustil iz nebes zaradi 
nas in zaradi našega zveličanja, utelesil se je po Svetem Duhu iz Marije Device 
in postal človek.
3. Obhodi tudi druge dele, medtem škropi na sredi stene, kar kaže na Svetega 
Duha, ki je po Gospodovem vnebohodu, ko sedi na desnici Očetovi, poslal Sve-
tega Duha nad učence, da bi bil za cerkev zdravnik Paracelsus,66 vodja resnice 
in krivovercev.
II. Škof vstopi v svetišče, nad pogoriščem piše s palico v obliki križa grško in 
latinsko abecedo, ki prikazuje Jezusa Kristusa Gospoda Našega, ki je na palici 
križa, potem ko so Judje zavrnili Božjo besedo, najprej spreobrnil grška, nato 
latinska ljudstva. On sam je naš mir, ki je iz obeh napravil eno.
III. K 12 postajam križevega pota dodajo prav toliko luči, ki nakazujejo na šte-
vilo apostolov in kolegij, kakor je izpričal Pavel. Razglašujemo, da je bil Kristus 
križan, da je bil za Jude to škandal, za ljudstvo neumnost. Ti so namreč zmago-
valci in Božji prijatelji, ki so s svojo krvjo zasadili Cerkev.
IV. Sedemkrat škof obhodi in poškropi oltar, kar simbolizira sedem obhodov 
in vstopov našega Gospoda Jezusa Kristusa v sveto mesto Jeruzalem: škof pa 
predstavlja Kristusa.
Prvič: ko so ga prinesli, da bi ga obrezali.
Drugič: ko ga je mati Marija predstavila štirideseti dan.
66 Znameniti zdravnik 16. stoletja Philippus Aureolus Theophrastus Paracelsus, ki je poleg zdravniškega poklica bil še raziskovalec 
narave in laični teolog. Prim. Paracelsus, Philippus Aureolus Theophrastus, v: Lexikon des Mittelalters Bd. VI (Lukasbilder bis Plan-
tagenêt) (ur. R. H. Bautier, R. Auty, N. Angermann), Artemis&Winkkler, München 1993, str. 1695–1696.
52 Julijana Visočnik
Tretjič: ko je bil star 12 let, je s svojimi starši in sorodniki vstopil v Jeruza-
lem in so ga tretji dan našli med učenimi.
Četrtič: Gospod je prišel v Jeruzalem in iz templja izgnal vse mešetarje, 
ki so kupovali in prodajali, rekoč: Moja hiša je hiša molitve. Vi pa …
Petič: ko je na zmagoslavni način na cvetno nedeljo vstopil v (Jeruzalem).
Šestič: ko je na veliki četrtek ob zadnji večerji, kjer je pokazal tipično ve-
čerjo, učencem umil noge in vzpostavil zakrament. 
Sedmič: ko so končali z večerjo, so odšli na vrt, kjer so ga prijeli Judje. 
Odpeljali so zvezano nedolžno jagnje. Tam je pretrpel izredne stvari 
vse do križanja.
Oblika groba je predpodoba oltarja. Ker je bil nedolžen Gospod ubit materi v 
naročju. In zatem položen v grob. Kamen je namazan na sedmih mestih oltarja, 
kar predstavlja Kristusove rane, po katerih so se vsi zakramenti razširili na nas. 
In po njih se mi posvečujemo.
IV. Zadnji osnutek za pridigo, ki ga je mogoče najti pod zaporedno številko 
44, se od ostalih razlikuje, saj ni opremljen s krajem in datumom, pripravljen 
pa je bil za pridigo ob obletnici posvetitve in ne za posvetitev samo. Iz besedila 
in tudi iz dopisov ob straneh (ki jih praktično ni) pa prav tako ni mogoče ugo-
toviti, kdaj in ob kateri priložnosti je to pridigo govoril. Morda je bil datum in 
kraj zapisan v zgornjem desnem robu prve strani, a ker je ravno ta del odtrgan, 
tega ne bo mogoče rekonstruirati. Zaradi narave vsebine (ob obletnici), pa tudi 
glede na Hrenov način dela, je mogoče sklepati, da je tudi to predlogo uporabil 
večkrat.
Prepis: 
In aniversario dedicationis
Hodie huic domui salus facta est.
Cum patriarcha Isaac seminarium fidei Christiana(e), in quo benedicenda(e) 
erant omnes gentes, filium suum Jacob, dilectum a Deo Esau fratrem odio haben-
te, vellet coniugio sancto foederari. Et mater Rebecca de eo materne sollicta, ne 
ab Esau occideretur, providit ut fugeret in Mesopotamiam, ad domum patris ac 
fratris sui, et inde uxorem duceret, ait, Si Jacob fili(us) meus uxore(m) duxerit de 
filiab(us) Chanaan, p(er) dolore moriar, ipse Jacob matri sua(e) obeditus perrexit, 
sine famulitio, equis, camelis, asinis, et suo madico itineris compendio sic(ut) via-
tico: ab omni humano solatio destitut(us) ac derelict(us) in monte Susa venit, et 
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 53
pernoctevit: Ibiq(ue) mirabil(iter) in somnis videns Dei visione(m), futura(e) su-
a(e) sponsa(e) in mysterio pra(e)sagium: scalam a terra ad coeli cacumen exten-
sam et stantem: in sum(m)itate ei(us) coeli apertu(m) oraculum: Deum scala(e) 
innixum: angelos autem ascendentes & descendentes, audivit verba Dei; ego ero 
custos et protector tuus, benedicam tibi terram in qua dormis, tibi dabo et semini 
tuo post te multiplicabo te ad oriente(m) et occidente(m): ad meridie(m) et aqui-
lone(m), et in semine tuo benedicuntur o(mn)es trib(us) terreae.67
Tunc Jacob evigilans a somno dixit: Vere hic domus Dei est, et ego nesciebam: 
quam terribilis est locus iste: hic domus Dei est, et porta coeli.
Cumq(ue) haec verba in omnib(us) dedicationib(us) ecclesiam utiq(ue) sponsa 
Dei, mystico decantentur, qualiter ad nuptias sponsa(e) & agni pertineant, vel ac-
cipienda sint, cum gra(tia) et auxilio Dei, tractabit(ur). Pra(e)parate corda v(est)
ra, et inchoabim(us) in no(m)i(n)e Jesu et Maria(e).68
Sponsam qua(e)siturus Jacob vision(em) hanc vidit admirabilite(r) sponsa 
Chr(ist)i per Jacob rep(rae)sentati ecclesia est. Mons in quo dormivit Jacob Susa 
antea, postea visione(m) transacta Bethel (id est domus Dei) dict(us) e(st). De 
quo in Spiritu Isaias: Et erit in dieb(us) illis, p(rae)parabitur mons domus D(omi-
ni) N(ostr)i in vertice montium.69 Item ut meli(us) mons iste intelligat(ur), indice 
designat: Venite, ascendamus ad montem Domini, et docebit nos vias et semitas 
suas. Quoniam de Sion exibit lex, et verbum D(omi)ni de Hier(oso)l(y)m(a).
Quia Sp(irit)us Sanct(us) in die Pentecostes descendit, et ibi p(rae)perata invenit 
ap(osto)lorum, ac credentium corda, illa(que) replens ibidem lege(m) Chri(sti)
anam, id e(st) symbolum Ap(osto)lorum dictavit: verbum fecerunt primum, fi-
dei et p(rae)dicationis in Hier(oso)l(y)m(a) Ap(osto)li, repudiato per Juda(e)as 
Chr(st)i evangelio,70 inde in o(mn)em terram, exivit son(us) eorum,71 et in fines 
orbis terra(rum) verba eorum. Et ha(e)c e(st) eccl(esia) Do(mus) Dei viventis.
Sponsa assumitur, ut filij procreentur in dilectione et unione mirabili qua(e) in 
sacro72 coniugio. 2. Ut perpetuentur, et coniungantur familia(e). 3. Ut charitas 
extendatur in mundo, et repleat mundum. Ideo cognati exiluduatur: sola(e) du-
cuntur extrana(e) a cognatione. 4. Ut familia recte gubernetur, et domestica vigeat 
oeconomia. Ecce quomodo spiritualiter et mystice visio Jacob ad nuptias pertineat 
67 Gen. 28. Spodnji desni vogal strani je odtrgan, tako ni mogoče prebrati zadnje ali morda zadnjih dveh besed na prvi strani.
68 Propos.
69 Isa.
70 Act. 13.
71 Psal. 18.
72 Desni zgornji vogal je odtrgan, zato manjkajo zadnje besede v prvih treh vrsticah. Verjetno je zato izgubljena številka 1 (glede na 
to, da sledijo ostale od 2. do 4.).
54 Julijana Visočnik
ecclesia(e), et ad domum Dei. In domo pater familias caput e(st). Hic Deus sca-
la(e) innixus apparet fili(us) Dei.
Slika 4: Začetna stran osnutka št. IV (foto: Tone Krampač)
Prevod:
Ob obletnici posvetitve
Danes je za to hišo pridobljena rešitev.
Ko je očak Izak, seme krščanske vere, v kateri naj bodo blagoslovljena vsa ljud-
stva, svojega sina Jakoba, izbranega od Boga, ki ga je Ezau sovražil, želel zdru-
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 55
žiti v svetem zakonu, je mama Rebeka z materinskim čutom, da ga ne bi Ezau 
ubil, poskrbela, da je (Jakob) zbežal v Mezopotamijo, v dom njenega očeta in 
brata, da bi si od tam pripeljal ženo. Rekla je: »Če si Jakob, moj sin, vzame ženo 
izmed kanaanskih hčera, bom umrla zaradi bolečine.« Sam Jakob pa je mater 
ubogal in šel brez spremstva, konjev, kamel, oslov in s skromnimi prihranki za 
popotnico. Brez vsake človeške tolažbe in zapuščen je prišel na goro Suza, kjer 
je prenočil. Tam je v sanjah čudežno videl podobo Boga, v skrivnosti slutnjo 
svoje bodoče neveste. Stopnice, ki so se raztezale z zemlje do vrha neba, na vrhu 
pa odprt orakelj nebes: Bog je podpiral stopnice, angeli pa so hodili gor in dol, 
zaslišal je besede Boga: »Jaz bom tvoj varuh in zaščitnik, blagoslavljam ti Zeml-
jo, na kateri spiš, tebi in tvojemu zarodu jo bom dal in pomnožil tvoj zarod od 
vzhoda do zahoda, od juga do severa, in v tvojem zarodu se bodo blagoslavljala 
vsa ljudstva zemlje.«
Tedaj se je Jakob zbudil in rekel: »To je zares hiša Božja in jaz nisem vedel, kako 
strah vzbujajoč je ta kraj. To je hiša Božja in to so nebeška vrata.«
Te besede se izgovarjajo pri vseh posvetitvah cerkva, kakor pri poroki neveste in 
jagnjeta, treba jih je sprejeti s hvaležnostjo in jih obravnavati z Božjo pomočjo. 
Pripravite vaša srca in začnimo v imenu Jezusa in Marije.
Jakob, ki želi najti nevesto, ko je videl to podobo – Kristusova nevesta po 
Jakobu predstavlja cerkev. Gora, na kateri je spal Jakob, se je prej imenovala 
Suza, po videnju pa se je preimenovala v Betel (to je hiša Božja). O čemer v 
duhu Izaija: »Zgodilo se bo tiste dni, gora hiše Gospoda našega bo pripravl-
jena najvišja med gorami.« Da bi se to goro boljše razumelo, se jo označi 
z indeksom: Pridite, povzpnimo se na Gospodovo goro in pokazal nam bo 
ceste ter svoje poti. Ker iz Siona je prišla postava, in Gospodova beseda iz 
Jeruzalema.
Ker Sveti Duh se je na binkošti spustil in našel pripravljena srca apostolov ter 
vernih. Napolnil jih je in prav tam narekoval krščansko postavo, to je simbol 
apostolov. Najprej so naredili besedo vere in slavljenja apostoli v Jeruzalemu, ko 
so Judje zavrnili Kristusov evangelij, od tam gre po vsem svetu njihov val, do 
konca sveta njihove besede. In to je Cerkev, hiša živega Boga.
Nevesta je vzeta, da se rodijo sinovi v ljubezni in čudoviti združitvi, ki je v sve-
tem zakonu. 2. Da bi družine trajale in se združevale. 3. Da bi se ljubezen širila 
po svetu in ga napolnila. Zato se sorodniki izogibajo, poročajo se samo zunan-
je (ne v sorodstvu). 4. Da bi se družine pravilno vodile in bi cvetelo domače 
gospodarstvo. Glej, kako duhovno in mistično je Jakobova vizija povezana s 
56 Julijana Visočnik
cerkveno svatbo in s hišo Božjo. Doma je oče glava družine. Tukaj se Bog, ki se 
naslanja na stopnice, pojavi kot Božji sin.
BESEDA OB OBRAVNAVANIH PRIDIGAH
Štirje na tem mestu obravnavani osnutki za pridige spominjajo na tiste, ki 
so bili v preteklosti že predstavljeni, sploh tista osnutka, ki sta nastala ob usta-
novitvi kapucinskih samostanov v Ljubljani in Mariboru, sta zaradi očitne vse-
binske podobnosti več kot sorodna tem. Tematika, citati iz Svetega pisma, pa-
rafraziranje podobnih motivov in aluzije tudi na iste odlomke so skupni vsem. 
Odlomki, ki odigrajo ključno vlogo tako v enih kakor v drugih osnutkih pa so 
v glavnem vezani na Staro zavezo. 
Med starozaveznimi knjigami so gotovo največkrat uporabljene Mojze-
sove knjige. V prvi obravnavani pridigi nastopa sam Mojzes in njegova se-
stra Marija, ki sta prikazana kot predpodoba dogodkov in oseb v Novi zavezi. 
Omeni se Mojzesova vloga pri izhodu iz Egipta ter njegovo srečanje z Bogom 
v gorečem grmu. Iz na tem mestu uporabljenega opomina, ki je bil namenjen 
Mojzesu, da naj se vendar sezuje, saj je na svetem mestu, Hren preide na osre-
dnjo temo njegovih pridig ob posvetitvah cerkva, ki se v takšni ali drugačni 
obliki ponovi v vseh štirih: govori namreč o svetišču, ki je svet prostor ter 
zatočišče oz. pribežališče (refugium). Ne zanemari pa tudi Nove zaveze, saj kar 
nekaj prostora nameni priliki o izgubljeni ovci in dobrem pastirju. Za dobre 
pastirje ima škofe in duhovnike, a ob tem izrazi očiten dvom in kritičnost: 
»Episcopi et sacerdotes nunc urbaria quam ovilia potius dicendi pistores non 
pastores. Porcos et vaccas non oves quaerentes.« Zdi se mu torej, da škofje in 
duhovniki bolj skrbijo za urbarialne zadeve kakor za pastirske: da bolj iščejo 
krave in svinje kakor ovce. Poanta je več kot očitna, že devetega ljubljanskega 
škofa je motilo, da se je duhovščina bolj ukvarjala z gospodarstvom kakor s 
pastoralo.
V drugem osnutku več pozornosti nameni ognju, požaru, nevihtam z bli-
ski in strelami. Zopet se znajdemo z Mojzesom pred gorečim grmom, Mojzes 
pa naj se, zaradi tega, ker stoji na svetem kraju, sezuje. V nadaljevanju našte-
va starozavezne primere, ki so posredno ali neposredno povezani z ognjem: 
Abrahamovo žrtvovanje Izaka; posvetitev Salomonovega templja in ogenj, ki 
pogoltne daritev; prerok Elija in 12 plamenov, ki pokončajo vse. Sledi prehod na 
Novo zavezo z binkoštmi in svetim duhom v ognju ter naštevanje oseb oziroma 
primerov, ki so s tem v zvezi: Zahej, Marija Magdalena, Peter, Matej ter udaren 
zaključek, da je sam Gospod sonce, ogenj, ki vžiga. Opozori pa tudi na pomen 
luči (svetlobe, sveč) v cerkvah, ko zapiše: »Sic quod in templo accenduntur lumi-
naria super ardoribus, se componunt omnes, silent, praestolantur divina officia, 
quibus et ipsi ardore devotionis inardescunt.«
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 57
V naslednjem osnutku se na začetku ponovi Zahej iz Nove zaveze, v sre-
dišče pa Hren tokrat postavi oltarje, razna sveta mesta in svetišča. Predstavi že 
znane osebe iz Stare zaveze: Jakoba, Abrahama, Salomona in Mojzesa. Jakoba, 
stopnice, angele in kamen, na katerem je spal, smo srečali že večkrat.73 Abraha-
ma in njegovo žrtvovanje edinorojenca ter Salomona z znamenitim templjem 
pa v prejšnji pridigi; obe mesti že sami po sebi spet predstavljala sveta kraja. 
Ponovno nam pred oči postavi še Mojzesa kot pastirja in Boga v gorečem grmu, 
ki mu med drugim pove: »Locus enim in quo stas, locus sanctus est.« (Mesto, na 
katerem stojiš, je sveto mesto). V nadaljevanju nas popelje v zgodovino gradenj 
cerkva, spomni namreč na prvega rimskega cesarja, ki je dovolil krščansko vero, 
Konstantina Velikega. Sprašuje se, komu naj cerkve sploh posvetijo, ali samo 
Bogu ali tudi svetnikom in če ja, zakaj tudi njim. Razmeroma velik del besedila 
nameni razlagi in argumentaciji, zakaj so lahko cerkve posvečene tudi svetni-
kom, kar je mogoče razumeti v okviru pojmovanja svetnikov znotraj katoliške 
vere. Ta jim namreč pripisuje veliko večji pomen kot protestanti in Hren jih opi-
še kot Božje prijatelje, ki si kot takšni zaslužijo tudi tovrstne potrditve. Hren pa 
je najbrž izkoristil možnost in še eno priložnost, da je opozoril na razlike med 
katoliki ter protestanti. Nekoliko preseneča del osnutka, ki ga Hren nameni po-
teku svetega obredja ob posvetitvah cerkva in oltarjev. Pri Hrenovih osnutkih 
namreč nismo vajeni njegovih lastnih sestavkov, saj so v glavnem sestavljeni iz 
citatov Svetega pisma ali pa vsaj iz aluzij na Biblijo. Ta osnutek je, kar se tega 
tiče, poseben, saj ne le, da se ukvarja s svetniki, ampak si napiše tudi oporne 
točke glede poteka obredja ob posvetitvah.74 Najprej naj torej cerkev obkroži od 
zunaj in jo večkrat poškropi, kar je v znamenju Očeta in Sina in Svetega Duha, 
nato pa naj vstopi v cerkev in tam nadaljuje z obredjem: grški in latinski križ, 
križev pot (z 12 postajami,75 ki kažejo na 12 apostolov) ter cerkev naj znotraj 
obkroži sedemkrat, kar simbolizira sedem Kristusovih vstopov v Jeruzalem, ki 
jih tudi našteje in opiše.
V zadnjem obravnavanem osnutku, ki je nastal za praznovanje obletni-
ce posvetitve, spet srečamo mnogo starozaveznih oseb: Izaka, Jakoba, Ezava in 
Rebeko. Ta pošlje Jakoba v Mezopotamijo, da bi ga obvarovala pred bratom. 
In tu smo ponovno priča Jakobovim sanjam z lestvijo, angeli in Božjimi bese-
dami: »Jaz bom tvoj varuh in zaščitnik, blagoslovil bom zemljo, na kateri spiš, 
73 Glej osnutka, objavljena v: Visočnik, Pridiga za kapucinski samostan v Ljubljani, str. 59–74 (samo omemba) in Visočnik, Pridiga za 
kapucinski samostan v Mariboru, str. 455–476. 
74 Glej prepis in prevod osnutka št. III.
75 Najverjetneje ima v mislih križev pot, ki ga sicer danes bolj poznamo pod via crucis, a ga lahko najdemo tudi v besedni zvezi in 
pictis XII crucibus. Danes smo sicer vajeni na 14 postaj križevega pota, a na začetku je število postaj variiralo celo med 7 in 30. 
Število 12 je bilo sploh privlačno zaradi 12 apostolov. Prim. Avgust Stegenšek, Zgodovina pobožnosti sv. križevega pota. Maribor: 
Voditelj, 1912; Marijan Smolik, Emilijan Cevc, Križev pot, v: Enciklopedija Slovenije 6, 1992, str. 22.
58 Julijana Visočnik
pomnožil bom tvoj zarod …«76 In ko se Jakob zbudi, ve: »Hic domus dei est, et 
porta coeli.«77 Opisan odlomek je bil Hrenu očitno blizu, saj ga je rad porabil 
predvsem ob tovrstnih priložnostih (z njim smo se srečali že v tem prispevku, 
kakor tudi že v preteklosti).78 V zadnjem odstavku osnutka pa se preko Jakoba, 
ki je šel na vzhod tudi za to, da bi si našel ženo, Hren posredno dotakne še dru-
žinskega življenja: »Ut familia recte gubernetur, et domestica vigeat oeconomia. 
… In domo pater familias caput est.« Poleg omemb svetopisemskih odlomkov, 
oseb, dogodkov in navedkov, pa se Hren sklicuje še na cerkvene očete in Rimski 
brevir, a so te navezave le ohlapne, saj npr. zapiše samo: Doctrinae ex sanctis 
patribus (Nauki iz svetih očetov).
Predvsem na osnovi zadnjih dveh osnutkov za pridige je mogoče zaklju-
čiti, da se nam Hren tokrat kaže tudi kot oseben pridigar, katerega pridige niso 
sestavljene izključno iz svetopisemskih citatov, temveč vključi še kak zgodovin-
ski podatek, navodila in napotke, morda celo osebne želje: »Ut charitas exten-
datur in mundo, et replet mundum.« Ker pa smo bili do sedaj vajeni predvsem 
Hrenovih brezosebnih osnutkov (s tu in tam kakšno izjemo), se zdi, da imajo 
ti odlomki še toliko večjo težo, sploh če si predstavljamo, da je bil Hren, kot 
poročajo viri, energičen govornik in goreč pridigar.79
VIRI IN LITERATURA 
Arhivski viri
Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL)
NŠAL 100, fasc. 98/1 (Kapiteljski arhiv: Hrenove pridige).
NŠAL 11, fasc. 1. (Hrenovi pontifikalni protokoli).
Literatura
Benedik, Metod, Iz protokolov ljubljanskih škofov, Protokol I, 128–353, za leta 1606–1611, v: 
Acta ecclesiastica Sloveniae 10, Ljubljana 1988, str. 7–159.
Benedik, Metod, Iz protokolov ljubljanskih škofov, Protokol II, 1-59v, za leta 1612–1613, v: 
Acta ecclesiastica Sloveniae 14, Ljubljana 1992, str. 7–57.
Benedik, Metod, Predstavitev protokolov škofa Hrena 1614–1630, v: Acta ecclesiastica Slove-
niae 19, Ljubljana 1997, str. 173–210.
Benedik Metod, Angel Kralj, Protokoli škofa Hrena 1614–1630, v: Acta ecclesiastica Sloveni-
ae 19, Ljubljana 1997, str. 171–440.
Dolinar, France Martin, Tomaž Hren (1560–1630), v: Dom in svet, 1995, str. 215–223.
Dolinar, France Martin, Ljubljanski škofje, Družina, Ljubljana 2007.
76 1 Mz 28, 10–15.
77 1 Mz 28, 17.
78 Visočnik, Pridiga za kapucinski samostan v Ljubljani, str. 59–74 (samo omemba) in Visočnik, Pridiga za kapucinski samostan v 
Mariboru, str. 455–476. 
79 France Škrabl, Hrenova oznanjevalna dejavnost, v: Hrenov simpozij v Rimu (ur. E Škulj), Celje1998, str. 184–185.
TOMAŽ HREN IN PRIDIGE OB POSVETITVAH CERKVA 59
Grdina, Igor, Hrenov odnos do protestantov, v: Hrenov simpozij v Rimu (ur. E. Škulj), Mo-
horjeva družba, Celje 1998, str. 229–243. 
Kemperl, Metoda, Romanja in romarske cerkve 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Gorenjska z 
Ljubljano, Celjska Mohorjeva družba, Celje 2011.
Kolar, Bogdan, Ljubljanski škof Tomaž Hren in katoliška obnova, v: Bogoslovni vestnik 52, 
1992, str. 17–28. 
Kralj, Angel, Transkripcija Protokolov škofa Hrena 1614–1630, v: Acta ecclesiastica Sloveniae 
19, Ljubljana 1997, str. 211–440.
Lavrič, Ana, Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti I, Sloven-
ska akademija znanosti in umetnosti, razred za zgodovinske in družbene vede, dela 
32, Ljubljana 1988.
Lavrič, Ana, Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti II, Slo-
venska akademija znanosti in umetnosti, razred za zgodovinske in družbene vede. 
Dela 32, Ljubljana 1988.
Lavrič, Ana, Vloga ljubljanskih škofov Janeza Tavčarja in Tomaža Hrena v likovni umetno-
sti katoliške obnove, v: Bogoslovni vestnik 52, 1992, str. 99–109.
Paracelsus, Philippus Aureolus Theophrastus, v: Lexikon des Mittelalters Bd. VI (ur. R. H. 
Bautier, R. Auty, N. Angermann), Artemis&Winkkler, München 1993, str. 1695–1696.
Peklaj, Marijan, Odnos škofa Tomaža Hrena do Svetega pisma., v: Hrenov simpozij v Rimu 
(ur. E. Škulj), Mohorjeva družba, Celje 1998, str. 275–282.
Petrič, Franci, Življenjska pot Tomaža Hrena (1560–1630), v: Hrenov simpozij v Rimu (ur. E. 
Škulj), Mohorjeva družba, Celje 1998, str. 77–88.
Smolik Marijan, Emilijan Cevc, Križev pot, v: Enciklopedija Slovenije 6, 1992, str. 22.
Snoj, Alojzij Slavko, Vzgoja in izobraževanje duhovnikov v Hrenovem času, v: Hrenov sim-
pozij v Rimu (ur. E. Škulj), Mohorjeva družba, Celje 1998, str. 199–216.
Stegenšek, Avgust, Zgodovina pobožnosti sv. križevega pota. Maribor: Voditelj, 1912.
Škafar, Vinko, Hren ter kapucini in drugi redovi, v: Hrenov simpozij v Rimu (ur. E. Škulj), 
Mohorjeva družba, Celje 1998, str. 257–274.
Škrabl, France, Hrenova oznanjevalna dejavnost, v: Hrenov simpozij v Rimu (ur. E. Škulj), 
Mohorjeva družba, Celje 1998, str. 181–198.
Turk, Josip, Hrenove pridige, v: Bogoslovni vestnik 18, I-II, 1938, str. 40–73.
Visočnik, Julijana, Hrenova pridiga ob polaganju temeljnega kamna za kapucinski samo-
stan v Ljubljani, v: Studia mythologica Slavica 13, 2010, str. 59–74.
Visočnik, Julijana, Hrenova pridiga ob ustanovitvi kapucinskega samostana v Mariboru, v: 
Arhivi 34, št. 2, 2011, str. 455–476.
Visočnik, Julijana, Tomaž Hren in romarji (pridiga št. IV), v: Arhivi 36, št. 2, 2013, str. 
315–327.
POVZETEK
V prispevku so predstavljeni štirje osnutki za pridige ljubljanskega škofa 
Tomaža Hrena s skupno značilnostjo: vsi so namreč povezani s posvetitvijo 
cerkva oz. njihovih oltarjev. Škof Hren je obravnavane osnutke pripravil v t. i. 
graškem obdobju, ko je služboval v Gradcu kot deželni namestnik (1614–1623). 
Na istem osnutku včasih naletimo na več različnih datumov, ki so (kot vemo že 
iz prejšnjih objav) posledica večkratne uporabe istega osnutka. 
60 Julijana Visočnik
V tokrat predstavljenih osnutkih se Hren izkaže tudi kot kritik (obstoječe-
ga stanja med duhovščino), podaja mnenja, daje napotke in navodila za potek 
obredja, našteva zgodovinska dejstva itd. To sicer ne pomeni, da mu Sveto pi-
smo ne predstavlja trdnega ogrodja, na katero pa vpleta še mnogo več. Hren, ki 
se ga je držal sloves dobrega pridigarja, je svoje govore s pridom izkoriščal za 
poudarjanje pomena in prednosti katolištva ter s tem rekatolizacijo. Prav to je 
mogoče videti v daljšem odstavku na temo svetnikov, ki jim protestanti ne pri-
pisujejo večjega pomena. Opazen je namreč Hrenov trud, da izpelje in poudari 
pomen svetnikov kot Božjih prijateljev.
KLJUČNE BESEDE: Tomaž Hren (1560–1630), posvetitve cerkva, homiletika, 16. 
in 17. stoletje, protireformacija, katoliška obnova
Summary
TOMAŽ HREN AND HIS SERMONS UPON CONSECRATION OF 
CHURCHES
The article presents four drafts of sermons of the Ljubljana bishop Tomaž 
Hren which have a common characteristic: they are all linked to the consecra-
tion of churches or their altars. Bishop Hren wrote these drafts in his so-called 
Graz period, when he worked in the city as a land deputy (1614–1623). The same 
draft occasionally displays several different dates which are (as we know from 
previous publications) the consequence of the fact that Hren used one draft 
several times. 
In the drafts discussed here, Hren also shows us his critical side (about 
the existing state of the clergy), he offers opinions, gives instructions and guid-
ance for how ceremonies should be run, enumerates historical facts etc. Hren, 
who was renowned as a good preacher, took every opportunity in his speeches 
to emphasise the importance and benefits of Catholicism and hence Catholic 
renewal. This is clearly discernible from a longer paragraph on the subject of 
saints to which Protestants do not contribute greater significance. Hren’s effort 
to derive and stress the importance of saints as God’s friends can be noticed.
KEYWORDS: Tomaž Hren, consecration of churches, homiletics, 16th and 17th 
centuries, Counter-reformation, Catholic renewal