ŠTEVILKA
L.MOXI.VI[|. SEPTffM6ER20!6 CENA 1.70 EUR
Tradicionalna poletna razstava v Mozirskem gaju privabila vrsto navdušenih obiskovalcev
STRAN 10
Na 63. Zlati harmoniki Ljubečne Tanji Pod križni k plaketa Avgusta Stanka
40, Ovčarski praznik v Šmiheiu izpeljali kljub slabemu vremenu
STRAN 12
STRAN 17
Oglasi
2 Savinjske novice št. 35, 2. september 2016
Iz vsebine:
Tretja stran
Zgornjesavinjska prometno-varnostna oaza
Temo tedna:
V Zgornji Savinjski dolini letos manj prometnih nesreč in brez smrtnih žrtev.........4
SLS:
Jakob Presečnik
dokončno izstopil iz stranke..............................5
7. Solon Traminec:
Kulinarika iz Zgornje Savinjske doline pritegnila gurmane...............................................6
Gornja Radgona:
Na državnem sekaškem tekmovanju
so se Nazarčani uvrstili na drugo mesto......7
6. Festival narodnozabavne glasbe:
Zlati kolovrat ansamblu Zadetek.................... 11
Od štanta do štanta:
V Lučah s starimi običaji
skrbijo za ohranjanje tradicije......................... 11
Gorsko kolesarski spust:
Monika Hrastnik postala v Wisli na Poljskem evropska podprvakinja............18
Pred 25 leti, ko je Slovenija postala samostojna država, je bila vožnja po naših cestah precej bolj nevarna kot danes. Imeli smo le nekaj kilometrov štiripasovne avtoceste, avtomobili so imeli bistveno manj varnostnih dodatkov, po regionalnih in magistralnih cestah pa so se vile kolone tovornjakov. V letu 1991 je v prometnih nesrečah na naših cestah ugasnilo skoraj petsto življenj, najbolj črno statistiko pa beleži leto 1994, ko so slovenske ceste vzele 506 življenj.
Na cestah, rezerviranih za motorna vozila, kjer so bile potovalne hitrosti najvišje, je zlasti v času poletnih mesecev potekala prava ruleta pri prehitevanju kolon počasnih in preobremenjenih tovornjakov. Prehiteti dva ali tri vlačilce, ki so se v kakšen dolg klanec vzpenjali s hitrostjo dvajset kilometrov na uro ali celo manj, je bilo z yugom, stoenko, katrco in podobnimi avtomobili pravi izziv. To so bili avtomobili s skromno močjo motorja, varnostno opremo pa je predstavljal praktično le varnostni pas. In če se prehitevanje »v škarje« ni izšlo, so bile posledice praviloma tragične.
Število prometnih nesreč in smrtnih žrtev v Sloveniji je po zaslugi sistematičnih aktivnosti policije in ostalih pristojnih institucij v drugi polovici devetdesetih let začelo upadati in ta pozitivni trend se je nato nadaljeval tudi v novem tisočletju. Leta 2004 je bila naša država s 137 mrtvih udeležencev v cestnem prometu na milijon prebivalcev še na 21. mestu med 25 državami EU, do leta 2014 pa je po omenjenem kriteriju napre-
dovala na 11. mesto med 28 članicami EU, kar pomeni, da smo v enajstih letih zmanjšali število umrlih na milijon prebivalcev za 62 odstotkov.
V	letu 2014 je na cestah v Evropski uniji v povprečju umrlo 51 udeležencev cestnega prometa na milijon prebivalcev, v Sloveniji pa smo v predlanskem letu z 52 mrtvimi skoraj ujeli povprečje EU, zato nam je Evropski svet za varnost prometa podelil nagrado za varnost v cestnem prometu.
Do sredine avgusta letošnjega leta je na cestah v Sloveniji umrlo 90 ljudi, v enakem obdobju lani dvanajst manj. Trend se je sicer znova obrnil navzgor že lani, ko smo beležili več smrtnih žrtev kot leto prej, vprašanje pa je, kaj se bo na področju prometne varnosti še dogajalo do konca letošnjega leta.
V	Zgornji Savinjski dolini je prometno-varno-stna statistika bistveno ugodnejša od tiste na nacionalnem nivoju. Letos se je na našem območju zgodilo za petino manj nesreč kot lani, mrtvih zaenkrat ni bilo, za devet odstotkov je bilo manj nesreč s telesnimi poškodbami in za skoraj 90 odstotkov manj hudo telesno poškodovanih. Še več o stanju prometne varnosti pri nas lahko preberete v tokratni temi tedna.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
Dirka okrog Avstrije:
Kolesarja Blatnik in Rosenstein uvrščena na odlično tretje mesto..................21
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 35, 2. september 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 3
Tema tedna
STATISTIKA PROMETNIH NESREČ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V LETO 2016
ii nesreč in brez smrtnih žrtev
Po ugotovitvah evropske komisije so evropske ceste še vedno najvarnejše na svetu, se pa upočasnjuje zmanjševanje smrtnih žrtev na njih. Slovenski policisti ugotavljajo, da se zvišuje število prometnih nesreč, kjer so povzročitelji ali žrtve mladi. Večinoma je vzrok teh tragičnih nesreč neprilagojena hitrost.
Pregled statistike prometnih nesreč na območju Policijske postaje (PP) Mozirje pa ne prinaša slabih rezultatov. Prometnih nesreč na območju naše doline je bilo do 20. avgusta kar za 20 odstotkov manj kot leto poprej v enakem obdobju, manj je bilo nesreč s telesnimi poškodbami in kar je najlepše slišati, ni bilo smrtnih žrtev.
NEPRILAGOJENA HITROST GLAVNI
DEJAVNIK SMRTI IN POŠKODB
Na cestah EU je v lanskem letu umrlo 26.000 ljudi, podobno kot v dveh letih prej. Pregled podatkov po posameznih državah članicah kaže, da se število smrtnih žrtev prometnih nesreč po EU precej razlikuje. V lanskem letu so jih največ zabeležili v Bolgariji, najmanj žrtev prometnih nesreč pa je bilo na Malti. Od leta 2010 do 2015 je število smrtnih žrtev v EU upadlo za 17 odstotkov, v Sloveniji pa za 13 odstotkov.
Letos, do 21. avgusta, so slovenske ceste terjale že 90 smrtnih žrtev, v enakem obdobju preteklega leta 78. Glede na to število bi lahko predvidevali, da so letošnje nesreče bolj tragične kot lanske, kljub temu so slovenski policisti od januarja do maja ugotovili za 67 odstotkov manj kršitev cestnopro-metnih predpisov kot v enakem obdobju lani. Izrekli so za tri odstotke več opozoril in odredili precej manj alkotestov kot leto poprej (56.037, lani 151.325). Od teh je bilo letos pozitivnih 2.375, lani 5.364. Največ mrtvih (19) in hudo telesno poškodovanih (101) letos je bilo zaradi neprilagojene hitrosti, tudi lani je bila neprilagojena hitrost glavni dejavnik smrti in hudih poškodb na slovenskih cestah.
V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI DO
SEDAJ MANJ NESREČ KOT LANI
In kakšna je statistika prometnih nesreč v letošnjem letu (do 20. avgusta) na območju Zgornje Savinj-
ske doline? Kot so nam sporočili iz PP Mozirje, so v tem obdobju obravnavali 39 prometnih nesreč, lani v enakem obdobju 50. Razveseljiva je novica, da letos (še) ni bilo prometnih nesreč s smrtnim izidom, lani je bila ta čas že zabeležena ena smrtna žrtev.
že, da letos povzročitelji pogledajo nekoliko globje v kozarec, kot so lani. Povprečna stopnja alkoholizira-nosti pri povzročiteljih prometnih nesreč namreč letos znaša 1,80 g/kg alkohola v krvi (lani 1,67). Po podatkih PP Mozirje pri ugotovljenih prekrških cestnoprometnih predpisov znaša povprečna stopnja alkoholiziranosti 1,00 g/kg alkohola v krvi.
Kot kaže statistika, mladi zgor-njesavinjski vozniki niso zelo problematični. Vozniki z vozniškim
Letos so na Policijski postaji Mozirje obravnavali 39 prometnih nesreč, lani v enakem obdobju 50. (Fotodokumentacija PGD Nazarje)
Letos je devet odstotkov manj nesreč, pri katerih je prišlo do telesnih poškodb, in kar trideset odstotkov manj nesreč s povzročeno materialno škodo. V teh prometnih nesrečah je bilo tudi 88 odstotkov manj hudo telesno poškodovanih (letos eden, lani osem), bilo pa je 45 odstotkov več lahko telesno poškodovanih.
MLADI VOZNIKI SE VZORNO VZDRŽUJEJO ALKOHOLA
Tudi v naši dolini sta glavna vzroka prometnih nesreč neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Pomemben sovzrok pri prometnih nesrečah je alkoholiziranost povzročiteljev, a letos v naši dolini manjkrat kot lani v enakem obdobju.
Delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč v letošnjem letu je 12,8-odstoten (lani 16,0). Izmerjena koncentracija alkohola v krvi ka-
stažem do dve leti so bili udeleženi samo v dveh prometnih nesrečah (obakrat kot povzročitelji), lani v enakem obdobju v petih. Vinjenih voznikov začetnikov, ki bi povzročili prometne nesreče, sploh ni bilo.
VSAKA PETA PROMETNA
NESREČA ZARADI NEPRILAGOJENE HITROSTI
Prav previsoka hitrost pri mladih voznikih je po opozorilih Agencije za varnost prometa najbolj zaskrbljujoča. Število prometnih nesreč, kjer so povzročitelji ali žrtve mladi, je čedalje več. Zaradi tega je v zadnjem tednu avgusta po vsej Slove-
niji potekala nacionalna preventivna akcija, s katero je agencija želela osveščati udeležence v prometu o nevarnostih prehitre in neprilagojene vožnje.
Po podatkih agencije se je kar vsaka peta prometna nesreča, od skupaj 10.380 prometnih nesreč letos, zgodila zaradi neprilagojene hitrosti. V teh nesrečah je umrlo 24 ljudi, 170 je bilo hudo telesno poškodovanih in 1.118 lažje telesno poškodovanih. Mladi, stari do 24 let, so povzročili kar 522 prometnih nesreč.
STE ŽE OPAZILI KAKŠEN NOV PROMETNI ZNAK?
V začetku julija je pričel veljati nov pravilnik o prometni signalizaciji, s katerim ob slovenske ceste tudi uradno prihajajo novi prometni znaki. Vzdrževalci imajo sicer za postavitev večine novih znakov na voljo deset let, edini znak, ki je bil postavljen takoj, je oznaka za začetek in konec hitre ceste.
Med pomembnejše novosti se uvršča prometni znak za zavijanje v desno pri rdeči luči, ki še ne bo stopil v veljavo, dokler ne bodo sprejeti podzakonski akti, ki urejajo tak prometni manever.
Med znaki, ki se na novo uvajajo, sta tudi znaka, ki se bosta aktivirala ob zaznavi vozila v nasprotno smer ali medveda. Na avtocesti pri Vranskem je naprava za zaznavanje nasproti vozečega vozila že postavljena, na nevarnost pa bodo zaenkrat opozarjali na porta-lih na avtocesti.
Več znakov je nekoliko preoblikovanih, med njimi znak, ki opozarja na nevarnost otrok na vozišču. Se pa s slovenskih cest umika znak za priporočeno hitrost, po ugotovitvah ministrstva za infrastrukturo namreč ni nobenih podatkov, da bi bil ta znak koristen.
Tatiana Golob
4 Savinjske novice št. 35, 2. september 2016
Aktualno
SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA IN SASA INKUBATOR
Podpisali pogodbo o dolgoročnem sodelovanju
Da bi dosegla še tesnejše sodelovanje na področju spodbujanja podjetništva in razvoja človeških virov sta SAŠA inkubator in Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) sklenila pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. V pogodbi je med drugim opredeljeno so-
lanstvom želita razvijati SAŠA inkubator in SŠGZ.
NOVA LOKACIJA IN NOVO VODSTVO
Sodelovanje med obema ustanovama sega v leto 2009. V zadnjem obdobju, odkar SAŠA inkuba-
Pogodbo o dolgoročnem sodelovanju sta podpisala prokuristka SASA inkubatorja mag. Biljana Škarja in direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik.
(Fotodokumentacija SŠGZ)
delovanje pri prijavah na razvojna sredstva EU in na druge razpise, namenjene razvoju kadrov in podjetništva. Ostale aktivnosti bodo predmet širšega sodelovanja, ki ga v skladu s svojo vizijo in pos-
tor posluje v Podjetniškem centru Standard in ima z novo vodstveno ekipo ambiciozno zastavljen program dela ter cilje, je sodelovanje postalo bolj intenzivno.
V letošnjem letu sta partner-
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS)
Jakob Presečnik dokončno izstopil iz stranke
V ponedeljek, 29. avgusta, je razsodišče Slovenske ljudske stranke sprejelo dokončno odločitev, da se nekdanjega predsednika stranke in enega od ustanovnih članov Marjana Podobnika izključi iz SLS. Za izključitev so glasovali štirje člani razsodišča, eden je bil proti. Kot je napovedal Jakob Pre-sečnik, je s tem dnem oziroma zaradi izključitve Podobnika Preseč-nik izstopil iz stranke SLS.
Jakob Presečnik je pred časom na vodstvo stranke naslovil odstopno izjavo, ki stopi v veljavo z dnem, ko bo izključen Marjan Podobnik. Še pred tem je Presečnik
odstopil z vseh funkcij, ki so mu bile v SLS zaupane. »Moj izstop verjetno ne bo edini. Gotovo bo odločitev razsodišča k izstopu spodbod-la še koga.«
In kako razmišlja Presečnik o svoji politični prihodnosti? »Najprej počakajmo, da se vode zbistrijo in dajmo času čas. Zaenkrat o vstopu v kako stranko ne razmišljam, to pa ne pomeni, da bom postal povsem pasiven in da ne bom še nadalje po svojih možnostih deloval v dobrobit Zgornje Savinjske doline in njenih prebivalcev.«
Marija Lebar
ja skupaj uspešno izvedla več aktivnosti, kot so informativni dan s predstavitvijo aktualnih razpisov za gospodarstvo, teden intelektualne lastnine in okroglo mizo z naslovom Priložnosti na tujih trgih. SAŠA inkubator je svoje poslanstvo in način delovanja predstavil na majski seji sekcije računovodskih servisov pri SŠGZ, kjer so bile nakazane nekatere možnosti sodelovanja v prihodnje.
ČLANOM OMOGOČAJO MNOGO PRILOŽNOSTI IN UGODNOSTI
SAŠA inkubator je pomemben
NA KRATKO
dejavnik v podpornem okolju za podjetništvo v tukajšnji regiji. Je del nacionalne sheme podpornih inšti-tucij za podjetništvo, ki svojim članom omogoča koriščenje mnogih razvojnih priložnosti in ugodnosti.
Poslanstvo SŠGZ je povezovanje gospodarskih subjektov različnih dejavnosti v SAŠA regiji in vzpostavljanje komunikacije med njimi ter širšim družbenim okoljem z namenom povečevanja konkurenčnosti članov in zagotavljanja ugodnejših pogojev za poslovanje in izvajanje njihove družbene odgovornosti.
Marija Lebar
O plačila davkov in prispevkov po plači
Vlada bo v obravnavo v državni zbor poslala predlog novele zakona o davčnem postopku. Ta prinaša več novosti in poenostavitev za davčne zavezance ter dodatnih možnosti za lažje plačilo davčnega dolga, ki bi naj veljale od 1. januarja 2017. Pomembna novost sta zamik roka plačila davkov in prispevkov za pet dni po izplačilu plač ter dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. V primerih poenostavljene prisilne poravnave bo lahko davčni organ dovolil obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih. Predlog novele zakona uvaja tudi pred izpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost, ki ga bo Furs izdal vsem prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanje.
Pogajanja o povprečnini občin v teku
Predstavniki občinskih združenj in vlade so konec avgusta začeli pogovore o prihodnji višini sredstev za financiranje občin. Vlada je predstavila predlog, po katerem bi bila povprečnina nekoliko višja kot doslej, in sicer naj bi bilo izhodišče ministrstva 524 evrov, kar je dva evra več kot letos, za leto 2018 pa še šest evrov več. Predsednik ZOS Robert Smrdelj je za STA izjavil, da verjetno v združenjih ne bodo pristali na manj od zahtevanih 536 evrov za obe prihodnji leti.
Začela se je akcija Darujem kri za poškodovane v prometnih nesrečah
V Celju so predstavniki gibanja Še vedno vozim - vendar ne hodim pričeli z veliko krvodajalsko akcijo, ki bo potekala do konca oktobra. Tudi tokrat akcija poteka v sodelovanju s Transfuzijskim centrom Splošne bolnišnice Celje. Darovanje krvi v celjski bolnišnici za poškodovane v prometnih nesrečah je možno vsak ponedeljek med 7.30 in 10.30 uro. Kot pravijo v društvu, je osnovni namen akcije ta, da tisti, ki se poklicno ukvarjajo z varnostjo na slovenskih cestah ter problematiko alkohola v cestnem prometu, darujejo del sebe.
TG
Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 5
Gospodarstvo, Iz občin
7. SALON TRAMINEC NA NEGOVSKEM GRADU Z OBISKOM POČASTIL KMETIJSKI MINISTER
Kulinarika iz Zgornje Savinjske doline pritegnila gurmane
V ponedeljek, 22. avgusta, je na gradu Negova potekala vinogra-dniško-kulinarična prireditev 7. Salon Traminec z mednarodno udeležbo. Več kot 1200 obiskovalcem je ponudil bogato izbiro vzorcev traminca, tega cenjenega vina iz sedmih držav. Prireditev si je v večernih urah ogledal tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je večletno dogajanje na Negovskem gradu označil za prvo in največjo vinarsko druženje v deželi.
SALON ODPRL MINISTER ŽIDAN
Kmetijski minister Židan je dejal, da je ponosen na organizatorje prireditve, na vrhunska slovenska vina in pridelovalce. Obkrožen z vinskimi kraljicami, predstavniki
Del sredstev, ki se zberejo od pobrane najemnine za omrežje daljinskega ogrevanja, je Občina Nazarje letos namenila za izvedbo enotnega sistema daljinskega nadzora toplovodnega omrežja. V sklopu izvedbe del za daljinski nadzor in nameščanja potrebne opreme je občina naročila še dodatno opremo. Ta bo na območju doma kulture in središča Naza-
organizatorjev Magdo in Danilom Steyer (Vinogradništvo Steyer), Borutom Cvetkom (Mediaspeed), Normo Bale (Kultprotur), domačim županom Stanislavom Rojkom ter nekaterimi drugimi gosti je nato nazdravil z dišečo penino Steyer Vaneja in tako slavnostno odprl prireditev.
OB VRHUNSKI PONUDBI VIN TUDI KULINARIKA
Vinsko ponudbo tramincev, ki so jo lahko doživeli, okušali vina ter
sklepali prijateljstva v dveh velikih dvoranah, je polepšala inovativna kulinarična ponudba šestnajstih slovenskih gostincev. Med njimi so svojo tipično kulinariko (domači dimljen ribji namaz, zgornjesa-vinjske žlinkrofe, domači želodec
rij omogočala tako imenovani Wi-Fi oziroma brezžični in brezplačen dostop do interneta.
Z dodatno opremo bi bilo mogoče zagotoviti boljšo internetno povezavo na območju kraja Spodnje Kraše. Za zagotavljanje boljšega mobilnega signala v tem kraju občina v sodelovanju s ponudniki mobilnih storitev išče ustrezno rešitev.
Marija Lebar
s skuto in obrnjenkom) ter gostin-sko-turistične možnosti ponudili tudi Kamp Menina, Hotel Golte ter Hiša Pečovnik iz Strmeca nad Luča-mi. Ponudniki so bili zadovoljni s povpraševanjem množice gostov, le-ti pa z degustacijo in predstavitvami možnosti na območju vseh sedmih zgornjesavinjskih občin.
TUJI VINARJI VISOKO CENIJO
SLOVENSKO VINO IN KULTURO
Dogodek je obiskalo veliko število gostov zunaj naših meja. Ob
možnosti pokušanja kar 109 vrst traminca in nekaj žlahtnih dišečih penin so si obiskovalci lahko privoščili voden ogled grajskih soban, malo šolo vinskih okusov z enologoma Boštjanom Protnerjem in
Danilom Steyerjem, ogled razstave skulptur Roberta Juraka ter koncert s pevcema Samom Budno in Vladom Kreslinom.
LEP PRISPEVEK TUDI S STRANI SAVINJSKIH GOSTINCEV
Zadovoljni z možnostjo ponudbe svojih hišnih specialitet ter izmenjave informacij in kontaktov so bili tudi naši gostinci, saj se jim je s tem ponudila priložnost za privabljanja novih gostov. Da je poku-šina traminca potekala na vrhun-
O *
skem nivoju, je poskrbela ekipa to-čajev Steyerjevega zastopnika Da-nija Grudnika iz Mozirja ter dijakov Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Za profesionalno izvedbo pokušine traminca so poskrbeli gostinci, člani ekipe Steyerjevega zastopnika Danija Grudnika iz Mozirja.
NAZARJE
V središču kraja bo dostopen brezžični internet
Med ponudniki domače kulinarike je bil tudi lastnik Hiše Pečovnik Tomaž Pečovnik s sodelavkama.
6 Savinjske novice št. 35, 2. september 2016
Organizacije
18. DRŽAVNO SEKAŠKO TEKMOVANJE V GORNJI RADGONI
Nazarčani letos zasedli drugo mesto
Predstavniki nazarske območne enote ZGS: Toni Breznik, Marko Jelšnik, Dani Aubreht, Lučka Jelšnik, Pavla Voler, Ivan Jakop in Janko Mazej na državnem sekaškem tekmovanju v Gornji Radgoni
V Gornji Radgoni je v nedeljo, 21. avgusta, potekalo državno sekaško tekmovanje v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in Pomurskega sejma. Na sejmu AGRA so se v se-kaških disciplinah pomerili lastniki gozdov iz šestnajstih območnih zavodov. Nazarsko enoto sta zastopali ženska in moška ekipa.
NAZARSKA DEKLETA PO NAJVIŠJIH MESTIH
Jernej Mazej se je uvrstil na tretje mesto, Marko Jelšnik je bil četrti in Dani Avbreht šesti. Sicer pa sta med 44 posamezniki prvo in drugo mesto osvojila Tolminca Tadej Rupnik in Ni-ko Rupnik. Med ženskami je z območja nazar-ske območne enote ZGS Lučka Jelšnik zasedla prvo, Majda Suhoveršnik drugo in Pavla Voler tretje mesto.
Ekipno so si tekmovalci OE Nazarje »prisekali« drugo mesto in tako po skoraj desetletju in pol primat najboljšega prepustili OE Tolmin, tretji je bil OE Maribor.
IZBIRNO TEKMOVANJE V LUČAH
Nazarski sekači so si mesto v Gornji Radgoni priborili preko izbirnega tekmovanja v Lučah. Tam je nazarska enota Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju z lučko občino pripravila 21. Vlcersko tekmovanje za pokal Mlačnik-Voler.
ZA VARNEJŠE DELO V GOZDU
Po besedah vodje tekmovanja Tonija Breznika s tovrstnim preverjanjem znanja skrbijo za varnejše delo in večjo usposobljenostjo lastni-
Pri preciznem rezu je bilo potrebno veliko natančnosti. (Foto: Marija Šukalo)
kov gozdov. V Sloveniji je namreč v gozdovih še vedno preveč delovnih nesreč s smrtnim izidom. Tekmovanje je priložnost za osveščanje lastnikov gozdov, kako naj v svojih gozdovih ukrepajo v primeru pojava zajedavcev dreves. Že drugo leto zapored namreč veliko škodo povzroča smrekov lubadar.
V RAZLIČNIH DISCIPLINAH SE JE POMERILO 28 TEKMOVALCEV
Na poligonu na Hočevarjevih njivah se je pomerilo 28 lastnikov gozdov. V kombiniranem in preciznem rezu ter kleščenju je ostal brez konkurence Janko Mazej in tako tudi v skupni uvrstitvi osvojil prvo mesto. Najboljši v zaseku in po-džagovanju je bil Marko Jelšnik, ki si je v skupni
V okviru pričetka praznovanj občine Nazarje bo v športni dvorani v soboto, 10. septembra, potekala slavnost ob 60. obletnici delovanja Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline. Pričetek celodnevnega dogajanja bo v Mozirju, kjer se bo pri domu ZŠAM formirala slavnostna povorka praporov, šoferskih simbolov ter vozil njihovih članov, strokovnih ustanov, starodobnikov in specialnih gospodarskih vozil in avtobusov.
Motoriziran sprevod bo obvozil dolino ter se
uvrstitvi »prižagal« drugo mesto, najpreciznejši v podiranju na balon je bil Anže Nadlučnik.
Med ženskami so se na prva tri mesta uvrstile Lučka Jelšnik, Pavla Voler in Majda Suho-veršnik. Na tekmovanju v Lučah je slavila ekipa Duseti Šoštanj pred Gornjim Gradom 1 na drugem in Šoštanj 2 na tretjem mestu.
KIPARJENJE Z MOTORNO ŽAGO
V Lučah so predstavili tudi številne delovne stroje in pripomočke za varnejše in hitrejše delo v gozdu različnih proizvajalcev. Ideje, kako oblikovati les, pa sta dala tudi Matija Vavdi in Cene Roban, ki sta z motorno žago izdelala zanimiva kipa. Slednja sta dobila svoja lastnika z licitacijo.
Marija Šukalo
ob 11.30 uri pridružil zbranim na slovesnosti, ki se bo pričela ob 12. uri. Tam bodo ob kulturno--glasbenem programu predstavili kroniko šestde-setletnega delovanja ter zaslužnim članom in pokroviteljem vročili priznanja. Slovesnost bo delno namenjena tudi prazniku voznikov in spremljajočim poklicem s področja cestnega prometa, bo pa prva večja prireditev v okrilju nove Neodvisne Zveze ZŠAM Slovenije, katere član je zgornjesa-vinjsko združenje postalo z letošnjim letom.
Jože Miklavc
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Ob 60. obletnici delovanja celodnevno slavje
Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 7
Iz občin, Kultura
_
GORNJI GRAD
Prvi odsek ceste v Lenartu asfaltiran
V občini Gornji Grad se zaključuje prva faza ureditve lokalne ceste v Lenartu, od Kosovega Broda do Spodnjega Kosa v dolžini nekaj manj kot sedemsto metrov. Tekom izvedbe je bil zamenjan spodnji ustroj ceste, uredilo se je odvodnja-vanje z muldami in koritnicami ter zamenjava obstoječih prepustov. Cesta je bila v teh dneh asfaltirana.
DVOLETNI PROJEKT
Izvedba druge faze se bo pričela prihodnjo pomlad. Cesta od Spodnjega Kosa do Zgornjega Dola v dolžini dobrega kilometra bo prav tako deležna modernizacije. Vrednost obeh faz investicije je po podatkih dokumenta identifikacije in-
Prvi del modernizacije ceste v Lenartu se je zaključil z asfaltiranjem.
(Fotodokumentacija Občine Gornji Grad)
vesticijskega projekta dobrih štiristo tisoč evrov, od tega bo občina iz proračuna zagotovila 258 tisoč evrov, s sredstvi za investicije iz 21. člena ZFO za leti 2016 in 2017 v vrednosti 150 tisoč evrov pa bo projekt finančno pokrit.
RAZLOGI ZA SANACIJO
Celotni odsek ceste je bil v zelo slabem stanju predvsem zaradi slabega odvodnjavanja in slabe drena-že zalednih vod. Vzdolž omenjenega odseka je bilo izvedenih premalo propustov, na posameznih mestih so se pojavljali usadi, ki jih je bilo potrebno sanirati. Cesta je zaradi prevozov lesa zelo obremenjena.
ŠMS
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO STOPINJE
Druženje popestrili s pesmimi, igranjem in razstavo
Na terasi okrepčevalnice Ribič ob ribniku pred Mozirskim gajem so se sredi avgusta srečali člani KUD Stopinje z gosti. Druženje so popestrili s pesmimi, igranjem in prepevanjem ter priložnostno razstavo, z
OBCINA NAZARJE
vsem skupaj pa popestrili obisk tudi gostom okrepčevalnice.
OFIROVCI IZ LAŠKEGA ZAIGRALI ŠOPEK NARODNIH
Članom društva so se pridruži-
Praznovanje bodo zaznamovali številni zanimivi dogodki
V	septembru občina Nazarje praznuje svoj občinski praznik. V sklopu dogajanja je v sodelovanju občine in številnih društev ter organizacij pripravljeno pestro dogajanje, ki se bo odvijalo kar tri tedne. Prve športne in kulturne prireditve so organizirane že to soboto.
Prireditve so razporejene tako, da bo pestro v različnih krajih občine. Letošnja osrednja občinska proslava s slovesno podelitvijo občinskih priznanj bo v petek, 16. septembra, v domu kulture. V programu bosta sodelovali Glasbena šola Nazarje in Kulturno društvo Nazarje.
V	času praznovanja bodo poleg zabavnih in glasbenih vsebin obiskovalcem na voljo kulturne prire-
ditve, veliko bo športa za vsakogar, Muzej Vrbovec bo pripravil dan odprtih vrat, za mlade bo potekal kviz o gozdu in lesu, mogoče se bo naučiti, kako se uporablja računalniško tablico in pametni telefon ... Še posebej velja poudariti prireditve ob visokih jubilejih tukajšnjih društev.
Zaključek praznovanja bo v nedeljo, 18. septembra, ko se bo dogajanje preselilo na samostanski hrib. Tam se bo odvijal župnijski dan. Tradicionalna lesarska konferenca, ki je v preteklosti sodila v okvir dogodkov ob praznovanju, bo letos verjetno izvedena v mesecu oktobru.
Marija Lebar
Veselo srečanje članov KUD Stopinje z gosti
(Foto: Benjamin Kanjir)
li gostje iz Laškega in Kavč. S polnim košem dobre volje so Ofirov-ci iz Laškega zaigrali šopek narodnih in že skoraj ponarodelih pesmi na dobro uigrane inštrumente in dvignili zbrane s klopi. Brali so svoje pesmi, slikarka Milena Šimunič iz Celja je predstavila del svojega slikarskega opusa. Zapele so Gmajnice, sestre Apšner, s svojim pisanjem se je predstavila Berta Vasle, za njo še Franc Jur-kovnik.
SODOBNEJŠI RITMI Z DEVOXOM
Naslednji dan srečanje je bil obarvan s sodobnejšimi ritmi. Zaigrali so člani skupine Devox, slikarski del je pripadel članom Kulturno umetniškega društva Budna vas. Za besedni del so poskrbeli Rozika Tkavc, Janko Rošelj in Božena Tan-šek. Po glasbeni točki Timona Ta-šica je svoje aforizme prebiral Alojz Bastl, za njim se je predstavila še Marjana Rihter.
Benjamin Kanjir
8 Savinjske novice št. 35, 2. september 2016
Kultura, Organizacije, Gospodarstvo
ERNA COPAR RAZSTAVLJALA NA POLZELI
Sredi avgusta je bila na gradu Komenda na Polzeli otvoritev razstave likovnih del Mozirjanke Erne Čo-par, članice likovne sekcije pri KUD Polzela in KD likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. Raz-stavljavko so predstavili predsednica sekcije KUD Polzela Mojca Korošec, podpredsednica društva Gal Blanka Božič in avtoričin mentor, akademski slikar Stojan Kneževic.
Erna Čopar se je z likovnim ustvarjanjem pričela ukvarjati pred dobrimi desetimi leti. Najprej je slikala na steklo, nato je postopno začela srkati likovno znanje pri mnogih mentorjih. S slikanjem se je pričela resneje ukvarjati in obiskovati likovne tečaje. V času njenih likovnih poskusov je pričela najprej s slikanjem tihožitij, za katera je bila značilna barvna modelacija, to-
Narava skozi slikarkine občutke
Mozirjanka Erna Copar se dokazuje kot občutljiva in avtentična ustvarjalka.
(Foto: Jan Korošec)
rej svetlenje in temnenje z belo oziroma črno barvo.
Skozi naslednja leta študija in eksperimentiranja z različnimi slikarskimi materiali in tehnikami so
se na platnih naselile čistejše barve in spremenil pristop k vsebini. Na delih je začela prevladovati narava, slikana skozi njene občutke. Slednji so, kot je dejal Kneževic,
večkrat melanholični, z njimi pa se občasno približa ekspresionizmu.
»V tem odmaknjenem svetu se poleg rastlin, živali in naravnih elementov občasno pojavijo tudi hiše in svetišča, zelo redko pa človeške figure in pritikline sodobnega sveta, zaradi česar njena dela delujejo brezčasno,« je dejal na otvoritvi likovni kritik in nadaljeval: »Delavec dela z rokami, obrtnik z rokami in glavo, umetnik pa z rokami, glavo in srcem. Erna Čopar je v duhu tega izreka s svojim neutrudnim in studioznim pristopom k likovnemu snovanju ter s potrebo po izražanju svojih intimnih občutkov prestopila meje ljubiteljskega ustvarjanja in stopila v zahtevni svet umetnosti, kjer se dokazuje kot občutljiva in avtentična ustvarjalka.«
Benjamin Kanjir
PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE
Prostovoljci za svoje delo »nagrajeni« s srečanjem v Lučah
V organizaciji Društva upokojencev Celje in pokrajinske koordi-natorke za savinjsko območje Karline Mermal je na osrednjem prireditvenem prostoru v Lučah potekalo srečanje prostovoljcev projekta Starejši za starejše. Letos je to šesto srečanje udeležencev projekta, ki obiskujejo starejše od 69 let, potrebnih pomoči.
PRISOTNI TUDI ŠTEVILNI GOSTJE
Prišlo je okoli 80 prostovoljcev iz savinjske koordinacije, v kate-
Za kulturni program, zabavo in sproš člani Društva upokojencev
ro je vključenih deset društev. Na srečanju so bili prisotni tudi župani občin Ljubno, Luče in Nazarje, vod-
ja programa medsebojne pomoči starejših v ZDUS-u Rožca Šonc, programski vodja pri ZDUS Anka Ostrman, prisoten je bil tudi predstavnik Zavarovalnice Vzajemna.
DOGOVORI ZA DELOVANJE PROJEKTA
Gostje so prostovoljcem zaželeli še veliko let druženja in delovanja projekta, saj je bil ta v zadnjih dveh mesecih zaradi finančnih težav postavljen pod vprašaj, vendar so ga v upravnem odboru
čeno vzdušje na prireditvi so poskrbeli Luče. (Foto: Erika Prislan)
ZDUS-a predstavili za pomembnega, tako da bo deloval naprej. Kot poudarja organizatorka do-
godka, je bilo srečanje namenjeno predvsem druženju in zabavi za prostovoljce, saj je to njihova edina nagrada za izkazovanje pomoči potrebnim skozi celo leto. Prostovoljci so se dogovorili za nadaljnje delovanje projekta, se skupaj poveselili in nazdravili dejstvu, da bodo lahko še naprej nudili pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
PODJETJE PUP SAUBERMACHER
V prvih dneh septembra bo po Zgornji Savinjski dolini potekala akcija zbiranja nevarnih odpadkov. Akcija bo izvedena v petih zgornje-savinjskih občinah, kjer ima koncesijo za zbiranje in odvoz odpadkov podjetje PUP Saubermacher.
S pobiranjem nevarnih odpadkov bodo začeli v ponedeljek, 5. septembra, v Solčavi in Lučah. V torek, 6. septembra, je na vrsti občina Ljubno, v sredo, 7. septembra, pa občina Gornji Grad. V nazarski
OGLEDI ZNAMENITOSTI LUČ
Za kulturni program, zabavo in sproščeno vzdušje na prireditvi so poskrbeli člani Društva upokojencev Luče. Obiskovalci so si lahko ogledali nekaj znamenitosti kraja. Obiskali so Šlangerje-vo delavnico, Juvanovo hišo, nekateri tudi vlcersko bajto, kjer ima društvo sedež.
Erika Prislan
občini bodo nevarne podatke pobirali v četrtek, 8. septembra.
Zbiranje bo v Solčavi in Lučah potekalo na eni lokaciji, v ostalih občinah pa na več zbirnih mestih. Informacije o akciji je mogoče najti na spletnih straneh podjetja PUP Saubermacher in na nekaterih občinskih spletnih straneh. Prav tako je tam mogoče najti navodila, kaj sodi med omenjene odpadke.
Marija Lebar
Septembra bo mogoče oddati nevarne odpadke
Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 9
Organizacije, Ljudje in dogodki
SKOZI ZELENA OKNA V MOZIRSKEM GAJU
Dolge vrste navdušenih obiskovalcev
Med 12. in 16. avgustom so v Mozirskem gaju zaživele poletne tople barve, tokrat razlite za cvetličnimi okni. Tradicionalna poletna razstava, ki so jo s pomočjo predsednika sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Simona Ogrizka postavili na ogled upravljavci parka, je skupaj s soncem privabila vrste obiskovalcev.
ZELENA OKNA V PARKU CVETJA
Člani Ekološkega hortikulturnega društva Mo-zirski Gaj so s predsednikom Darkom Beletom poskrbeli, da je bil park ob Savinji zopet privlačen v vsem svojem sijaju. Razstava se je tokrat imenovala Zelena okna v Mozirskem gaju. Po vsem parku so bila razporejena okna iz različnih materialov. Še posebej privlačna so bila tista iz starih in odsluženih oken, ki so s preobrazbo dobila nov pomen in si povrnila velik del prvotnega sijaja.
V GAJU TUDI MINJONČKA, KUŠČARJI IN KAČE
V Gaj prihajajo družine, predvsem z majhnimi otroki. Da slednjim ne bi bilo dolgčas, so poskrbeli junaki iz risanih filmov. Otroci so se pozdravljali in fotografirali z Miki Miško in simpatičnima minjončkoma.
Člani društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioe-xo so razstavili kače strupenjače, tudi tiste manj strupene, predvsem pa pitone različnih vrst in barv. Z njimi so se sprehajali po parku. Obiskovalci so se s kačami fotografirali in premagovali strahove ob pogledih ali celo dotikih.
MODNA REVIJA ZNANIH SLOVENK S KAČAMI
Bioexo je organiziral modno revijo kreatorke in izdelovalke oblačil Neje Kaligaro. Kreacije so s preprostostjo, pastelnimi toplimi barvami in izvirnostjo navdušile številčno publiko ob modni pisti. Kot modeli so se predstavile znane Slovenke s pitoni in kuščarji. Prva je bila Nika Matoh, ki je poleg Alenke Lever oblikovala večino modnih dodatkov. Poznamo jo iz šova Bitka parov, kot tudi Bojano Marciuš, ki se je sprehodila po modni pisti. Naslednja se je v kreaciji Neje Kaligaro sprehodila stand up komičarka Tanja Kocman in za njo zmagovalka interne nagradne igre As-
mira Jusic. Kot zadnja si je oblačilo za sprehod med obiskovalci nadela zmagovalka letošnjega šova Big brother Mirela Lapanovic.
DEL IZKUPIČKA HUMANITARNEMU DRUŠTVU KRIŽEMROK
Oblačila in modni dodatki so bili po reviji na prodaj. Del izkupička prodaje, kakor tudi del od prodanih vstopnic, so organizatorji namenili humanitarnemu društvu Križemrok, ki je bilo ustanovljeno z namenom dviganja kakovosti življenja otrokom iz socialno šibkejših družin.
Benjamin Kanjir
Manekenke so na modni reviji nosile kreacije Neje Kaligaro, »obogatene« s kačami.
(Foto: Benjamin Kanjir)
CERKEV JANEZA BOSKA V MARIBORU
Solčavske polstene sedežne blazine krasijo novo cerkev v
Mariboru
Pri gradnji in opremljanju nove cerkve sv. Janeza Boska v Mariboru so poleg tamkajšnjih župlja-nov sodelovali arhitekti, združeni v skupino Dans arhitekti. Ti so se povezali s solčavskimi rejci ovac in filcarkami. Slednji so za opremo cerkve darovali volno ter izdelali polstene sedežne blazine.
BLAZINE OBLIKOVALI ARHITEKTI SKUPAJ Z DOMAČINKO
Za cerkveno opremo so stvaritve prispevali različni umetniki in izdelovalci, celo iz Švice. Opremljevalci so pri tem zapisali: »Dar je nastal s pomočjo Knezovih, ki so prispevali volno, ter ob sponzorstvu Občine Solčava, Lovske družine Solčava in Hotela Plesnik. Blazine smo zasnovali in oblikovali arhitekti skupaj z Vido Matk iz Robanovega kota.«
SKUPNA DELAVNICA POLSTENJA
Arhitekti so dva delovna vikenda v aprilu 2016 preživeli na Solčavskem. Poleg snovalcev so pri izdelavi ključno pripomogle izkušene članice Društva za promocijo izdelkov iz volne jezersko-solčavske ovce - Bicka. Ob tem so se polstenja učili Dans arhitekti ter skupina zvestih prijateljev, pridružila sta se jim tudi predstojnik slovenskih salezijancev mag. Janez Potočnik ter ekonom salezijancev in vodja gradnje cerkve Janez Krnc. Blazine so naravne bele barve volne.
Marija Lebar
Polstene sedežne blazine, izdelane v
Solčavi, dopolnjujejo opremo nove cerkve.
(Fotodokumentacija Dans arhitekti)
10 Savinjske novice št. 35, 2. september 2016
Kultura, Ljudje in dogodki
6. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE V LUČAH
Zlati kolovrat ansamblu Zadetek, Šepet favorit občinstva
Turistično društvo Luče je ob zaključku 47. Lučkega dneva pripravilo festival narodnoza-bavne glasbe. Na njem se je občinstvu in komisiji predstavilo deset mladih ansamblov iz različnih krajev Slovenije. Za nagrado zlati kolovrat so se potegovali ansambli Mika nas, Zadetek, Vražji muzikanti, Amaterji, Lun'ca, Šepet, Moment, Šok kvintet, Galop in Lojtrca.
PREDSTAVITVE SPREMLJALA KOMISIJA SLAVNIH IMEN
Glasbeniki so predstavili eno lastno skladbo in eno skladbo iz slovenske zakladnice. Njihovo izvajanje so ocenjevali: Tomaž Guček, Irena Vrčkovnik, Tomaž Podlesnik in Neža Kladnik.
ODLIČNO IZVEDENE SKLADBE
Po besedah Tomaža Gučka izvajanje ni bilo ravno raznovrstno, bilo pa je odlično izvedeno, zato je bilo delo ocenjevalcev »vražje« težko. »Ansambli so bili zelo dobri in izenačeni pri predstavljanju programa, kljub svoji mladosti,« je dejal Guček.
NAJBOLJŠI ANSAMBEL ZADETEK
Po mnenju komisije je bil najboljši ansambel
Zadetek. Postal je absolutni zmagovalec festivala in lastnik zlatega kolovrata. Za njim so se uvrstili Vražji muzikanti, tretje mesto si je prislužil ansambel Šepet. Slednjega je za svojega favorita izbralo občinstvo. Na drugem mestu so po mnenju poslušalcev pristali ansambel Lojtrca in na tretjem Lun'ca.
FESTIVAL ZAKLJUČIL ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA
Festivalski večer, ki ga je vodil moderator Franci Podbrežnik - Solčavski, so zaključili harmonikarica Tanja Podkrižnik in Ansambel Saša Avsenika.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Ansambel Šepet se je predstavil z lastno skladbo Ni več poljuba. (Foto: Marija Šukalo)
OD STANTA DO STANTA V LUCAH
S starimi običaji skrbijo za ohranjanje tradicije
Letošnje nedeljsko jutro 47. Lučkega dne so kot vrsto let do sedaj z budnico obogatili glasbeniki Godbe Zgornje Savinjske doline. Slišati je bilo tudi pritrkavanje iz zvonika farne cerkve in streljanje z možnarji. S sprehodom od štan-ta do štanta so organizatorji poskrbeli za ohranjanje tradicije, ljudskega izročila in starih običajev, predstavitev domačih društev, ustvarjalcev in rokodelcev, pokušino ter prodajo domačih jedi in pijač.
PRANJE PERILA OB ŠALAH HLAPCA JERNEJA
Na perišču so svojo vsakoletno žehto oprale perice. Ker se niso videle že celo leto, je bilo potrebno premleti dogodke, oprati rjuhe in umazano spodnje perilo. Na »bovšjem« sejmu v bližini Juvanove hiše je bilo moč kupiti različne stare predmete. Pred hišo so se obiskovalci lahko nasmejali številnim šalam hlapca Jerneja (mo-deratorja Jerneja Slapnika) in naključnih obiskovalcem. Lučki upokojenci so pred vlcersko hišo pletli koše, izdelovali previti, predli volno, štrikali nogavice, brusili nože ...
BOGAT SEJEMSKI UTRIP
Na sejemskemu prostoru so ročno izdelan nakit in uporabne predmete ponujali Steklarstvo
Tamše iz Mozirja, Damara Desing, Lea Hafner in Anja Rakun. Delavnico polstenja in polstene izdelke je pripravila Marjeta Fale. S kulinaričnimi dobrotami so vabile lučke gospodinje in čebelarji ter izdelovalec žganja Ljubo Žnidar. Kako se
pripravlja hrana, si je bilo moč ogledati v »odprti kuhni« Hiše Raduha. V Hiši dobrodelnosti so bila na ogled ročna dela v različnih tehnikah, v lovskem domu pa različne lovske trofeje.
Marija Šukalo
Česanje volne in predenje je pritegnilo marsikaterega obiskovalca. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 35, 2. september 2016
11
Kultura

36. ZLATA HARMONIKA LJUBECNE
Podkrižnikovi ploketo Avgusto Stonko
Na Ljubečni je v nedeljo, 28. avgusta, potekala finalna prireditev Zlata harmonika Ljubeč-ne 2016. Na letošnjih predizbornih tekmovanjih je nastopilo 150 frajtonarjev, v polfinale se jih je uvrstilo 54 in v finale 28. V finalu se je obiskovalcem predstavilo tudi 14 veteranov.
Komisija je podelila sedem bronastih, 14 srebrnih in sedem zlatih plaket. Med finalisti so bili tudi Zgornjesavinjčani: Tanja Podkriž-nik z Ljubnega ob Savinji, Amadej Kolenc iz Šmartnega ob Dreti, Klemen Lamprečnik iz Spodnjih Kraš in Adam Brunet iz Nazarij. Bru-net in Kolenc sta si priigrala bron, Lamprečnik srebro in Podrižnikova zlato. S svojo izvedbo venčka flosarskih v priredbi Primoža Zvira je Ljubenka osvojila tudi plaketo Avgusta Stanka. Absolutni zmagovalec Ljubečne je Jaka Plevnik, nagrado občinstva pa si je prislužila Tjaša Lesjak.
Marija Šukalo
Amadej Kolenc in Adam Brunet (z leve) sta prejela bronasti plaketi, srebrno Klemen Lamprečnik in zlato Tanja Podkrižnik, ki je osvojila tudi plaketo Avgusta Stanka.
VIDEOSPOT SUŠKE BANDE IN ANSAMBLA GOLTE
Predstovili storo pesem v novi preobleki
Suška banda in ansambel Golte sta v petek, 19. avgusta, v gostilni Čujež na Rečici ob Savinji premierno predstavila svoj prvi skupni video spot Na Golte. Tega so ob prisotnosti številnih obiskovalcev slavnostno prenesli na svojo facebook stran in na spletno stran youtube.
PESEM, STARA PET DESETLETIJ, V NOVI PREOBLEKI
»Pesem ni nova. Nastala je pred petimi desetletji,« je povedal vodja Suške bande Darko Atel-šek, ki se je podpisal pod besedilo, aranžma in glasbo, »a smo pred časom prišli na idejo, da jo posnamemo skupaj z mladimi glasbeniki ansambla Golte in tako dobi pesem novo preobleko. Za glasbeno produkcijo je poskrbel Boštjan Podlesnik.«
Scenarij je idejno delo Suške bande, končno obliko je spisal Marko Atelšek, ki je sodeloval tudi v režiji video produkcije Andreja Pratnemerja.
KOMUR JE VŠEČ, JE VŠEČ, KOMUR NI, PA ŠE BO
»Kljub temu, da smo imeli natančno določen scenarij, smo veliko časa vložili v snemanje kadrov, saj smo imeli veliko različnih snemalnih lokacij, raztresenih po vsej Mozirski planini,« je izpostavil Marko in hudomušno dodal: »Komur je všeč je všeč, komur ni pa še bo, ko se bo podal v klet, spil kozarček ali dva ali pa obiskal Golte.«
PREDSTAVILI DOBRO GLASBO IN NARAVNE LEPOTE
»Tovrstno združevanje glasbenih moči in skupno sodelovanje je sicer prvo, a ne zadnje. Že letos nas čaka nekaj novih projektov,« je dejal vodja ansambla Golte Andrej Rak, ki ne skriva zadovoljstva ob narejenem video posnetku. Na njem je poleg dobre glasbe tudi veliko naravnih lepot, ki jih planina razkriva obiskovalcem.
V ZNAMENJU JUBILEJA
Druženje z glasbeniki in »lansiranje« spota v javnost je bil uvod v glasbeno dogajanje ob jubileju vodje Suške bande Darka Atelška. »Stari glasbeni maček« bo namreč letos dopolnil sedem desetletij in hkrati zaokrožil pol stoletja aktivnega glasbenega ustvarjanja. Slednje bo obeleženo z velikim koncertom 4. novembra v mo-zirski športni dvorani.
Marija Šukalo
Spot Suške bande in ansambla Golte so si premierno ogledali številni obiskovalci.
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 35, 2. september 2016	12
Zgodovina in narodopisje
O Vodovnikovih pesmih (2)
Piše: Aleksander Videčnik
KAJ SO POROČALE »DROBTINICE« LETA 1862 O VODOVNIKU (NADALJEVANJE)
Kaj lepo in veselo je tukaj gledati po širjavah ponočnega neba jezer in jezer zvezd, ki mirno plavajo po nebu in berlijo od božje modrosti in vsemogočnosti prižgane. Je-li se ni rajnega Jur-ja duh od unut lepih pesmi in pobožnosti nav-zel?
O Jurjevih starših
Kdor so njegovi starši bili, je on sam v svoji pesmi, v kteri svoje življenje popišuje, s sledečimi besedami povedal (pesem je bila objavljena v prejšnji številki).
Njegova mati je bila vsa pobožna, bogusluž-
Cerkev sv. Lamberta - lesena kapela že
na ženska, ki je mlademu Jurju za lep poduk in pobožno vedenje pred vsim skerbela, kakor rajnki pevec v svojih pesmih sam spričuje. Tako se Jurij iz mladosti nauči Bogu služiti, staršem pa pokoren biti. - Ondašnemu gospodu fajmo-štru Juri čedalje bolj dopade, vzame ga za cerkvenega strežaja in pevca pri svojih opravilih. mnogo let on svojo službo zvesto opravlja. -Pa na svetu se človeku rado vse spremeni, tako tudi našemu Jurju. Pri nastopu novega fajmo-štra zapusti cerkveno službo, se poprime tka-vskega dela, zraven se pa tudi rokavice in nogavice plesti nauči, ktero delo mu prav uspešno od rok gre. Ker pa tkavsko delo rado pluč-ne bolezni, kašelj in neduho napravi, je Juri pogosto med letom za nekoliko tednov od tkanja prenehal in na vunanjce v toplejše kraje, kakor k Novicerkvi, na Frankolovo, v Špitalič in v Čre-šence se podal, se tamo zopet okrevat, pa povsod sta bila molek (paternošter) in molitvene
bukvice njegova zvesta in neločljiva spremljav-ca in prjatla. /.../
Jurjeva potovanja
Rad je rajni Juri, kedar je vunanje damo pripotoval, domačim farmanom pripovedoval, s kakim veseljem je bil povsod sprijet, posebno, če je na teritvo, domlatke ali na klobasijo povabljen bil, moral je hote al nehote urno veselo, tudi vmes smešno popevko jim zložiti. Bilo je gotovo dosti smeha, pa obljubim, da brez greha, kajti se je Jurjevo serce le pri pošteni dobri volji raz-veselevalo.
(Članek, ki ga je v »Drobtinice« napisal Janez Arlič, obsega še nekaj strani, zato ga ne kaže v celoti objaviti, op. A. V.)
V. KRAMERŠIČ O JURIJU VODOVNIKU
Leta 1900 je V. Krameršič v časopisu Dom in svet napisal članek »Jurij Vodovnik, slovenski trubadur«. V članku dokaj natančno opisuje Vo-dovnikovo življenje in njegovo delo. Izvleček iz tega članka:
Ob nedeljah popoldne se zbere mladina pod kako visoko košato drevo, posebno na kaki rav-ninici na hribčku ter prepeva mile pesmice, da odmeva daleč po tem-nozelenem lesovju. Nadzoruje jih navadno kak sivolas starček in jih podučuje v lepem vedenju. Večkrat jim pripoveduje vesele in žalostne zgodovinske črtice iz domačega življenja. Vse ga mirno posluša. Včasih jim pa zapoje kako šaljivo pesem in jih kratkočasi v veseli družbi.
v letu 1157
Jurij Vodovnik je zelo družaben
Takih družb se je zelo rad udeleževal Jurij Vo-dovnik. Ni čuda, da je ta mož znal, kakor se govori, na stotine pesmic. Bil pa je tudi sam vrl pesnik. Zlagal je pesmice sproti, kadar je hotel pos-lušavce bolj opozoriti na predmet, o katerem jim je pravil. Njegovih pesmic je mnogo med Pohor-ci, ki jih prepevajo pri mrličih, na gostijah, na kolinah in ob drugih prilikah.
Podatki o Vodovniku
Jurij Vodovnik je bil rojen na Skomrah 22. malega travna leta 1791 v leseni hiši Tomažičevi, kakor sam pravi v tejle pesmici:
Jaz sem Vodovnik Jurij per Skomri sem doma v raztrgani kočuri, štiri okne gor ima.
Ki leto b'lo je šteto en tavžent sedem sto in endevedeseto je moje rojstvo b'lo.
Oče njegov
... je bil pobožen, priden mož. Ni bilo nedelje, da ni veren mož prvi bil v cerkvi in molil rožni venec na glas do službe božje. Spoštovalo je tega moža vse, kar ga je poznalo. Bil je vzoren mož v pobožnosti in delu. Umel je posebno tesarstvo in pozimi je delal vozove in cokle pohorskim kmetom. S težkim delom si je Jurijev oče komaj toliko prislužil, da je preživel svojo dobro ženo in otroke. V toliki bedi je bil vendar vedno vesel in zadovoljen. Svojega sinčka Jurija je zelo ljubil, ker mu je bil ubogljiv. Pa tudi mati je skrbela za dobro vzgojo svojega sina; zato ji je bil sin hvaležen in je zložil pesmico njej na čast, ki se glasi:
Helena cesarica so moja mama b'li, pa božja je pravica . so v dolgo večnost šli. Jokal sem za mojo mamo, ko pustili so ta svet, srotle sem ostal samo; taj so bili stari štirideset let, andaht lepo so me včili zvesto služili Bogu, pri zibki so za me molili 'no zročili me varhu angeljčku.
Jurjeva mladost
V mladosti je bil Jurij Vodovnik zelo živahen deček. Na paši, kjer so se igrali pohorski pastirji, je bil on vedno prvi in najbolj čislan. Šolal ga je sam oče. Ko je znal brati in pisati, se je učil sam tako dobro, da je prekašal svoje sovrstnike, ki so obiskovali šolo. Na paši so ga izvolili pastirji za svojega učitelja in jih je podučeval. Bil jim je strog, učil jih je peti in včasih jim je pripovedoval dovtipne pripovedke. /.../
Ko je nekoliko odrastel, vzel ga je župnik sv. Lampreta (farni patron župne cerkve na Sko-marju, op. A. V.) za mežnarja. V tej službi je bil zelo vesten in pobožen. Bil je v lep vzgled vsem župljanom. V devetnajstem letu se je pa šel učit tkalstva, kakor sam pravi:
Per svetem Lampretu sem potler mežnar bil, v devetnajstem letu sem se pa antverka učil, sem platno ino sukno tkal zaslužen d'nar pa včas za vince dal.
(Op. A. V.: Antverk pomeni nemško Handwerk - rokodelstvo.)
Nadaljevanje prihodnjič.
*
Savinjske novice št. 35, 2. september 2016	13
Nasveti, Kultura
Znaki napada lubadarja
MARIJAN DENŠA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Smrekov lubadar je vse od žle-doloma v februarju 2014 v gozdarstvu najbolj uporabljena beseda, saj je od takrat praktično povsod po Sloveniji v velikem razmahu (gradaciji). V lanskem letu je bilo treba v Sloveniji zaradi napada smrekovih lubadarjev posekati 1,8 milijona m3 smrekovih dreves, letos ne kaže nič bolje. Pojavljajo se nova in nova žarišča.
LUBADAR POVZROČA VELIKO GOSPODARSKO ŠKODO
Na nazarskem gozdnogospodarskem območju smo do konca julija zaradi napada lubadarja označili za posek 27.800 m3 drevja. To je 7.800 m3 ali za dobro četrtino več kot v enakem lanskem obdobju. Četrtina vsega odkazila je zaradi lubadarja.
Že to nam pove, da so tudi letos gozdovi zelo ogroženi, še bolj pa
denarnice. Lubadar je velik gospodarski škodljivec, njegov napad lahko razvrednoti les tudi za polovico prodajne vrednosti zdravega lesa. Po cenah lesa v juliju je ocenjena zmanjšana prodajna vrednost napadenega lesa 40 EUR/m3, kar pomeni, da bi lahko znašala neposredna ekonomska škoda za la-
stnike preko milijon evrov. Na srečo se pravočasno posekan napaden les v veliki meri še vedno proda po rednih cenah.
Pomembno je, da čim hitreje in v največji možni meri saniramo žarišča lubadarja in omejimo gradacijo podlubnikov. Eden od osnov-
nih pogojev uspešne sanacije žarišč lubadarja je pravočasno odkrivanje napada.
ZNAKI POLETNEGA NAPADA
Prvi znaki poletnega napada od daleč niso vidni, saj krošnje (obr-še) dreves dolgo ne spremenijo barve, ostajajo lepo zelene. Za-
to mora za pravočasno odkrivanje prvih naletov lubadarja lastnik gozda zelo pogosto, vsaj enkrat na deset dni, opraviti podroben obhod gozdov, zlasti čistih smrekovih sestojev (kultur). Značilnost letošnjih napadov je, da se žarišča razvijajo zelo hitro in da so napadena pred-
vsem debela drevesa. Lubadar najprej napade spodnji del krošnje, torej srednjo tretjino drevesa.
Prvi viden znak napada je črvi-na, to je drobna žagovina, ki je posledica vrtanja v drevo. Vidimo jo pod napadenimi drevesi, po tleh, za skorjo, na zeliščih in listih grmovja. Dež črvino z vegetacije spere, takrat jo vidimo samo v nanosih v talnih vdolbinah pod drevesi.
Naslednji značilen znak je povečana količina smrekovih iglic na gozdnih tleh in podrasti. Iglice so še zelene barve, le manjši del jih rumeni in rjavi. Pojav imenujemo »koprc« in je dobro viden zlasti na tleh brez podrasti. Tudi slišimo ga lahko. V brezvetrju gosto padajoče iglice šelestijo podobno kot odpadajoče listje. Če je okoli drevja gost grmovni sloj, le-tega stresemo, da vidimo in slišimo, ali se »koprc« posuje z njega.
Naslednji znak so naletne izvrti-ne. To so drobne luknjice v deblu, premera do šest milimetrov. Skozi njih se odrasli hrošči zavrtajo v drevesa. Ko opazimo te luknjice, smo lahko prepričani, da je napadeno drevo v celoti. Okoli luknjic se nabira smola, ki se tudi cedi po deblu, sprva v kapljicah, nato v sragah.
Takoj, ko lastniki zaznajo te znake, morajo poklicati revirnega gozdarja za nadaljnja navodila!
Že količina črvine pove, da je to drevo močno napadeno.
(Foto: Marijan Denša)
JUVANOVA HISA LUCE
Zabavne zgodbe popestrile mrzel večer
V Juvanovi hiši v Lučah so pripravili pripovedovalni večer s Kul-turno-umetniškim klubom Potov-ke. Dogodek z naslovom Jaz pa vem za eno zgodbo je organiziralo Kulturno društvo Raduha, potekal je v okviru Lučkega dne. Obiskovalce so z zanimivimi zgodbami in prigodami skozi uro pripovedovanja popeljali Adrijana Supin, Katarina Fužir, Urban Hrastnik in Dejan Ikovic.
Mrzel večer so popestrili s štirinajstimi različnimi pripovedkami, ki so govorile o prigodah in nezgodah navadnih ljudi. Tako so poslušalci lahko slišali zgodbo o solčavskem oštirju, Logar-
Pripovedke so govorile o prigodah in nezgodah navadnih ljudi.
(Foto: Erika Prislan) skem Janezu, manjkala ni ni- Veliko zgodb se je navezoval-ti prigoda o Piskerniku in o tem, no na nastanek Menine planine, kako je dobil svoj vzdevek.	»žalik« žene in pastirčke ter nji-
hove težave s pašo živali. Pripo-vedovalka je razkrila »recept«, kaj morajo dekleta narediti, da dobijo fanta na kresno noč. Obiskovalci so poslušali zgodbo o bogu Grmovniku oziroma Pe-runu ter kmetu, ki se ni bal njegovih strel, in nadvse zanimivo pripovedko o iznajdljivem luč-kem kmetu ter njegovi pretkani igri s hudičem.
Pripovedovalci so s svojim doživetim nastopom naredili večer zanimiv ter poln smeha. Obiskovalci so bili nad zgodbami navdušeni, kar je dokazal tudi bučen aplavz po koncu prireditve.
Erika Prislan
Savinjske novice št. 35, 2. september 2016	14
Organizacije, Kultura, Ej
PGD OKONINA IN NAZARJE
Skupna vaja za večjo učinkovitost pri nudenju pomoči
Sredi avgusta so operativci gasilske enote širšega pomena iz PGD Nazarje skupaj z gasilskimi tovariši iz PGD Okonina in reševalci nujne medicinske pomoči iz Mozirja izvedli vajo na temo posredovanja ob prometnih nesrečah. Pri tem so se okoninski gasilci osredotočili predvsem na naloge, ki jih ob skupnem posredovanju največkrat opravljajo. To je zavarovanje kraja dogodka in nudenje prve pomoči mo-
rebitnim ponesrečencem.
Po sami vaji so nazarski gasilci članom PGD Okonina omogočili obnovitev znanja v delu z njihovim hidravličnim orodjem. Za rezanje kovine so okoninski operativci tokrat prvič preizkusili svojo rezalko. Kot pravijo v PGD Okonina, si »takega sodelovanja želimo še v prihodnje, saj smo vsi gasilci - ljudje za ljudi.«
Marija Lebar
Nazarski, okoninski prostovoljni gasilci in reševalci nujne medicinske pomoči iz Mozirja so izvedli vajo na temo posredovanja ob prometnih nesrečah. (Fotodokumentacija PGD Okonina)
€
Pesem Srce za srce, s katero je Alya zmagala na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca, je ogrela ■ W srca poslušalcev, saj je postala velika uspešnica raM dijskih postaj in koncertnih prizorišč. Skladba, katere I avtorji so Raay (glasba) ter Tina Piš in Cvetka Omla-™ dič (besedilo), je bila na uradni lestvici SLO TOP 50 več tednov na 1. mestu najbolj predvajanih.
Alya je za skladbo z režiserjem Nikom Karom pripravila video spot. Snemanje je potekalo na hrvaški obali, kjer Alya tudi sicer preživi večino časa in pravi: »Res sem vesela, da je ljudem pesem všeč in da so jo izbrali za hit letošnjega poletja, prav tako sem vesela vseh video posnetkov, ki mi jih poslušalci pošiljajo na družabna omrežja.«
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
VOKALNA SKUPINA BASSLESS
Za čudovite zvoke in ritme ne potrebujejo instrumentov
V sklopu praznovanja občinskega praznika v Lučah je nastopila a cappella skupina Bassless. Koncert je potekal na osrednjem prireditvenem prostoru, kjer so zbrane ljubitelje tovrstne glasbe ogreli ritmi petčlanske zasedbe, ki za čudovite zvoke in ritme ne potrebuje instrumentov.
LJUBEZEN DO PETJA, GLASBE IN MOČNIH RITMOV
Vokalna skupina Bassless, katere člani večinoma prihajajo iz znane zasedbe Perpetuum Jazzi-le, za svoje ustvarjanje ne uporablja glasbil, pač pa le glas. Mnogim so poznani kot polfinalisti oddaje Slovenija ima talent, publiko pa so osvojili s svojo energijo in odličnimi priredbami dobro poznanih hitov.
BASSLESS ALI BREZ BASA
Njihovo ime bi lahko prevedli kot »brez basa«. Skupina za razliko od drugih vokalnih zasedb
v svojih vrstah nima basista, a ga tudi ne potrebujejo, saj slednjo funkcijo prevzemajo kar fantje sami. Njihov repertoar vsebu-
je vrsto žanrsko različnih skladb, tako izbor skladb kot tudi pisanje aranžmajev je produkt celotne skupine.
PREDVSEM PRIREDBE POPULARNE GLASBE
Z energijo, suverenostjo, sim-patičnostjo in odličnimi aranžmaji osvajajo tako Slovenijo kot tujino. Izvajajo predvsem vokalne priredbe popularne glasbe, kjer se začuti tudi melanholičen jazz ali tehno glasba. Nastopi v živo včasih presenetijo s kakšnim koreografskim ali komičnim vložkom. Občinstvu, ki morda ni vajeno a cappella glasbe, pa zagotavljajo, da vse, kar se na koncertu sliši, ustvarjajo v živo.
Barbara Rozoničnik
V Lučah so obiskovalci lahko prisluhnili vse bolj znani vokalni zasedbi Bassless. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 15
Ljudje in dogodki
V SPOMIN
Mito Trefalt
1939 - 2016
V 77. letu starosti je 23. avgusta umrl Mito Trefalt, ki je s svojim vo-diteljskim in uredniškim delom pomembno zaznamoval RTV Slovenija. Največ je deloval pri oblikovanju razvedrilnega programa, začel pa kot reporter v športnem uredništvu, zatem je bil voditelj in uspešen urednik.
Mito Trefalt je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in
televizijo. V začetku je deloval v SNG Drama Ljubljana in pri Odru 57, ki ga je ustanovila skupina študentov akademije za gledališče in filozofske fakultete.
Na RTV Slovenija je pričel delovati leta 1959. Začel je na radiu kot reporter. Kasneje se je preselil na televizijo in tam pričel bogato kariero, najprej kot voditelj, kasneje tudi urednik. V zgodovino slovenske televizije se je zapisal kot eden prvih športnih reporterjev pri nas, to delo je opravljal od 1960 do 1980. Čeprav se je po letu 1980 nehal ukvarjati s športnimi prenosi in svojo energijo preusmeril v razvedrilni program, so se pod njegovim mentorstvom urili mlajši komentatorji športne redakcije.
Leta 1980 je začel pisati scenarije za razvedrilne oddaje, ki jih je tudi vodil. Malce starejši bralci se gotovo še spomnite oddaj Naše srečanje, Kolo sreče, Ona in on, Silvestrske oddaje z Avsenikom in Privškom in še mnogih drugih. Oddaja Košnikova gostilna je bila na sporedu od leta 1984 do 1987. Zanjo je pisal scenarije ter v njej igral vlogi Prleka Južeka in Gorenjca Janeza Košnika. Zaradi prepleta zabave, ljudskega izročila, pevske kulture in Košnikovega humorja mu je h gledanju uspelo pritegniti
rekordno število gledalcev. Kot Ko-šnikov ata je pred leti gostoval tudi v Solčavi in na Ljubnem ob Savinji.
Med leti 1991 in 1995 je vodil razvedrilni program Televizije Slovenija. V tem času je uvedel številne nove oddaje in angažiral nove zunanje sodelavce, pri tem pa povečal obseg razvedrilnega programa s 37 na 105 minut dnevno. V program je uvedel Nedeljskih 60, Tvariete, Presodite, Igre brez meja, Po domače, Teater Paradižnik, Mojstri, Roka rocka, Feydeau komedije, Bobenček, Komu gori pod nogami, Hugo, Kolo sreče, Gore in ljudje, List in cvet, ABC ITD, Lingo, Pari, Štiri v vrsto.
Med številnimi priznanji in nagradami je leta 2012 prejel viktorja za življenjsko delo.
Mito Trefalt je bil povezan tudi z Mozirskim gajem. Ob njegovi smrti je Božo Plesec iz Ekološko hortikul-turnega društva Mozirski gaj dejal: »Sodelovanje Mita Trefalta z Mo-zirskim gajem sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Bil je velik ljubitelj rastlinja, botanike in vrtnarstva. S tem se je veliko ukvarjal tudi doma in pri tem nabiral življenjsko energijo. Poznal je ogromno rastlin in bil odličen botanik.
Sodelovanje samega Gaja z njim se je pričelo s poznanstvom
med Trefaltom in Jožetom Skorn-škom. Mito Trefalt mu je predlagal skupne akcije, pisal scenarije za te dogodke, Mozirski gaj pa uvrščal v oddaje, kot so bile Nedeljskih 60 in druge nedeljske večerne oddaje. To je bila za naš park odlična promocija in takrat je bil tudi obisk Gaja največji, kar gre na račun Mita in njegove ljubezni do parka in na splošno rastlin.
V parku je bil večkrat tudi kot Ko-šnikov Janez. Sodeloval je pri pripravi projekta Kresne noči. Žal se to ni prijelo, ker smo preveč na deželi. Po petih letih truda smo s tem projektom prekinili, saj obiskovalcev ni bilo. Mito Trefalt je sodeloval tudi pri oddajah Radia Ognjišče Za-pojmo v Rožicah, ki so jih snemali v Mozirskem gaju. Ob tridesetem jubileju parka je na slovesnosti povezoval program. Najmanj enkrat letno je park obiskoval tudi še sedaj. Tu je našel dobre prijatelje.
Na Kanarskih otokih je pred kratkim našel semena vrste posebne smreke, ki jih je vzgojil za Mo-zirski gaj in se bodo sedaj posadile v njem. V njegov trajni spomin in v spomin na vse, kar je storil za razvoj in promocijo mozirskega parka cvetja.«
Benjamin Kanjir, foto: Ciril M. Sem
ANTON GLUK S HOMC VIDI V SMREKOVIH KORENINAH SIMBOLE NARAVE
Oporne ali dekorativne palice izdela za veselje in jih rad podari
Ondan sva se srečala z nekdanjim sošolcem iz osnovne šole, pristopil mi je s krevljasto palico in dejal: »Tole korenino sem že dolgo iskal, da se boš nanjo oprl, če bo to kdaj potrebno. A jo lahko imaš tudi v kot prislonjeno, saj se les lepo poda v kakšni vrtni uti ali pač kje, kjer ima primerno okolje. Za spomin na čas najinih oguljenih klopi na reči-ški šoli.«
GLUKOVMU TONETU NI NIKOLI DOLGČAS
Tako sva prišla do zgodbe, kako živeč na jasi med gozdovi ob cesti med Grušovljami in Bočno Tone Gluk na svoji domačiji za svoj užitek poišče v gozdu odmrle dvome-trske ali manjše smrekove sušice ter jih po ogledu koreninskih ostan-
kov »vzame v delo«. Koreninski ostanki, dokler še niso zgnili, nudijo čvrst les, ki največkrat kaže po-
dobe iz narave (različne glave sr-njadi, ptic ujed, lisic ali drugih zverinic). Z orodji za oblikovanje lesa
Anton Gluk ustvarja male umetnine iz narave brez vsakih muk.
(Foto: Jože Miklavc)
nato doda še svojo noto, očiščene »štile« lahko tudi dodatno poslika z žganjem simbolov ali napisa.
TRIDESET PALIC, NEKAJ GOR ALI DOL ...
Na vprašanje, koliko takšnih palic ali podob je že obdelal, se ni želel zlagati, ker jih menda ni štel. Bilo pa jih je trideset, morda več, a to menda ni pomembno. Važen je stik z naravo, mir na sprehodu, doživljanje utripa ali tišine gozda in če mu uspe, še razveselitev bližnjih. Palice so namreč praviloma oblikovane tako, da lahko služijo kot opora roki in telesu, zataknjene za kakšen tram pa vedno spodbudijo domišljijo. Tudi meni so jo, saj moram zdaj s krempljem mal' v naravo tudi sam.
Jože Miklavc
16 Savinjske novice št. 35, 2. september 2016
Organizacije
40. OVČARSKI PRAZNIK V SMIHELU NAD MOZIRJEM
Jubilejno prireditev izpeljali kljub slabemu vremenu
Tretji avgustovski vikend v vrsti veselic in prireditev tradicionalno pripada Ovčarskemu prazniku v Šmihelu. Letos so ga tamkajšnji mladi, ki jih skozi Društvo podeželske mladine Šmihel vodi Lovro Lesjak, izkušeno izvedli že štiridese-tič zapored. Osrednje dogajanje so premaknili s sobote na nedeljo, ki pa je bila po vremenu kisla in nič kaj prijazna. Kljub temu so izpeljali domala ves zastavljeni program.
Obiskovalce je skozi razstavo v večnamenskem prostoru podružnične osnovne šole popeljal Jani Sedovšek. Kot domači fotograf se je izkazal tudi kot dobrodošel kronist dogajanja na šmihelskem prazniku. Marsikdo se je našel na njegovih fotografijah in tako z njegovo pomočjo obujal spomine na pretekle praznike.
SLOVESNA MAŠA IN BLAGOSLOV TRAKTORJEV
Nedeljsko dogajanje se je pričelo s slovesno mašo v cerkvi. Domačini in okolišani se na to
Predstavnice Belih Vod so premagale domačinke in članice Zgornjesavinjskega govedorejskega
društva v vlečenju vrvi.
mašo pripeljejo večinoma s traktorji, katerih blagoslov sledi po njej. Oboje je opravil domači župnik Sandi Koren.
Zavoljo dežja je sledil okrnjen prikaz starih kmečkih opravil. Kmečke žene so v skorjevki kuhale zelje, žgance in masovnik. Živahno je bilo še ob ognju, v plamenih katerega so najmlajši na dolgih palicah pekli krompir.
Pestra je bila ponudba na stojnicah, na katerih so domačini in okoliški obrtniki ponujali svoje pridelke in izdelke. Svoj štant so imele tudi članice društva kmečkih žena, seveda obložen z domačim kruhom in slastnimi pecivi.
NAPENJANJE MIŠIC MED VLEKO VRVI
Za živahnejši popoldan so poskrbele ekipe, ki so se pomerile v vlečenju vrvi. Med moškimi dve iz Šmihela, pa Veseljaki z Brezja in že dolga leta stalni prišleki iz Športnega društva Sveti-
Številni obiskovalci so si ogledovali stojnice in prikaz starih kmečkih opravil.
na. Slednji, z največjimi mišicami in številom kilogramov, se tudi letos niso pustili povleči z ene na drugo stran travnika. Na razmočenem terenu so premagali vse domače ekipe.
Zbrale so se tudi tri ženske ekipe. Domačinkam iz Šmihela so se po robu postavile članice Zgornjesavinjskega govedorejskega društva in najmočnejše predstavnice iz Belih Vod. S stisnjenimi mišicami so si slednje privlekle zmago.
Zaradi dežja je bil zmanjšan obseg šaljivih kmečkih iger. Organizatorji so se odločili, da se člani štirih prijavljenih ekip pomerijo v samo eni, kombinirani igri. Žaganje hloda in skupinsko skakanje v vreči sta se pokazali kot precej hudi preizkušnji. Najhitreje pa so ju premagali člani domače ekipe Šmihel.
Dobro vzdušje se je nato še popravilo na zabavi, ki je sledila pod velikim šotorom, kamor so obiskovalce dolgo v noč vabili zvoki Poskočnih muzikantov.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Pastirji so na dolgih palicah pekli krompir in jabolka.
Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 17
Šport
SPREJEM ZA MOZIRSKO UDELEŽENKO OLIMPIJSKIH IGER
Veseli ob odličnih rezultatih Maje Mihalinec
Maja Mihalinec, uspešna atletinja iz Mozirja, se je po odličnih rezultatih v preteklosti uvrstila na pred kratkim končane olimpijske igre v brazilskem Riu. Kljub temu da ji tam ni šlo vse po načrtih in je tekla z rezultatom pod svojimi pričakovanji, so jo domačini ob prihodu sprejeli z navdušenjem ter bili nadvse zadovoljni z njenimi dosežki. Slab teden po sprejemu pa je že zmagala v teku na 100 m na mednarodnem mitingu v Novem mestu.
ATLETINJO PRIČAKALA NAVDUŠENA MNOŽICA Z ŽUPANOM IVANOM SUHOVERŠNIKOM
Kot je na sprejemu v športnem parku ob Savinji dejala Maja, je zelo vesela, da ima doma navijače, ki so zadovoljni tudi z rezultati, s katerimi ona sama ni. Par dni po vrnitvi domov jo je pričakovalo lepo število domačinov, prijateljev in športnih navdušencev.
Ob vzklikih in ploskanju se je sprehodila skozi špalir, na koncu katerega jo je čakal mozirski župan Ivan Suhoveršnik. V imenu zbranih jo je pozdravil in se ji zahvalil, da je ime Mozirja ponesla tako daleč in na tako veliko prireditev, kot so olimpijske igre: »Resnično sem vesel, da prihajaš iz naše občine, da si zastopala ne le Slovenijo, ampak tudi občino Mozirje.«
O IZKUŠNJAH SPREGOVORILA TUDI MILOVANOVIČ IN ACMAN
Čestitkam se je pridružil športni komentator Ivo Milovanovič. Strnil je vtise z olimpijskih iger,
ki jih je službeno obiskal. Izpostavil je dejstvo, da je nastop na tem športnem dogodku za vsakega športnika višek njegove kariere. Z veseljem je temu pritrdil Urban Acman iz Šmihela, ki je s štafeto štiri krat sto metrov barve Slovenije zastopal na olimpijadi leta 2000 v avstralskem Sydneyju in se takrat uvrstil celo v polfinalne obračune.
Za svojevrstno gesto so poskrbeli v mo-zirskem podjetju MVM servis. Že pred časom so si zamislili majico z logotipom, posvečenim Maji Mihalinec. Od vsakega prodanega kosa so v dobrodelni sklad namenili po tri evre. Med sprejemom so ček za 300 evrov na Majino željo podarili predstavnici šolskega sklada OŠ Mozirje.
Ob čestitkah, podpisovanju na majice in ob sproščenih pogovorih, na katerih je Maja delila vtise iz Brazilije, je malce drugačen športen popoldan sledil še dolgo v noč.
V NOVEM MESTU ZMAGALA V TEKU NA 100 METROV
Ta ponedeljek je nastopila v Novem mestu na 27. mednarodnem atletskem mitingu in v teku na 100 metrov s časom 11,37 sekunde zabeležila še eno zmago. Prihodnjič bomo poročali, kako se je odrezala na tekmi na 200 metrov v Velenju.
Benjamin Kanjir
Domačini so Majo Mihalinec sprejeli z navdušenjem. (Foto: Benjamin Kanjir)
MONIKA HRASTNIK, EVROPSKA PODPRVAKINJA V GORSKO KOLESARSKEM SPUSTU
Zmaga na evropskem prvenstvu ji je ušla za las
Monika Hrastnik, 22-letnica z Lepe Njive, je ta vikend dosegla svoj največji uspeh. V Wisli na Poljskem je na evropskem prvenstvu v gorsko kolesarskem spustu osvojila naslov podpr-vakinje, zmaga ji je pobegnila za vsega 33 sto-tink sekunde. V tej sezoni ji je pred kratkim na evropskem pokalu v spustu uspelo osvojiti drugo mesto.
Rezultat kariere je posvetila svoji nedavno tragično preminuli kolesarski prijateljici Zarji Černi-logar. Z Zarjo sta se namreč skupaj udeleževali tekem evropskega pokala. »Proga je bila hitra in kratka, vreme odlično. Vse skupaj je zadostovalo za odličen rezultat. Največja težava je bila, ker se nisem mogla osredotočiti na kolesarjenje zaradi Zarjine tragične nesreče. Šele na tekmi sem se zbrala in se po hribu pognala zanjo,« je po tekmi povedala članica Kolesarskega kluba Črn Trn iz Ajdovščine.
Čaka jo državno prvenstvo v štiri krosu, čez nekaj dni odpotujejo v italijanski Val di
Sole, kjer se pričnejo kvalifikacije za svetovno prvenstvo tako v spustu kot štiri krosu. Monika upa, da se bo uvrstila na tekmovanje in izboljšala lanski rezultat. V štiri krosu je bila
namreč lani na svetovnem prvenstvu četrta, prav tako četrta je bila lani na evropskem prvenstvu v spustu.
ŠMS
Moniki Hrastnik (levo) se je naslov evropske prvakinje izmaknil za borih 33 stotink sekunde.
(Fotodokumentacija MH)
18 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016
Organizacije, Šport
LUCE
P\ V	•	V |«| V	«I	«I «v«
Druženje z žalik ženami v Juvanovi hisi
Društvo Juvanova hiša je v sodelovanju z mladinsko skupino kulturnega društva pripravilo druženje z žalik ženami in potovkami. V večeru pravljic in legend, ki je sodil v sklop 47. Lučkega dneva, so predstavili legende o bajeslovnih bitjih, ki naj bi se prikazovala Luča-nom. Pod režijo in scensko postavitev se je podpisala Adrijan Supin.
Žalik žene so predstavile zgodbo o hudiču, ki je želel izkoristiti kmeta in mu pobrati njegov pridelek, a ga je ta ukanil. Pomagale so
Zalik žene so si z zanimanjem ogledovale putrih, v katerem so lučke žene nosile žive ribe v Ljubljano. (Foto: Marija Šukalo)
pastirju, da je hitreje našel pot na Raduho in si z zanimanjem ogledale putrih (sod za tekočine), v katerem je kmetica za tlako nosila žive ribe v Ljubljano. S prikazanim prizorom so igralci obeležili 75-le-tnico tlake ljubljanski škofiji. Ob zaključku večera so povabile obiskovalce, da si ogledajo njihovo domovanje v Juvanovi hiši, saj tam »živijo« od preteklega leta. Da objekt »živi« in si ga je moč ogledati, sta poskrbela Bernarda in Jaka Matijovc.
Marija Šukalo
DROSTVO MARATONCEV IN POHODNIKOV CELJE
V soboto Athlete maraton Celje-Logarska dolina
Prva septembrska sobota je v koledarju Društva maratoncev in pohodnikov Celje tudi letos rezervirana za tradicionalni, že 32. ul-tramaraton Celje-Logarska dolina. Start za 73 km dolgo tekaško preizkušnjo bo v Celju ob 6. uri zjutraj, za 42-kilometrski maraton bodo udeleženci startali v Mozirju ob
9. uri, na 27 km dolgo progo se bodo podali z Ljubnega ob Savinji ob 10.30, uro pozneje pa na najkrajšo, 17-kilometrsko preizkušnjo iz Luč.
Organizatorji so določili dve možni odstopni postaji - v Mozirju in Lučah, kar pomeni po 31 oziroma 56 km poti. Na teh odstopnih
postajah bodo tekmovalcem tudi beležili čas. Dolžina najdaljše trase maratona znaša natančno 73 km, saj štejejo doseženi rezultati tudi za tekmovanje Europa cup. Maraton je časovno omejen na 12 ur, kar pomeni, da bodo morali tekmovalci, ki bodo startali v Celju, prehoditi najmanj 6,25 km na uro, če
bodo hoteli prispeti na cilj v Logarski dolini. Kdor ne bo dosegal tega povprečja, bo izločen iz tekmovanja. V prometu bo še posebno z Ljubnega proti Logarski dolini potrebna posebna previdnost, saj trasa razen krajšega dela pri Ljubnem poteka po glavni prometnici.
Franjo Atelšek
PREJELI SMO
Mozirske zeliščarice v Slovenskih goricah
V	prvi polovici avgusta smo se mozirske ze-liščarice s svojimi »boljšimi polovicami«, ki nas pridno podpirajo pri našem delu, v organizaciji Pozejdon turizma in pod vodstvom turističnega vodnika Andreja Klemenaka podale na strokovno ekskurzijo v Slovenske gorice.
Prvi postanek je bil v Račah pri Mariboru, kjer smo si ogledali lepo obnovljen grad in njegovo okolico. Naš naslednji cilj je bil ogled Botaničnega vrta mariborske univerze v Pivoli pod Pohorjem. Na 8 hektarov velikem območju nekdanjega grajskega parka osebje fakultete za kmetijstvo skrbi za številne vrste v naravi ogroženih rastlin in vzgaja kakovostne stare vrste jablan in hrušk. Poleg avtohtonega rastja Pohorja in severovzhodne Slovenije v vrtu uspevajo tudi drevesa, grmovje, trajnice in številne zdravilne ter vodne rastline iz drugih celin.
V	osrednjem delu Slovenskih goric, pri Sveti Ani, smo obiskali zeliščarsko kmetijo družine Kolarič. Prijazna in zgovorna gospa nam je z velikim navdušenjem in žarom razkazala njihov zeliščni vrt in predstavila nekatera zelišča ter poudarila, kako vsi člani družine spoštujejo naravo in živijo v sožitju z njo. Navdušeni smo
Z gospo Kolaričevo v njihovem zeliščnem vrtu (Foto: Lojze Plaznik)
bili nad njihovo zemljanko, kjer so nas pogostili s čajem in sokovi ter z zelo okusnimi zeliščnimi namazi, pa tudi nad tem, kako se da oplemenititi reven košček zemlje, če imaš voljo in če to delaš z ljubeznijo.
Na sprehodu po vasici smo z razgledne točke v lepem sončnem vremenu lahko uživali v pogledu na celotne Slovenske gorice vse do Pohorja. Kot se za to področje spodobi, so nas popeljali tudi v vinogradniški muzej. Ogledali smo si tudi cerkev in zbirko dolgoletnega mozirskega
zdravnika Romana Lesnika, predmete iz njegove ordinacije v Mozirju, ki so razstavljeni v zdravstvenem domu pri Sveti Ani. Na izletniški kmetiji Breznik, ki se ponaša z vinsko kraljico, pa nam je vsem teknilo okusno kosilo. Povabili so nas tudi v klet na degustacijo svojih vin.
Tako smo zeliščarice spoznale, kako se te panoge lotevajo drugod, spoznale marsikaj novega, kar bomo lahko uporabile, dobile pa tudi pozitivno potrditev o našem delu.
Marija Venek
Savinjske novice št. 35, 2. september 2016 19
Kultura, Organizacije, Šport
MLADINSKI ASTRONOMSKI RAZISKOVALNI TABOR RADUHA
I	v 11 • v	.	v
Josno noc odlično zo opozovonje nocnego
nebo
Na turistični kmetiji Zgornji Zavratnik v Raduhi je avgusta potekal drugi raziskovalni tabor na tej lokaciji, 36. po vrsti, pod vodstvom Saše Krapeža, zunanjega sodelavca Zveza za tehnično kulturo Slovenije in člana Astronomskega društva Javornik. V okviru tabora je potekalo astronomsko opazovanje nočnega neba. Triintrideset otrok je z mentorji in vodjo opazovalo dogajanje na nočnem nebu.
Namen dogodka je bilo javno opazovanje tipičnih objektov na nebu, kot so Luna, Mars, Saturn, razna ozvezdja ter kometi. Predstavili so orientacijo po nebu, ki se povezuje z grško mitologijo. Visoko
ULIČNA KOŠARKA V LUČAH
na Raduhi, kjer ni bilo svetlobnega onesnaženja in drugih motečih dejavnikov, je vreme postreglo, saj se je skozi teleskop dalo zelo dobro videti vesoljska telesa. Opazovanje je bilo možno tudi s prostim očesom.
Otroci in maloštevilni obiskovalci so preučevali nebo in se učili orientirati po njem. Saša Krapež je obiskovalcem razlagal o neskončnosti vesolja, o njegovem nastanku, premikanju zvezd glede na letne čase, o kometih, ozvezdjih in njihovih lunah, črni luknji ter o neštetih možnostih, ki jih ponuja vesolje.
Erika Prislan
V okviru 47. Lučkega dneva se je v Baru Igla odvijal večer stand up komedije. Za dobre šale in obilo zabave so poskrbeli znani slovenski stand up komiki: Aleš Novak, Žan Papič, Uroš Kuzman, dogodek pa je povezoval vsem znani domači komedijant Gašper Ber-gant.
Številno občinstvo se je v več kot uro in pol trajajoči predstavi do solz nasmejalo mnogim šalam na račun zdravnikov, policistov, pro-
dajalk v trgovinah, manjkalo ni niti šal o nastopajočih, ki so si jih komiki delili med sabo. Novak je z idejami reševanja finančne krize poskrbel za val navdušenja med obiskovalci, Kuzman je delil uporabne nasvete za vzgajanje otrok. Pa-pič se je šalil na račun politikov. Večer stand up komedije je bil več kot uspešen, kar je občinstvo dokazalo z bučnim aplavzom ob koncu predstave.
Erika Prislan
Prvo mesto pripadlo Limfisu
Športno društvo Raduha Luče je v okviru 47. Lučkega dneva pripravilo turnir v ulični košarki. Na igrišču pri osnovni šoli se je pod košem pomerilo osem ekip iz različnih krajev naše doline in širše.
Po izločitvenih tekmah so si prvo polfinale priborili košarkarji ekip Sulci in Marolt tema. Slednji so zmagali z rezultatom 11:15. Enak rezultat sta si priigrala druga polfinalna para Nazarje in Lin-
fis, od katerih je slavil slednji. Tako sta se za tretje mesto potegovali ekipi Nazarje in Sulci. V zelo izenačeni borbi so si tretje mesto priborili Sulci. V borbi za najvišje mesto je pod košem vladala izenačena igra. Tako košarkarji Marolt tema kot Limfisa so pokazali veliko borbenosti, a očitno člani ekipe Lim-fis nekaj več, saj so zmagali z rezultatom 14: 21.
Marija Šukalo
Kljub zelo hladnemu večeru so člani tabora pri opazovanju neba vztrajali dolgo v noč. (Foto: Erika Prislan)
LUCE
Večer dobrih vicev zabave
Dogodek je povezoval domači komedijant Gašper Bergant.
(Foto: Erika Prislan)
Pod košem se je pomerilo osem ekip iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline in širše. (Foto: Marija Šukalo)
20 Savinjske novice št. 35, 2. september 2016
KOLESARSKA DIRKA OKROG AVSTRIJE
Blatnik in Rosenstein uvrščena na odlično tretje mesto
Erik Rosenstein (levo) in Tadej Blatnik sta bila z rezultatom zelo zadovoljna. (Fotodokumentacija Erika Rosensteina)
V avgustu se je odvila Dirka okrog Avstrije, ki ponuja tri različice: 2.200- in 1.500-kilometrsko dirko ter 560-kilometrsko dirko imenovano Challenge. V slednji sta se v dvojicah pomerila Tadej Blatnik z Jesenic in Erik Rosenstein z Rečice ob Savinji ter zasedla več kot odlično tretje mesto. Oba večkratna udeleženca Dirke okrog Slovenije (DOS) sta ekipo poimenovala Ekipa DOS.
NENAČRTOVANA DIRKA
Erik Rosenstein je na dirko vskočil na prošnjo Blatnika, saj se je njegov kolesarski partner tik pred dirko poškodoval. Kljub temu da se Rosenstein v zadnjem času ni pripravljal na kakšno dirko in ni veliko treniral, se je odločil, da bo nastopil. Tekmovalce sta
vseh 17 ur spremljala hudo deževje in mraz. V prvi tretjini proge sta se zelo uspešno kosala z dvema dvojicama. Nekaj časa sta vodila, kasneje pa je potekal hud boj za drugo mesto.
Z UVRSTITVIJO ZADOVOLJNA
Jeziček na tehtnici je najverjetneje prevesilo večje poznavanje proge drugouvrščene dvojice, je po dirki povedal Rosenstein, ki je prevozil 321 kilometrov s povpreč-
no hitrostjo skoraj 35 kilometrov na uro. Vozil je dobrih devet ur in prevozil 2.100 višinskih metrov. Skupaj sta progo premagala v 17 urah in eni minuti, manj kot dve minuti za drugouvrščeno dvojico.
V ZADNJEM OBDOBJU TUDI TRIATLONEC
Rosenstein se v zadnjem času pogosto udeležuje triatlonov. Med drugim je nastopil na triatlonu v Celju. Po svojih meritvah je dosegel čas za uvrstitev na osmo mesto v svoji kategoriji in skupno 28. mesto med več kot 70 tekmovalci. Žal je zatajil čip za meritev časa in njegova uvrstitev ni bila zabeležena med tekmovalci. Želi se udeležiti triatlona Ironman, letos načrtuje še udeležbo na Ljubljanskem maratonu.
ŠMS
TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI V LUCAH
TURNIR V MALEM NOGOMETU V LUCAH
Najboljša Koštrun in Hriberškova
Športno rekreativno društvo (ŠRD) Log iz Luč je v okviru dogodkov 47. Lučkega dneva pripravilo turnir v odbojki na mivki. Na njem je sodelovalo šestnajst mešanih parov.
Ekipe so igrale na dva dobljena niza do osvojenih 21 točk, v primeru izenačenja se je tretji niz igral le do petnajstih točk. Odbojkar-ji in odbojkarice so se že od same-
Lufterji najboljši tudi na domačem terenu
ga začetka pomerili po sistemu izločanja. Iz začetne osmine finala so zmagovalci tako napredovali v četrtfinale, nato pa še v polfinale in finale. Ob koncu sta turnir kot najboljša zapustila Simon Koštrun in Karin Hriberšek, ki sta v finalu premagala Žigo Plesnika in Natalijo Pečovnik. Tretje mesto pa sta osvojila Blaž Slatinšek in Zoja Brglez.
Primož Vajdl
Po skupinskem delu je v četrtfinale napredovalo osem ekip.
(Foto: Primož Vajdl)
Športno društvo Raduha iz ki so v finalu po streljanju kazen-
Na turnirju je sodelovalo šestnajst mešanih parov.
(Fotodokumentacija ŠRD Log)
Luč jev okviru 47. Lučkega dne pripravilo turnir v malem nogometu za moške. Na kakovostnem turnirju je sodelovalo šestnajst ekip, ki so bile razdeljene v štiri skupine.
Po skupinskem delu je v četrtfi-nale napredovalo osem ekip, ki so se nato borile za polfinale in finale. Ob koncu so številno publiko razveselili člani domače ekipe Lufterjev,
skih strelov premagali ekipo Pekarna Rednak. V boju za tretje mesto so prav tako po streljanju šestme-trovk slavili igralci Bara Podmornice, ki so bili boljši od nogometašev Športnega društva Bočna. Zmagovalci turnirja so imeli v svojih vrstah tudi najboljšega igralca in vratarja turnirja. To sta postala Blaž Metulj in Žiga Plesnik.
Primož Vajdl
Savinjske novice št. 37, 16. september 2016	21
Sport
ROKOMET STARI - MLADI V LUCAH
TURNIR V NAMIZNEM TENISU
Letos zmaga v korist mladih
Lučki ljubitelji rokometa tudi letos niso razočarali. Kot že vrsto let do sedaj so se pomerili razdeljeni na staro in mlado ekipo. Športno druženje je obogatilo praznovanje Lučkega dne.
Na igrišču je z mladostno razigranostjo izstopala petnajstletna Patricija Pančur, a da leta niso ovira, sta dokazovala pet desetletij starejša Franc Ajnik in Vanč
Absolutni zmagovalec Janez Pejovnik
Letmar. Za umirjanje igre in strasti na obeh straneh je poskrbel sodnik Jernej Plankl.
Mladi so v prvem delu igre po-vedli s petimi goli razlike, a je bil ob zaključku polčasa rezultat 10:10. V drugem delu tekme so starejši popuščali in tako se je zmaga z rezultatom 19:23 prevesila v korist mladih.
Marija Šukalo
Tekmovali so dečki in deklice do petnajst let ter ženske in moški, starejši od petnajst let. (Foto: Primož Vajdl) Namiznoteniški klub Savinja je Nejca Funtka in Matica Čoparja.
Pogosto je bilo težko premagati dobro obrambo starejših.
(Foto: Marija Šukalo)
v športni dvorani OŠ Luče organiziral turnir v namiznem tenisu. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri kategorije, in sicer dečki in deklice do petnajst let ter ženske in moški, starejši od petnajst let.
Pri deklicah do petnajst let je prvo mestu osvojila Anja Pančur, na drugem in tretjem mestu sta ji sledili Manca Trebižan in Pija Fun-tek. Pri fantovskih vrstnikih je zmagal Aljaž Pančur, ki je bil boljši od
V kategoriji članic je bila Manuela Bezovnik boljša od Sare Rosc. V kategoriji članov so si na prvih treh mestih sledili Janez Pejovnik, Marko Avberšek in Oskar Rosc.
Zmagovalci posameznih kategorij so se pomerili še za absolutnega zmagovalca turnirja, ki je postal Janez Pejovnik iz Slovenj Gradca in je posledično prejel tudi prehodni pokal.
Primož Vajdl
NOGOMET VETERANOV PRI GRICARJU V KRNICI
V	V	Y
Člani ŠD Gričar-ŠD Solčava ubranili lanskoletni naslov prvaka
Društvo za kulturno, družabno in športno dejavnost Gričar Luče je z nogometnim turnirjem veteranov dodalo svoj kamenček v mozaik dogodkov tradicionalne turistične prireditve 47. Lučki dan. Na tretjem tovrstnem srečanju, ki ga
je pripravil Beno Mlačnik, so se pomerile ekipe Klub 81' iz Šmartnega ob Paki, Zgornje Savinjski veterani in ŠD Gričar-ŠD Solčava.
Navijači so videli tri tekme. Nekateri od igralcev so nekoč celo krojili rezultate v 1. in 2. slovenski nogo-
Na Gričarjevi »marakani« je bilo videti veliko lepih akcij.
(Foto: Marija Šukalo)
metni ligi. Igralci ekipe ŠD Gričar--ŠD Solčava, ki so ubranili lanskoletni naslov prvaka, so najprej premagali Zgornje Savinjske veterane, v srečanju proti ekipi iz Šmartnega ob Paki pa so slavili po boljšem iz-
vajanju kazenski strelov. Srečanje se je končalo s 4:4. V tretji tekmi so bili igralci Kluba 81' boljši od Zgornje Savinjskih veteranov in osvojili drugo mesto.
Marija Šukalo
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Poličniku zmaga v tekmi z malokalibrsko puško leže
V Strelskem društvu Gornji Grad so po poletnih počitnicah začeli z delom in v nedeljo na strelišču Lovske družine Gornji Grad organizirali tretjo tekmo z malokalibrsko puško leže. Streljali so v maloka-librske tarče na 50 metrov po pet nabojev za preizkušnjo in deset za oceno.
Zmagal je Ivko Poličnik (87 krogov), drugi je bil Tomaž Trogar (79, 1 x 10) in tretji Avgust Pahovnik (79, 3 x 9). Za naslov prvaka kombinacije trenutno vodi Peter Bezov-šek (297 točk) pred Borisom Pur-natom (293) in Tomažem Trogar-jem (291).
Janez Kolar
22 Savinjske novice št. 35, 2. september 2016
Kronika, Informacije, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	V ŽUPNIŠČU UKRADEL VEČJO VSOTO DENARJA
Nazarje: V noči na 22. avgust je neznani storilec skozi okno objekta vlomil v prostore župnišča v Nazarjah. Iz notranjosti je iz odklenjenega predala pisalne mize ukradel denar. Zatem je vstopil v manjši sosednji prostor, kjer je s primernim orodjem vlomil v zaklenjeno kovinska arhivsko omaro in iz nje odnesel večjo vsoto denarja.
•	VLOMILEC ODNESEL ORODJE
Okonina: V noči na 23. avgust je neznanec vlomil v prostore delavnice, ki se nahaja v sklopu stanovanjske hiše v Okonini. Vlomil je skozi vrata iz iverke in iz notranjosti odnesel različno orodje v večji vrednosti.
•	VNELE SO SE BALE
Nizka: 23. avgusta ob 23. uri je v Nizki iz neznanega razloga zagorelo pet suhih bal sena. Požar so pogasili gasilci PGD Rečica ob Savinji, Pobrežje ob Savinji in Grušovlje.
•	ZARADI PROMETNE NESREČE ZAGORELO VOZILO
Mozirje: 24. avgusta ob 2. uri je v Hribernikovi ulici v Mozirju zaradi prometne nesreče zagorelo osebno vozilo. Gasilci PGD Mozirje so preprečili razširitev požara, pogasili začetni požar, odklopili akumulator na vozilu in vozilo izvlekli iz jarka. Poškodovanih ni bilo.
•	TUJEC OSTAL BREZ KAMERE
Ljubno ob Savinji: 24. avgusta v popoldanskih urah je državljan Nemčije obvestil policiste, da je ostal brez kamere znamke Nikon D5100. Nahajal se je na terasi gostilne na Ljubnem ob Savinji, ob odhodu pa kamero pozabil na klopi. Ko se je po desetih minutah vrnil, kamere, vredne okoli 450 evrov, ni bilo več.
•	HELIKOPTER PREPELJAL OBOLELO OSEBO
Luče: 25. avgusta ob 11.15 je iz Luč helikopter policije prepeljal obolelo osebo v UKC Ljubljana. Kraj pristanka helikopterja so zavarovali gasilci PGD Luče.
•	GORSKI REŠEVALCI POMAGALI DRUŽINI
Okrešelj: 27. avgusta ob 15. uri se je na pastirski poti na Okre-šelj zaplezala skupina planincev, dve odrasli osebi in dva otroka. Posredovali so reševalci celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), ki so planince poiskali in jih nato varno pospremili v dolino. Nihče od udeleženih ni bil poškodovan.
•	PLANINEC PADEL IN SE UBIL
Turski žleb: 28. avgusta so bili policisti obveščeni o gorski nesreči v Turskem žlebu v Kamniško-Savinjskih Alpah. Z ogledom je bilo ugotovljeno, da se je 64-letni planinec na vrhu Turskega žle-
ba zadrževal prejšnji večer okoli 18. ure, nato je med sestopom najverjetneje padel po melišču in se kotalil okoli 200 metrov. Poškodbe so bile tako hude, da je umrl na kraju nesreče. Naslednje jutro je negibno telo opazil drugi planinec. Posredovali so reševalci celjske postaje GRZS in dežurna ekipa GRZS na Brniku. Truplo je bilo z vojaškim helikopterjem prepeljano v dolino.
• OBNEMOGLEMU POMAGALI V DOLINO
Okrešelj: 28. avgusta dopoldan je na poti na Okrešelj omagal planinec. Gorski reševalci GRZS Celje so onemoglemu nudili pomoč pri sestopu v dolino.
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Svetlana Aleksijevič: Černobilska molitev - Kronika prihodnosti
Beloruska pisateljica in raziskovalna novinarka Svetlana Ale-ksijevič, avtorica tokratne knjige meseca, je lanskoletna prejemnica Nobelove nagrade za literaturo. Kot je svojo odločitev utemeljila Kraljeva švedska akademija, je Aleksijevičeva nagrado dobila za svoje »polifonične zapise, spomenik trpljenju in pogumu v našem času«.
Tudi knjiga Černobilska molitev je svojevrsten spomenik, posvečen največji jedrski nesreči na območju naše celine, vendar po avtoričinih besedah to ni knjiga o Černobilu, temveč o svetu po Černobilu. Knjiga se skozi osebne pripovedi ljudi, ki so vse to res doživeli, posveča spominu na žrtve in preživele, hkrati pa neizprosno nazor-
no prikaže grozljive posledice nesreče. Kljub vsej tragičnosti knjiga sporoča tudi misel, da življenje vendarle teče dalje.
Svetlima Aleksijevič		
Černobilska		
	molitev	
	KRONJKA	
	PKIHnDNO.VI IHJ	1
	m »J	
VriuiuU ikiii»l(n	r1-™1'	k
Savinjske novice št. 37, 16. september 2016 23
Za razvedrilo
Cvetke
1:1 ZA LUCE IN LJUBNO
Pred Juvanovo hišo v Lučah naj bi se župana sosednjih občin na pobudo Nejca Slapnika (desno) pomerila v pripovedovanju vicev. Glasovalo bi občinstvo, in sicer s ploskanjem. Franjo Naraločnik (v sredini) z Ljubnega je rešil oba iz zagate. Če bi zmagal pri sosedih na njihov občinski praznik, ne bi bilo najbolj korektno, zgubiti pa tudi ne bi bilo fajn, je razmišljal. Cirilu Roscu se je to zdel dovolj posrečen vic, da se tudi on ni odločil za tekmovanje.
DZURO IN FLOSARJI
Direktor Kampa Menina Jure Kolenc - Džuro že ve, kaj je dobro za ljubenske flosarje in njega. Za močan obrok si večkrat privošči necertificirani, a špica kakovostni domači želodec, kozarec krasnega vinca iz dežele »Steyerske«, za poobedek pa še ribji kruhov namaz iz kampovega ribnika. Vsaj tako je bilo videti na sedmem Salonu Traminca v Negovi, ko se je ob njegovem kulinarično reklamnem panoju trlo ljudi.
IZ LJUBEZNI DO GRAVITACIJE POLJUBIL ZEMLJO Rajko Rudnik, bosi sodnik na nogometnem derbiju v Krnici: »In oskar za najbolje odigran padec gre v roke Fahretu, ko mu jih bodo v bolnici naravnali!«
Fahret Podrečnik (Franci Podbrežnik - Solčavski), komentator derbija: »Tako sem se vživel v nogometno simuliranje, da me bo vse še teden dni bolelo.«
Podbrežnika v teh dneh zasledite v Istri. Postal je namreč zelo iskan iskalec tartufov.
24 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016
Križanka, Informacije
NAJVIŠJI, UTRJENI DEL MESTA PRI STARIH GRKIH
SESTAVIL: PETER UDIR
USEDLINA, DROGA
PONOVITEV PREDSTAVE, IZVEDBE
STAR TURŠKI SREBRN NOVEC
POKRAJINA V ZAHODNI SLOVENIJI
HČI, KI NIMA NE BRATA NE SESTRE
MEHKO POKRIVALO
PRAVOKOTNA MREŽA SLIKOVNIH PIK
AM. PEVKA (COURTNEY)
MAJHEN TEMPELJ
MATERIAL, S KATE RIM SE KAJ POLNI
STANJE ČUTNEGA IN DUŠEVNEGA UGODJA
LEVIČAR
PALMA JUGOVZHODNE AZIJE Z UŽITNIMI SEMENI
KIKLA
DROG PRI MOTORJU
DAVEK NA UVOŽENO ALI IZVOŽENO BLAGO
KARDANSKI ZGIB
OBOROŽENE SILE DRŽAVE, VOJSKA
DEL OGRODJA LADIJSKEGA DNA
SAMICA KOSA
SPREMLJEVALEC BOGA BAKHA
SV. OCEAN V SUMER. MIT.
FRANCOSKI ŠANSONJER (JACQUES)
NAJMANJŠI DOBITEK PRI TOMBOLI
CELOTNI ZNESEK BREZ ODBITKOV
MESTO V VZHODNI ROMUNIJI
ROK MARGUČ
□ČE (star)
DLAKA POO NOSOM
MESTO V DALMACIJI, SZ OD ZADRA
KEMIJSKI SIMBOL ZA NIKELJ
11. ČRKA GRŠKE ABECEDE
JAN. IVO
PORAVNAVA REZULTATA (npr. v športu)
AMERIŠKI IGRALEC (PITT)
ZLATO JABOLKO
FRANCOSKI IGRALEC (DELONI
MOZOLJA-VOST
Dežurne službe
_ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
_VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
_DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
_DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
APSU - svetovni ocean v sumerski mitologiji; ASPRA - star turški srebrn novec; EDIKULA - majhen tempelj;
-s
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
KOŠARKAR, ORALNOST, LARA, SKI, ATA, POEN, NIČE, BAVTA, ROUSSEL, VTISK, EVRITION, ROTANG, ASOPOS, ALAMO, AL. LEČA, HARAČ, RATI, 1NN, BATATA, AGIS, SKIRO, OVENELOST, TAKSA, NANIZANKA
V_s
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 36. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Sobota, 3. september	ob 6.00. Celje, Trg Celjskih knezov Start maratona Celje-Logarska dolina
	ob 9.00. Mozirski gaj Start na etapi maratona Celje-Logarska dolina
	ob 9.00. Račnek, Šmartno ob Dreti Dobrodelni tek
	ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Dan krompirja
	ob 10.30. Ljubno ob Savinji Start na etapi maratona Celje-Logarska dolina
	ob 11.00. Račnek, Šmartno ob Dreti Odprta kuhna
	ob 11.30. Luče Start na etapi maratona Celje-Logarska dolina
	ob 14.00. ŠRC Laze pri Kokarjah Lokostrelsko tekmovanje
	ob 18.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Plesna delavnica swinga
Nedelja, 4. september	ob 16.00. Gasilski dom Luče Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Pod to goro zeleno
	ob 19.30. Pred Domom kulture Velenje Koncert etno glasbene skupine Čompe
Torek, 6. september	ob 8.00. Zbor pred Domom kulture Nazarje Pohod DU Nazarje Trije tisočaki nad Rovtom in Slopmi
	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
Sreda, 7. september	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic
	ob 18.00. Galerija Nazarje Razstava likovne kolonije Likovno potovanje v preteklost - vrbovški likovni dan
Četrtek, 8. september	ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Skupina za žalujoče


www.fotoknjiga.net
Ohranjamo najlepše spomine!
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	STEKLARSTVO TAMŠE
Vsa obdelava stekla, okvirjanje slik, darila ... www.steklarstvotamse.com, gsm 031/305-532.
Jaka Tamše s.p., Savinjska c. 12, Mozirje.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca sivorjavega, starega 10 dni; gsm 040/256-652.
Prodam bikca, 070/744-487.
večjega; gsm
Popolnoma nova sedežna garnitura, svetlo rjave barve, dolžine 140 cm, cena 250 eur; gsm 051/366133.
Prašiče, najboljše pasme za do-pitanje na večjo težo. Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam jarkice domače reje; gsm 031/223-484.
Prodam bikca simentalca, težkega 170 kg; gsm 031/690-618. Kozo srnaste pasme, staro 4 leta, brez rogov, prodam; gsm 051/371-690.
DRUGO - KUPIM
Kupim okrog 50 m3 silažne koruze; gsm 070/228-293.
DRUGO - IŠČEM
ŽIVALI - KUPIM
Ušla je velika modro-rumena papiga. Če se je h komu zatekla, pokličite na gsm 041/445-019. Nudimo nagrado.
Prosim, če ima kdo za podarit kasetni radio na cedeje, lepo prosim; tel. št. 58-45-458.
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Čb ali sivorjavo teličko, staro do 14 dni, kupim; gsm 031/774-520. Kupim krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520.
VOZILA - PRODAM
Prodam golf 5 sdi, l. 2004; gsm 051/636-032.
Prodam skuter zip piagio 49 cm3, ugodno; 031/295-331.
NEPREMIČNINE
DRUGO - PRODAM
Orehov panj (štor) s koreninami, prodam; gsm 041/239-017. Prodam podporne stebre od starega kozolca; gsm 051/331-007. Prodam silažno koruzo na njivi, 30 a; gsm 041/262-739. Naravno pridelano domače bučno olje, cena 12 eur/l; gsm 051/366133.
Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284699.
OSEBNI STIKI
Življenjsko sopotnico brez otrok si želi razočaran očka; gsm 041/552-344.
26 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016
Čestitke, Oglasi
^dežele
celjske mesnine
ODKUPUJEMO
GOVEDA IN PRAŠIČE
ZA ZAKOL
kontaktna številka: 031 693 971
Marketing
Pokličite 041 793 063
Oglašujte tam, kjer vas opazijo!
27 Savinjske novice št. 37, 16. september 2016
ABITURA
šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje!
višja strokovna šola
•	inženir varovanja
•	poslovni sekretar
•	ekonomist
•	velnes
•	informatika novo!
seminarji, delavnice, tečaji
najem predavalnic
www.abitura.si • Lava 7, 3000 Celje • telefon: 03 428 55 32
		<s>
n		"s.
c	ra	m
	C	"O
C	ra	o £ do m
HA	•i_>	
o	£	o o •
či-	cl a	
■	H3	uj
■	» ■ i	cn
: i	y
I	2	<c
\|	to	2
^ !e -H
S-	>	ro
<=ir	ru	m
■	LO	co	ro
■	^
■	o a;
: Ipt
■	o -2 ro as
■	C Z	C
(d • '> C«	u
: % s o o.	-E
1 (O o o o	C
• c c ro £	Q
■	" c/> ro -o ^
: I ¥ š ^ i	^
■	2 ¿o ro > :E
' £ « s =	>	^	c
■	'—v CL if i	r—
Brezplačna dostava Savinjskih novic
na celotnem območju Republike Slovenije.
Dostava na drug naslov
Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov.
Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo iS * popust pri objavah osmrtnic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev.
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic.
Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod Savinskih novic plačate man| kot pri vaSem prodajalcu časopisov.
Naročniški klub