Napovednik • Poročilo sejemskih in borznih nastopov 3 ······································································· • Projekti STO za leto 2001 4 .............................. ... .. ..... ............................... • Wellness v Sloveniji 5 • Pregled aktivnosti na področju naravne in kulturne dediščine • Utrinek s turističnega področja 6 ,Gore in jezera, 7 ······································································· • Delo oddelka za pospeševanje prodaje STO 7 ....................................................................... • Kratko o delu predstavništev in informacijskih uradov STO v tujini 8 Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije Osem mesecev je, odkar sem na- stopila delo na tem vročem sto- lu. Pravzaprav sp1·va nisem za- res verjela »vročemu« poimeno- vanju. Prepričana sem bila, da je vendar vsem v interesu, da se povežemo, da so v turizmu re- zultati dobri, da iz sredstev, ki jih imamo na voljo, iztisnemo več, za gospodarstvo, za vse, ki posredno tahko dobro živijo od turizma. Teh pa ni malo, oce- njujemo, da je bruto družbeni prihodek od turizma vsaj devet- odstoten. Odkrito priznam, ni bilo in še vedno mi ni lahko. -~ , 7b poletje se je pokazalo tudi kot odlična priložnost, da se lotimo zajemanja tranz itnih gostov. Skeptiki ne verjamejo, da nam bo uspelo gosta, ki se je odločil Slovenijo obiskati le v tranzitu, prepričati, da kak dan ali dva preživi tudi pri nas. Nekateri, nasprotno, trdijo, da je projekt zelo dobe,: Poskusili bomo s pi- lotnim projektom na eni od stranskih poti. Ugotovili smo, da nekatere akci- je iz prejšnjih let niso bile prav : zastavljene. Vsi pač delamo na- • pake, vendar so smiselne le, če Pa vendar me nekatera dejstva ohrabrujejo. Cilji, ki so del moje vizije, postajajo vseturistični. Nihče več ne gov01·i, da to, kar delamo, ni nič novega. Razviti dober informacijski sistem, ne oddaljen od nas in naših lokalnih subjek- se iz njih česa naučimo. Ne želimo rušiti, želimo le nadgrajevati. Pa saj rušenje bi bilo popolnoma ne- smiselno, saj celoten razvoj temelji na evoluciji. Menimo, da je najučinkovitejše zbiranje inf01-ma- tov, je ena p,·ednostnih nalog. • Sistem mora biti funkcionalen, da se ga bo resnično uporablja- lo in polnilo z novimi in novi- mi podatki. Vesela sem, da je že >>Gradove svetle zida si v oblake<< cij o uspešnosti naših projektov merjenje učinkov akcij. Sicer pa to, upravičeno, zahtevajo od nas tudi na Ministrstvu za gos- podarstvo. Tudi ocenjevanje gradov je bila ena takih akcij mmjenja. V današnjem času je vzddeva- nje gradov iz prihodkov, ki jih sami ustva1jajo, izredno težko, bil narejen !TIS, strateški plan, ki načrtuje, kako bomo, sicer po fazah, vendar pa celovito in global- no info,-mac(jsko povezali' vso Slovenijo. skoraj nemogoče. Vso pohvalo si zato zaslužijo tisti, ki j im to uspeva, tisti, ki vzdržujejo svojo ponudbo in delajo dobro ime vsej Sloveniji. • Dobra novica je, da del tega sistema že pilotno delu- • je. Omogočiti mu moramo, da postane vseslovenski in ga nadgraditi z novimi stopnjami. Povezati ga moramo z ostalimi, tudi neturističnimi subjekti. Po- membnost tega projekta potrjuje tudi dejstvo, da mu je veliko pozornost namenila celo vladna politika. Prepričana sem, da si zasluž ijo, da se jim v na- slednjem letu, ki še velfa za leto kulturne dedišči­ ne, bolf intenzivno pomaga. V fazi realizacije je tudi postavitev stratJških ciljev, na osnovi katerih bomo nadgradili večletni marke- tinški pum. Mi na STO bomo aktivni tudi v bodoče, vi pa nam pomagajte s sugestijami, predlogi in pripombami. Kaj si res le domišljam, da je mogoče, da se zdru- žimo v svojih inte,·esih? Se bodo cilji uresničili ali zrušili, ker so previsoko v oblakih? Barbara Gunčar ·········································~····························· Svetovni medijski kongres Majski dnevi leta 2002 bodo pote- kali v znamenju svetovnega medij- skega kongresa. Od 9. do 12. maja se bo namreč v novi dvorani hotela Union v Ljubljani zbralo kakih pet- sto medijskih založnikov, direktorjev, glavnih urednikov in vplivnih sve- tovnih komentatorjev z vseh celin. Ti predstavljajo organizacijo IPI (lnter- national Press Institute), ki združuje okoli tri tisoč založnikov, izdajateljev, urednikov in znanstvenikov s po- dročja tiska in elektronskih medijev iz več kot 120 držav. Gre za izjemno multimedialno in interdisciplinarno medijsko združe- nje na svetu. Organizacija, ki je bila ustanovljena pred več kot petimi de- setletji v ZDA (leta 2000 je bil v Bo- stonu ob SO-letnici jubilejni kon- gres) se zavzema za svobodo izraža- n ja mnenj, za neodvisnost in razvoj medijev, spremlj a uresničevanje no- vinarskih in demokratskih svoboš- čin, podpira medij e in novinarje v stiski ter vzpodbuja uveljavljanje no- vih medijskih tehnologij. Člani se zbirajo na vsakoletnih kongresih in skupščinah IPI, ki so, podobno kot sestanki gospodarstvenikov in držav- nikov v Davosu , medijska srečanja na vrhu. Vodstvo IPI predstavlja upravni odbor, katerega predsednik je glavni urednik Neue Zurcher Zei- tung dr. Hugo Butler, iz Slovenije pa je č lan odbora Mitja Meršol, odgo- vorni urednik Dela, ki je hkrati tudi predsednik slovenskega nacionalne- ga odbora Društva za medije IPI (iz- vršni direktor je Boris Bergant, po- močnik generalnega direktorja RTVS). Do sredine 90. let je bil sedež IPI v Londonu, zadnja leta pa je na Dunaju. Direktor IPI je ugledni poz- navalec medijskih področij, profesor Johann Fritz. Po zadnjih kongresih na Tajvanu 0999), Bostonu (2000) in letos v New Delhiju bo prihodnje leto torej na vrsti Slovenija. Kongres bo obrav- naval tri glavna tematska področja: ob udeležbi predsednikov držav in najvišjih predstavnikov OZN bo ena izmed tem Balkan, naslednji zbir vprašanj - ki jih bodo skupaj z zna- nimi novinarskimi imeni obravna- vali predsedniki vlad držav kandi- datk za EU - bo zadeval včlanjeva­ nje v Evropsko unijo; tretji del kon- gresa pa bo posvečen medi jskim vprašanjem in problemom, ki so po- vezani s političnimi in kapitalskimi pritiski na medije in novinarje. Seveda pa bo kongres predvsem priložnost za veliko promocijo Slove- nije in predstavitev njenih lepot ter zmoglj ivosti. Po tradiciji se namreč ugledni gostje podajo tudi na več or- ganiziranih izletov. Tako bo tudi v Sloveniji. In na to se bo treba seveda zelo dobro pripraviti. Pisma, ki jih člani IPI iz ZDA, Japonske in od dru- god že zdaj naslavljajo na slovenski organizacijski odbor (in veliko zani- manje, ki so ga pokazali že med pro- mocijo Slovenije v New Delhiju) ka- žejo, da bi svetovni medijski vrh naj- raje že kar jutri pokukal v nedri skrivnostne in še neodkrite lepotice Slovenije. Mitja Meršol , št. 1 letnik VI, april 2001 Slovenija Razvoj integralnega turističnega informacijskega sistema STO Trenutno stanje na področju informatike odraža pomanjkanje integral- nega informacijskega sistema, ki bi podpiral dejavnosti STO. Govorimo o informacijskem sistemu, ki bi podpiral dejavnosti zavoda, opredeljene v 7. členu uredbe o ustanovitvi. Bili so številni poskusi individualnih in celovitih informacijskih rešitev na področju turizma. Dosedanji projekti informatizacije na področju turiz- ma so nastali na podlagi podjetniških pobud. STO je bila v večini primerov le naročnik aplikacij - delnih rešitev. STO je sicer že doslej vlagala precej truda v informacijsko podporo svoje dejavnosti. Namen teh naporov je pove- zava med ponudniki in odjemalci turističnih storitev na ravni informir~ja in drugih aktivnosti, na primer analize učinkov, podpora odločanju ... Na STO in MMGT smo se zato že v začetku leta 2000 odločili za sistema- tičen pristop k informacijski podpori turističnega gospodarstva Slovenije, to je k izdelavi strateškega plana razvoja integralnega turističnega infonnacij- skega ~stema (ITIS). Na projektu sodelujejo predstavniki STO, MMGT, Fakulteta za elektrotehniko računalništvo in informatiko iz Maribora in In- stitut za projektni management in informacijsko tehnologijo iz Ljubljane. Strateški plan je zasnovan na podlagi enotne metodologije razvoja in- formacijskih sistemov v državni upravi in metodologije vodenja projektov v državni upravi za področje informacijskih tehnologij. Prva faza strateškega planiranja, katere rezultat je strateški plan, ki je povzel obstoj eče stanje, ponudil integracijo podatkovnih elementov, pro- cesov in funkcij ter podal smernice in konkretne predloge nadaljnjega raz- voja !TIS je bila uspešno zaključena. Predlagani projekti so finančno, ter- minsko in Kadrovsko opredeljeni. Dobljeni rezultati - izdelki strateškega plana - morajo služiti kot osnova za pripravo in izvedbo javnih razpisov. Operativni plan razvoja Integralnega Turističnega Informacijskega Sistema za leto 2001 Ugotovljeno je bilo, da so vsi projekti in naloge, opredeljeni v strateškem planu, vsebinsko primerni in izvedljivi, vendar ne v tako kratkem časovnem obdobju (dve leti) in z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Kot posledica te ugotovitve se je oblikoval kompromis in nastal je nov operativni plan aktiv- nosti za leto 2001 , ki bolj natančno upošteva časovne in finančne okvire naročnika (STO). Operativni plan projektov razvoja ITIS za leto 2001: D Analiza in poenotenje PB ITIS ter izdelava prototipa dinamične spletne strani STO fJI Izdelava tehničnega dela razpisne dokumentacije ter priprava celotne razpisne dokumentacije II Izvedba javnega razpisa II Širitev CBC Phare in vzpostavitev dinamičnih spletnih strani STO II Produkcija A/V izdelkov na ustreznih medijih II Razvoj sistema za podporo odločanju STO in LTO B Razvoj centralnega rezervacijskega sistema EI Vzpostavitev centralnega skrbništva sistema !TIS na STO II Vzpostavitev in skrbništvo Turističnega inf. portala Slovenije ml Prevzem projektov m Uskladitev strateškega plana ITIS lfJ Nadzor nad izvajanjem projekta Rezultati projekta bodo delujoči aplikativni izdelki, ki bodo omogočali vnašanje, preverjanje in objavlj anje podatkov s področja turizma na splet- nih straneh ter analiziranje podatkov in pomoč pri odločanju na področju turizma. Razvoj ITIS se nahaja na mrtvi točki , ker bo iz letošnjega proraču­ na STO predvidoma dobila za svoje delovanje le polovico sredstev v primer- javi z lanskim letom, tako bo tudi načrtovano delovanje na področju infor- macijske dejavnosti okrnjeno na najnujnejše vzdrževanje obstoj ečih statič­ nih strani na internetu, hkrati pa bosta pod vprašajem tudi izvajanje stra- teškega plana in razvoj. Če želimo, da bo informatizacija uspešna, kar je v razvijajoči se informacijski družbi nujno, mora postati eden od glavnih ci- ljev STO in biti uglašena z ostalimi cilji. Odločitev za pristop k razvoju celovite informacijske podpore slovenske- mu turizmu je v rokal1 tistih, ki odločajo o sredstvih, zahtevala pa bo še ve- liko truda in konsenza vseh turističnih subjektov in delavcev, temu primer- no pa bo potrebno zagotoviti tudi zadostna finančna sredstva. Lučka Letic'. ,,. Organi upravljanja in svetovanja slovenske turistične ·organi_zacije Upravni odbor STO Upravni odbor je najvišji organ upravlj anja zavoda. Imenuje ga Vlada Republike Slovenije. aloge in pristojnosti upravnega odbora so do- ločene z ustanovitvenim aktom (uredbo), s sta- tutom in polovnikom zavoda. V upravni odbor STO so bili imenovani: • na predlpg ministra, pristojnega za turizem: Aldo Babič, (direktor C?lsino Portorož), Maks Brečko (direktor Unior Turizem), predsednik UO STO in Srečko Vilar (MG) ' • na predlog Ministrstva za finance: Albin Pi- v ek (Turistično dmštvo Ptuj) • na predlog Ministrstva za okolje in prostor: Forum SNTO Na podlagi Uredbe o preoblikovanju javne- ga gospodarskega zaxoda »Center za promoci- jo turizma Sloveni je« - »Slovenian tourist board« v javni gospodarski zavod »Slovenska n acionalna turistična organizacija - »Slove- nian tourist board« in statuta STO je forum posvetovalni organ, sestavljen iz 24. članov. V forum se lahko glede na problematiko vključi­ jo še predstavniki in organizacije s področj a tu- rizma in s turizmom povezanih področij (lo- kalne, področne in regionalne turistične orga- nizaci je, združenja, strokovna telesa in posa- mezniki) , ki lahko tvorno prispevajo k obliko- vanju programa zavoda. Zlata Vidmar; direktorica hotela LEV INTER- • V forum so bili imenovani naslednji člani: CONTINENTAL • n a predlog Ministrstva za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano: Janez Pevec, generalni sekretar na MKGP • na predlog Ministrstva za šolstvo in šport: mag. Drago Balent, državni sekretar na Mi- nistrstvu za znanost, šolstvo in šport • na predlog zaposlenih v zavodu: Maja Pak, generalna sekretarka na STO • na predlog Ministrstva za kulturo: Miloš Ekart, svetovalec direktorja Uprave RS za kulturno dediščino • na predlog Ministrstva za ekonomske odno- se in razvoj: Anton Grabel jšek, direktor Za- voda za obvezne rezerve nafte in njenih de- rivatov • n a predlog Turistične zveze Slovenije: Alojz šoster, glavni tajnik TZS Strokovni svet SNTO Na podlagi Uredbe o preoblikovanju javnega gospodarskega zavoda »Center za promocijo tu- rizma Slovenije« - »Slovenian tourist board« v javni gospodarski zavod »Slovenska nacionalna turistična organizacija« - ima zavod za obrav- navanje vprašanj in predlaganje rešitev s po- dročj a strokovnega in programskega dela ·stro- kovni svet, ki je kolegijski organ, sestavlj en iz desetih članov - strokovnjakov iz posamezdega področja dela, imenuje jih upravni odbor na predlog generalnega direktorja. Za člane strokovnega sveta Slovenske nacional- ne turistične organizacije so bili imenovani: • prof. dr. Janez Bogataj, Filozofska fakulteta, oddelek za etnografi jo • prof. dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakul- teta Ljubljana • prof. dr. Tanja Mihalič, Ekonomska fakulte- ta Ljubljana • mag. Marjan Tkalčič , Visoka šola za hote- lirstvo in turizem Portorož • Helena Cvikl, Visoka šola za hotelirstvo in turizem Maribor • Marino Antolovič , direktor Hoteli Morje • Vladimir Petrovič , direktor Krka zdravilišča • Vladimir Kovač, direktor Kompas Bled • Vilma Topolšek, predsednica Združenja turi- stičnih kmetij in • Milan Razdevšek, direktor javnega gospo- darskega zavoda za turizem Maribor Nadzorni odbor SNTO Nadzorni odbor opravlj a nadzor n ad poslo- vanjem zavoda. Sestavljen je iz treh članov, ki jih imenuje Vlada RS. Na predlog Ministrstva za gospodarstvo sta bili v nadzorni odbor ime- novani Andreja Rupar in Hildegarda Kranjc, na predlog Ministrstva za finance pa Milojka Kolar. • mag. Sonja Lebe, Ministrstvo za gospodarstvo • Bojana Omerse!, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj • Janez Pevec, Ministrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano • Simona Pavlič Možina, Urad Vlade Republi- ke Slovenije za informiranje • Danilo Daneu, Gospodarska zbornica Slove- nije - Združenje za turizem in gostinstvo • Srečko Šajn, Postojnska jama • Kotnik Jože, Hotel Kotnik • Tone Matjašič , Združenje turističnih agencij Slovenije • Vladimir Petrovič, Hotelsko združenje Slove- nij e • Jožica Krašovec, Združenje turističnih kmetij Slovenije • Gorazd Bedrač , Združenje slovenskih žični- čarjev • Marjan Bolko, C?lsino Ljublj ana • Vekoslava Gojčič, Terme Ptuj • prof. dr. Tanja Mihelič , Ekonomska fakulte- ta v Ljubljani • prof. dr. Boris Snoj, Ekonomsko - poslovna fakulteta v Mariboru • dr. Marjan Tkalčič, Turistika Portorož • Jana Špec, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled • Aleš Arih, Višja strokovna šola za gostinstvo Maribor • Franci Zidar, Skupnost gradov na Sloven- skem • Srečko Ritonja, Postojnska jama • Tanja Bezget, Mednarodni institut za turizem • Bojan Sodnik, Adria Airways • Bogdan Valentin, Združenje svetovalcev za turizem Slovenije • Gorazd Hartner, Slovenske železnice Organizacija in sistemizacija dela Organizacija in sistemizacija dela STO sta opredeljeni s Pravilnikom o organizaciji in si- stemizaciji delovnih mest na STO. Področje dela STO je vsebinsko razdeljeno na: • Računovodstvo in finance • Kabinet (organizacija in koordinacij a dela, odnosi z vladnimi službami, priprava sej upravnega odbora in strokovnega sveta, pri- prava načrtov trženja, režijske službe; tajniš- tvo, pravna služba, kadrovske zadeve) • Oddelek za promocijo (tržno komunicira- nje: sejemski nastopi, odnosi z javnostmi, oglaševanje, promocijski materiali in pospe- ševanje prodaje) • Oddelek za informacijski sistem (prospektni materiali , elektronski mediji , informiranje tujih turistov v Sloveniji) • Oddelek za razvoj turističnih področij in tu- rističnih proizvodov • Oddelek za raziskave in izobraževanje Država/ e Mesto Vodja urada Pogodbeni partner USA, Kanada New York Darja Gačnik Slovenia Trave! inc. Velika Britanija, Irska London Zvone Ciglič Adria Airways d.d. Švica zurich Zvone Petek Adria Airways d.d. Benelux Rotterdam Andrej Zupančič Kompas d.d. Madžarska Budimpešta Brane Casar Kompas d.d. Hrvaška Zagreb Aleksandra Pukšar Kompas d.d. Poleg treh predstavništev v tujini , ki deluj ejo kot samostojne organizacijske enote STO in kjer so redno zaposleni predstavniki, izvaja STO promocijsko informativne dejavnosti tudi prek šestih informativnih uradov v tujini. So slovenska ·hotelska podjetja pripravljena na uvedbo standarda »USALI«? Slovenska turistična organizacija je pri Eko- nomski faku lteti v Ljubljani naročila analizo ' možnosti spremljanja uspešnosti poslovanja po .· metodologiji HORWATH v slovenskih hotelskih · podjetjih: Cilj analize je bila primerjava dosež- kov izbranih hotelskih podjetij s povprečjem svetovne in evropske hotelske industrije ter opredelitev mer uspešnosti v slovenskih hotel- skih podjetjih za potrebe ustreznih turističnih in drugih institucij v Sloveniji. Namen naloge je bil predstavitev možnosti uporabe standard- nega sistema spremljanja 'uspešnosti poslova- nja v hotelirstvu - USALI v Sloveniji, ki omo- goča primerjanje z mednarodno hotelsko in- dustrijo. Iz tega izhaja, da je bil glavni namen n aloge ugotoviti , v kolikšni meri so naša ho- telska podjetja pripravljena na uvedbo standar- da USALI, ki je osnova mednarodne primerjave po metodologiji Horwath. 54 podjetjem, ki vključujejo 58,9 % celotne populacije hotelov so zastavili vprašalnik, v ka- terem so ugotavljali, ali med spremljanjem us- pešnosti poslovanja po standardu USALI in spremljanjem uspešnosti poslovanja v prouče­ vanih podjetjih obstajajo značilne razlike. Hkrati so pridobili še podatke o velikosti in lastniški strukturi proučevanih podjetij , o obli- kovanj u mest odgovornosti in vrsti hotelov v obravnavanih podjetjih. Z drugim vprašalnikom so analizirali mož- nost neposredne uporabe standarda USALI ozi- roma metodologije Horwath v šestih hotelih. Odgovori na vprašalnika kažejo, da imamo n a državni ravni slabo urejeno evidenco o de- lovanju hotelov. Raziskovalci so iz različnih evidenc, ki med seboj niso usklajene, poskusili izluščiti podatek o številu hotelov v Sloveniji, vendar ne morejo z gotovostjo trditi, da je po- datek v celoti pravilen. Sistem vrednostnega spremljanja delovanja hotelirstva je v Sloveniji prilagojen SRS, ki pa niso usklajeni s standar- dom USALI. Zato so imela izbrana podjetja pri izpolnjevanju drugega vprašalnika velike teža- ve, kljub temu, da so ga izpolnjevali ljudje, ki dobro poznajo delovanje hotelskih podjetij, prav tako pa tudi vsebino standarda USALI. Na podlagi analize je bilo mogoče sprejeti naslednje ugotovitve: • V Sloveniji imamo 168 hotelov. • Po številu hotelskih sob (primerjalno meri- lo po mednarodnih primerjavah) so največje zmogljivosti v zdraviliških krajih, sledijo ob- morski in gorski kraji. • Slovenija ima v povprečju največ hotelov s tremi zvezdicami (51 ,2 %) . • Glede na velikost hotelov je v Sloveniji naj- več hotelov ( 46,5 %) pod 100 sob, kar se po mednarodni razvrstitvi šteje med manjše hotele. • V povprečju največjo stopnjo zasedenosti zmogljivosti dosegajo hoteli v zdraviliških kra- jih (58,5 %) , medtem ko je slovensko povpreč­ je 40,63 %. Ta podatek je zaskrbljujoč , saj je svetovno povprečje 67,7 %, evropsko pa 64,5 %. • Obračun stroškov in prihodkov po posa- meznih hotelih je pomanjkljiv. V posameznih podjetjih razporej ajo stroške in prihodke po hotelih, vendar so podlage za razporejanje splošnih stroškov bolj posledica proste presoje kot pa pridobljene na strokovni način . • Uspešnost poslovanje podjetja spremljajo na podlagi kazalnikov, ki jih opredeljujejo SRS. Ti kazalniki so splošni in niso najbolj prilagojeni potrebam v hotelirstvu. • Pri spremljanju zasedenosti USALI standard in metodologija Horwath uporabljata za meri- lo izračuna sobo, pri naših merilih pa je osno- va postelja. Iz tega izhaja, da je zaradi primer- ljivo ti potrebno podatke preračunavati , kar povečuje verjetnost napak in tako zmanjšuj e kakovost informacij. Odstopanja so opazna tudi pri spremljanju tržne strukture gostov, saj USALI standard opredeljuje tržne strukture go- stov na drugačen način, kot jil1 navajajo vpra- šani hoteli. • Hotel ka podjetja premljajo rezultate po- slovanja večinoma na ravni hotelov, kar po- meni , da ni podatkov o u pcšnosti različnih tipov hotelov. • V podjetjili le delno poznajo novosti na po- dročju računovodstva, kar pa je osnova za spremlj anje uspešnosti poslovanja po standar- du USALI. Poleg tega se računovodske rešitve v posameznih podjetjih razlikujejo, kar bi ob uvajanju standarda USALI zahtevalo različne prilagoditve za posamezna podjetja. Z goto- vostjo pa lal1ko trdimo, da primerjava po stan- dardu USALI v Sloveniji zaenkrat ni mogoča. Za spremljanje uspešnosti poslovanja podje- tij po standardu USALI bi bilo potrebno v hotel- skih podjetjih poenotiti spremljanje ekonom- skih kategorij, ki so odločujoče za spremljanje uspešnosti po standardu USALI, tako na ravni podjetja kot na posameznih nižjih ravneh. Do- ločiti bi bilo treba obvezno členitev kotnega na- črta (globino in širino), ki bi zagotavlj ala po- datke neposredno iz knjigovodstva in ne bi bili potrebni različni preračuni , ki so lahko tudi subjektivni. Nadalje bi bilo potrebno seznaniti tako vodstvene kot druge kadre v hotelskih pod- jetjih s prednostmi, ki jih prinaša v slovenski hotelirski prostor standard USALI. Izbrati bi bilo treba tudi primerno programsko opremo, ki bo prilagojena posebnostim hotelirstva. Dejstvo je, da misel o morebitni vpeljavi standarda USALI in metodologije Horwath vprašani sprejemajo z n aklonjenostjo, vendar ob tem opozarjajo, da je pred tem potrebno za- gotoviti vse potrebne pogoje za strokovno upo- rabo standarda USALI. Izrazili pa so bojazen pred preveliko administracijo. Če se torej želimo v čim krajšem času vklju- čiti v mednarodne primerjave, bi bilo potrebno zagotoviti poenoteno spremljanje računovod­ skih in drugih informacij hotelskih podjetij, oblikovati uporaben model za spremljanje us- pešnosti poslovanja slovenskih hotelskih pod- jetij, podati predloge sprememb v računovod­ skih in drugih informacijskih podlagah za uveljavitev modela v slovenskem prostoru ter sprejeti poseben standard Računovodske rešitve v hotelirstvu SRS. • Poročilo sejemskih in borznih nastopov v prvem tromesečju leta 20()1 Z leti je STO v sodelovanju s posameznimi turističnimi subjekti pripravila (upoštevajoč primarnost trgov, neposreden poslovni interes ter priložnost za predstavitev in promocijo ne le slovenske· turistične ponudbe, temveč tudi Slovenije kot države) predlog borz in kombini- ranih ter splošnih sejmov, ki ga vsako leto i no- va preveri ter potrdi upravni odbor STO. Naši sejemski nastopi opravljajo torej mno- go pomembnejše in širše poslanstvo kot je zgolj promocija Slovenije kot zanimive, bogate, raz- nolike in m9+ogim še vse premalo poznane tu- ristične destinacije. Od januarja do konca marca je STO pred- stavila slovensko turistično ponudbo na štiri- najstih sejmih na primarnih (Avstrija, Italija, Nemčija, Hrvaška) in sekundarnih (Nizozem- ska, Belgija, Švica, Madžarska) turističnih tr- gih v Evropi. Letos poteka tretje leto, odkar se STO pred- stavlja na sejmih s sodobno oblikovano stoj- nico, ki s pultom in vitrino, v kateri so pred- stavljeni izdelki, značilni za posamezno po- dročje, celovito predstavlja vseh pet turističnih »clustrov«. Na osrednjem stolpu z ekranom se ves čas vrti film s predstavitvijo Slovenije ter njene ponudbe. Med omenjenimi sejemskimi predstavitvami velja še posebej omeniti tri pomembne borzne nastope, ki niso namenjeni zgolj ali predvsem splošni publiki, temveč predvsem strokovni jav- nosti: -turističnim agencij am, organizatorj em potovanj ter novinarjem. Prva, najpomembnej- ša turistična borza v Italiji je potekala sredi fe- bruarja v Milanu. STO se je letos tretjič, a prvič na odprti, enotno oblikovani stojnici (230 m2) predstavila skupaj s predstavnikoma turistične­ ga gospodarstva (HIT Nova Gorica in Casino Portorož). Sicer pa se je na omenjeni borzi predstavilo tudi največ predstavnikov turistič­ nega gospodarstva, ki se zavedajo, kako po- membna je prisotnost na tržišču , od koder 13/'i- haja največ turistov. Zlasti pomembnejši nastopi v tujini (razen izjemoma, glede na finančno situacijo) so pos- premljeni s premišljeno izbrano animacijo. Tako smo se v Milanu s predstavitvijo masaž in nege telesa (obraza) osredotočili na praktično predstavitev ponudnikov programov » Well- ness« , ki so bili v novoizdanem katalogu - še čisto sveži - prvič predstavljeni prav na BIT Milano 2001. Predstavitev je vzbudila veliko za- nimanja in požela vrsto pohval, saj smo se med ponudniki takih in podobnih progra- mov edini predstavili na ta način. Intervju z našim predstavni- kom v Milanu Bori- som Bajžljem ter predstavitev anima- cije je bila še v času borze prikazana tudi v osrednjih poročilih na RAI 2. V Berlinu, največji turistični borzi v Ev- ropi, smo se predsta- vili na 130 m2 povr- šine. Odločili smo se, da v letu naravne in kulturne dediščine izpostavimo 300-letnico Slovenske filharmonije v Ljubljani, kar je sov- padlo s predstavitvijo letošnjih trendov na ber- linski borzi: kulturno dediščino ter izpostavit- vijo posameznih mest kot kulturno turističnih destinacij. Več o naši animaciji v okviru »ve- selih uric«, namenj enih srečanju s poslovni- mi partnerji, prij atelji Slovenij e ter novinarji ob domačih dobrotah (potici, gibanici in iz- branih vinih naših poslovnih partnerjev iz Po- slovne skupnosti za vinogradništvo in vinars- tvo Slovenije, ki vedno požanjejo pohvale) je v svojem prispevku predstavila kolegica Sonj a Tomažič. Med več kot 170 predstavljenimi deželami pa je bila Slovenij a izbrana med tistih osem, ki jih je zadnji dan borze obiskala enajstčlan­ ska delegacij a nemškega parlamenta, sestav- ljena iz političnega in strokovnega dela, da bi se srečala s predstavniki iz Slovenije. Gostje so z zanimanjem prisluhnili besedam našega mlinchenskega predstavnika Janeza Repanška ter podatkom mag. Albina Paniča, na našem berlinskem konzulatu zadolženega za gospo- darstvo, ki sta na kratko predstavila uspešnost minule sezone, gospodarsko si- tuacijo v Sloveniji ter njena pri- zadevanja za vključevanje v EU. Gostje so v pogovoru izkazali do- bro poznavanje Slovenije. Zadnji med borznimi nastopi je pred kratkim minil v Moskvi. Manjša stojnica (64 m2) je bila pogosto premajhna za številne obiskovalce, ki so se želeli pogo- voriti in navezati poslovne stike s prisotnimi predstavniki turistič­ nega gospodarstva. Ker je ruski trg v marsičem specifičen (nujna je povezava s turističnimi agenci- jami zavoljo izdaje garantnega pisma ter izdelave vizuma) , mora biti deležen posebnih pristopov, predvsem pa mora biti naša prio- ritetna skrb čimprejšnji prevod splošne publikacije o Sloveniji v ruski jezik (zaenkrat imamo le nekaj posameznih publikacij ter katalog zdravilišč, kar je zagoto- vo premalo). Ker so Rusi tudi pogosti zdraviliški gostje, smo tudi njim z animacijo (masažo) želeli predstaviti letošnjo novost (že omenjene programe Wellnes), poleg tega pa smo v popoldanskih urah gostili tudi medna- rodno šal1ovsko velemojstrico, Rusinjo Svetlano Obisk nemsk1l1 parlamentarci. Oclbor za turizem: Berlin , 7. 3. 2001 Matvejevo z namenom, da šahovsko velesilo opozorimo na šahovsko olimpiado, ki bo pri- hodnjo jesen potekala na Bledu. Ne zgodi se namreč prav pogosto, da bi se Slovenija lahko ponašala z gostiteljstvom tako prestižnega sve- tovnega dogodka. Dasiravno so stroški participacije sorazmer- no visoki in so zlasti letos, zavoljo znane fi - nančne situacije utemeljeni, se predstavniki turističnega gospodarstva odzivajo vabilom za udeležbo in skupni nastop znotraj predstavi- tve STO, ki je zagotovo učinkovitejši od samo- stojne predstavitve, saj nedvomno pripomore k prepoznavnosti posameznih destinacij zno- traj Slovenije. Do poletja načrtujemo še dva pomembnejša borzna nastopa (Ženeva, Koln) ter sejemski na- stop v Bologni, jeseni pa še preostale tri (borza v Londonu, Leipzigu in Zagrebu). Brina Čehovin 6. 2. 2001 smo v sodelovanju s slovenskim predstavništvom v Milanu organizirali že tradi- cionalni , deveti po vrsti, •Slo- venski večer« za italijanske no- vinarje, turistične agencije in organizatorje potovanj, na ka- r terem nagradimo najboljše no- ~. vinarske prispevke ter najbolj- šo turistično agencijo po mne- nju predstavnikov slovenskega turističnega gospodarstva. Tokrat prvič smo gostom po- stregli s slovensko hrano in vini. Izvirno in estetsko oblikovan jedilni in vinski list kot tudi celotna dekoracija, organizacija in vzdušje so med obiskovalci poželi veliko pohval, kar nam zagotovo pomeni vzpodbudo in izziv za nadaljnje delo. Delegacija nemških parlamentarcev obiskala slovensko stojnico v Berlinu Slovensko stojnico na 35. turistični borzi v Berlinu je obiskala tudi enajstčlanska delegacija predstavnikov nemškega parlamenta. Predsednik delegacije je po skoraj enourni predstavitvi izrazil naklonjenost do Slovenije ter se izkazal za velikega poz- navalca naše dežele. Direktorica Slovenske turistične organizacije mag. Barbara Gun- čar je goste povabila na obisk v Slovenijo, ki letos praznuje deseto obletnico samo- stojnosti ter 300-letnico ustanovitve Slovenske filharmonije. V okviru svojega poldnevnega obiska je delegacija predstavnikov, ki so v nemških parla- mentarnih strankah zadolženi za turizem ter njihovih strokovnih sodelavcev izmed vseh 179 na borzi predstavljenih dežel za svoj obisk izbrala osem paviljonov, med njimi slovenskega kot prvega. Slovensko turistično ponudbo sta jim predstavila predstavnik Slovenske turistične organizacije v Nemčiji Janez Repanšek in generalna direktorica Slovenske turistične organi- zacije mag. Barbara Gunčar. S podatki o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo na področ­ ju turizma je predstavitev dopolnil tudi mag. Albin Panič, ki je zadolžen za gospodarstvo na slovenskem veleposlaništvu v Berlinu. Nemški parlamentarci so našim predstavnikom postavili vrsto vprašanj s področja gospo- darskega razvoja, turistične situadje in vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Zanimal jih je odnos med ekologijo in turizmom, razvijanje mladinskega turizma ter odstotek pri- hodka turizma v bruto domačem proizvodu. Med drugim so izvedeli, da je vrsta slovenskih podjetij (npr. Zdravilišče Radenci) že uveljavila ekološke standarde ISO 14000 in da so tudi naša kopališča vključena v mednarodni projekt modre zastave (mednarodni standardi za čistočo kopališč). Direktorica Slovenske turistične organizacije je delegaciji predstavila tudi letošnjo novost - katalog s programi Wellness. Ti programi so bili zelo dobro sprejeti, saj se je povpraševa- nje po njih močno povečalo. Projekti Slovenske turistične organizacije za leto 2001 Na predstavitvi na Ministrstvu za gospodarstvo so sodelavci STO držav- ni podsekretarki mag. Darji Radič predstavili več kot dvajset projektov, ki jih nameravajo ob ustrezni fi- nančni podpori izpelj ati v letošnjem letu. Vsi projekti temeljijo na treh skupnih izhodiščih, namreč, da so bili zanje' postavljeni temelji že v preteklem delovanju STO, da zanje obstajajo potrebe, ki jih zaznamuje- jo tudi svetovni trendi turizma ter da se z njihovo realizacijo obetajo STO- ju 'dodatni viri prihodka. Na STO-ju kot tudi na Ministrs- tvu za gospodarstvo smo se strinjali , da je priolitetni projekt integralni turistični informacijski sistem Slo- venije - ITIS , ki podaja sistemati- čen pristop k informacijski podpori turističnemu gospodarstvu Slovenije, vključno z njegovimi subjekti in od- jemalci storitev, turisti. V okviru projekta je že nastal t.i. lokalni turistični informacijski si- stem, računalniški on-line sistem zbiranja, urejanja in predstavljanja podatkov s področja turizma na in- ternetu, v info kioskih, itd., ki ga je mogoče najti na spletnem naslovu sloveniatravelnet.com. Sistem zaje- manja podatkov deluje na lokalni ravni, distribucija podatkov pa pote- ka v svetovnem merilu. Sistem je nastal za potrebe šest- najstih obmejnih občin z Avstrijo, tako da ga bo potrebno z ustrezno programsko in tehnično nadgradnjo razširiti in prilagoditi na področje celotne Slovenije, prav tako bo treba poskrbeti za marketinško adaptacijo, za polnjenje baze s podatki in za analizo obiska strani. Pomemben del projekta predstavlja usposabljanje zaposlenih v LTO-jih in TIC-ih za ažuriranje in dopoln jevanje baze s podatki, torej za delo z elektronsko promocijo. Cilj projekta je, da bi iz pilotskega prerasel v vseslovenski. Naslednji pilotski projekt po