do 420 m) , okr . 350 m (330—350), okr. 300 m (270 do 290), okr. 250 m (230—240m), 200—210 m (190—210), okr. 150m (156—175). Pozornost vzbudi u j eman je višin pod 400 m. Posebno ob brkinskih nivojih se vprašamo, kako to, da s rečamo tu v zaledju Tržaškega zaliva iste višine nivojev, okrog 200, 300, 400 in 500 m, kot jih t ako pogosto na jdemo n a panonskem obrobju. Ko bo objavljenih podobnih drobnih morfogeiietskih š tudi j še več, bo dala p r imer java nivojev vsekakor zanimive re- zultate. S šavrini se u k v a r j a v t e j številki GZ še Andre j Briški v razpravi A g r a r n a geograf i ja Šavrinskega gri- čevja. Ker n a v a j a uvodoma š e n e k a j pedoloških in kli- matskih razmer , je t a del slovenske ozemlje obravnavan v t e j publikaciji s k o r a j iz vseh geografskih aspektov. Že n a osnovi stat ist ičnih podatkov po KLO za leto 1948 je lahko avtor ugotovil znatne razlike med Zgornjimi in Spodnjimi Šavrini. Podrobneje se u k v a r j a z zemlji- škimi ka tegor i jami in kmet i j sk imi panogami, ne m a n j - ka p a podatkov o zaposlitvi, o posestni s t ruktur i , o ko- lonatu in drugem. Na jda l j š a razprava Zbornika je Vladimir ja Kokoleta »Gospodarska geograf i ja in geograf i ja naseli j med Savo in Sotlo. Ker je objavil Kokole o tem koščku slovenske zemlje morfološko razpravo že v Geografskem Vestniku za leto 1953 pod naslovom »Morfološki razvo j področja med Savo in Sotlo«, vemo zda j za vse rezultate njego- vega te renskega proučevanja ob Sotli. Gospodarsko geo- gra f i jo podaja po pokraj inah, populacijo, agrarno pre- obljudenost in nase l ja p a v okviru celote. Ker je dr. Ko- kole objavil pregled t ega ozemlja tudi v Geografskem obzorniku (1956, št. 3), k j e r je n a j t i glavne rezultate, se ni t r eba dalje zadjrževati pri poročanju o- njegovi Agrarn i geografi j i . Zadn ja razprava v Zborniku je A. Melika Izvenalp- ske planine n a Slovenskem. V n j e j je zbral avtor vsa imena, k i kaže jo n a n e k d a j mnogo bolj razšir jeno pla- ninsko in polplaninsko pašništvo izven a lpskega visoko- gor ja . Poiskal je vsa k ra j evna imena »Planina« — na Pr imorskem ima isti pomen tudi »Gora« —, analiziral lego teh k ra j ev in prišel, večkra t tudi s pomočjo zgo- dovinskih virov, do prepričanja, da izhaja jo vsa t a ime- na res iz planin, k i so bile nekoč številne tudi v predalp- skem gcrovju in n a primorskih krašk ih visokih planotah, k j e r je ibil dogon živine še posebno nu jen zaradi znane mediteranske suše v nižinah. . V letu 1951 je začel v okviru SAZU v Postojni de- lovati Ins t i tu t z a raziskovanje k rasa . K raziskovanju je pritegnil tudi zunan je sodelavce. Kot plod tega dela s ta izšli doslej dve publikaciji . P r v a ima naslov Prvi jugoslovanski speleološki kongres, Inst i tut za raziskovanje krasa, SAZU, Ljub l jana 1955, 125 str . Slovenski raziskovalci k rasa , organizirani v omenje- nem Inst i tutu in v Druš tvu za raz iskavanje jam Slo- venije, so postali pobudniki za ustanovitev skupne jugo- slovanske speleološke zveze. Predvsem v t a namen so sklicali v letu 1954 prvi jugoslovanski speleološki kon- gres v Postojni . Gorn ja publikacija pr inaša referate , M so jih imeli n a tem kongresu geomorfologi, biologi, geo- logi, hidrotehniki, arheologi, prazgodovinarj i in drugi raz- iskovalci, ka te r ih š tudi j se tiče tudi k ra šk ih jam. P o novejšem nazi ranju namreč speleologija združuje vse stroke, k i se k a k c r koli pečajo z j amami in ne več sa- mo jamoslovce. Refe ra te je mogoče deliti na t r i skupine. V prvi so tisti, k i so pregled čez dosedanje raziskovanje k rasa in čez današn je s t a n j e v posameznih jugoslovanskih repu- blikah. Refe ra t i d ruge skupine svet l ju je jo pomen in važnost jamskega, raziskovanja ,za znanstvene in teh- nične panoge. Za nas geografe so najvažnejš i tisti član- ki, k i pr ikazuje jo k r a ške pojave v posameznih pokra- jinah. N a j omenim le Mi rka Maleza članek z naslovom Speleološka is t raživanja Učke i č ičar i je u Istr i . Neka- ter i re fe ra t i so bili izvlečki del, ki so bila doslej v celoti objavljena drugod, kot je n a primer Antona Melika »Kraška pol ja Slovenije v pleistooenu« ali Alojza Hro- va ta »Dinamika v kraških tleh«. Redne publikacije Ins t i tu ta za raziskovanje k rasa SAZU i m a j o naslov Poročila. Doslej je izšla prva šte- vilka, s polnim naslovom: Poročila I. Acta carsologica. Inst i tut za raziskova- n j e k r a s a SAZU, L jub l j ana 1955, 175 str . + 1 ka r t a v prilogi. Uvodno razpravo je napisal vodja Ins t i tu ta dr. Ro- m a n Savnik. Nudi zgoščen pregled dosedanjega razisko- van ja slovenskega k r a s a in nalog, k i s i jih je zadal Inst i tut . Sledi poročilo o raziskovanju Habečkega brez- na (332,6 m ) pri Ornem vrhu nad Idrijo, ki so g a po- novno pregledali slovenski in t ržaški j amar j i in utrdili hidrografsko pripadnost k porečju Idrijce. Nekoč je bila biospeleologija ena glavnih panog, k i so privlačevale znanstvenike v jugoslovanske jame. Zadnj i čas izgublja vodilno vlogo in v prvi številki Poročil jo zastopa ena s ama razprava izpod peresa E . P re tne r j a . Med daljše razprave se uvršča Ivana Midhlerja morfološki in hidro- loški opis t is tega dela Planinske (drugi imeni zan jo s ta še Malogra jska jama in l judsko ime J a m a ,pod Gradom) jame, skozi ka te rega teče Rak. Ob nizkem s t an ju teče del R a k a iz konca Rakovega rokava v bližnji potok Ma- lenščico. Na jda l j ša razprava obravnava podzemeljski svet Pres t ranskega in Slavninskega ravnika, k i s t a za- hodni k rašk i rob P ivške kotline. Tu je Inst i tut raziskal 49 jam. Rezultate proučevanja in meritve p a ni samo uvrstil v .interni jamski katas ter , kot se to zgodi na j - večkrat, ampak jih je tudi objavil v svojih Poročilih. Ostali članki so k ra j š i . Pr inaša jo opise 815 m dolge Arneševe luknje, kil je nas ta la v kvar ta rnem konglome- ra tu Udenborš ta pr i Spodnjih Dupl jah (v predelu t . im. Kranjsk ih Dobrav) , nadal je j ame in potoka Mitoščice pri Trbovljah, n a koncu p a s t a še dve kra tk i poročili in sicer o brezuspešnem potapl jaškem raziskovanju od- točnega s i fona v Pivki jami (Posto jnska j a m a ) in o prav t ako brezuspešnem barvan ju Lokve pred P red j am- skim gradom. »Poročila« bodo naročale predvsem šole n a krasu, ki so bolj kot ostale zainteresirane n a tem, da zasle- dujejo raziskovanje k rasa in razvoj speleološke teorije. France Bezlaj, Slovenska vodna imena, I. del (A do L) , Ins t i tu t za slovenski jezik SAZU, Ljubl jana 1956, 365 s trani . Pogosto se ne zavedamo nevarnosti, da storimo na- pako, ko skušamo po svoje raz lagat i imena rek in poto- kov ali poiščemo v čtivu eno samo razlago in jo na to posredujemo drugim kot čisto resnico, ne vedoč, da je takih raz lag za številna imena že cela kopica in da so številna od n j ih le ugibanja . To n a m postane jasno posebno ob prebi ranju Bezlajevih Slovenskih vodnih imen, v kater ih je zbrano dosedanje gradivo o imenih rek, potokov in potočkov z začetnimi č rkami od A do L, na koncu pa pridano še avtor jevo tolmačenje. To pa je moralo pogosto izostati. Vzemimo primer Ljubljanice. Razlagali so, d a izha ja to ime iz slovenskega imena Ljubljena, Ljuba, iz osnove »ljub« (ne l jubit i ) , iz ruske besede »lob« — čelo, da je predslovenskega izvora, da izvira iz nemške besede (»laibjan«) itd. Vse t e razlage so se zdele avtor ju nedognane in na koncu je mogel na- pisati le to: »Osnova vseh teh imen je morda predslo- vanska in predgermanska, vsako nada l jn j e sklepanje pa je silno negotovo« (str . 352). Pogosto sovpada ime vodnega toka z ledinskim imenom ali imenom kra jev . Zato zvemo iz kn j ige k a j več ko t samo o vodnih imenih. Ko bo izšel še drugi del kn j ige z imeni z začetnico od L do ž, bodo Bezlajeva »Vodna imena« nu jno po- treben priročnik v knjižnici vsakogar, ki i m a opravka z raz laganjem vodnih imen. Ivan Gams Anton Melik: Amerika in ameriška Slovenija — popotni zapiski. Ljubljana 1956. Strani 320. Založila DZS. Med štirimi zastopniki jugoslovanskih geografov, udeležencev XVII . kongresa mednarodne geografske uni- je, ki je zasedal v Washingtonu v dneh 8.—15. avgus ta 1952, je bil tudi avtor kn j ige univ. prof. dr. Anton Melik. 20 Po kongresu se je avtor n a lastno pes t podal z av- tobusom na zahod v ameriško notranjost , in sicer iz Wa- shingtona preko P i t t sbu rgha do Chicaga, od t a m pa na- za j skozi Cleveland v New York. Opis te poti, zlasti pa s t ik s slovenskimi izseljenci, s kater imi se je n a poti srečal, to je glavna vsebina t e zanimive knjige, ka te r i da j e avtor podnaslov »popotni zapiski«. Toda to niso le zapiski, temveč tudi razmišl ja- n j a ob raznovrstnih pojavih, n a ka tere je avtor naletel v ZDA, zlasti pa še ob problemu slovenskih izseljencev, ki jih je s a m o v ZDA okrog pol milijona. Kn j iga je razdel jena na nas lednja poglavja : N a poti v Ameriko, V Filadelfi j i — prvem mestu Amerike, V New Yorku, V Washingtonu, Kongres, O ameriškem prometu, Z avtobusom iz Washingtona v Chicago (po ameriškem podeželju), Chicago, P r i naših rojakih v Chi- cagu, V Clevelandu, N a povra tku v New York, N a slo- venski farmi , Amer iška Slovenija, Amerikanci se vra- ča jo Še eno premišljevanje, in ko t zadnje — Za za- ključek. N a izrazito poljuden način n a s avtor prestavi v ti- sto Ameriko, o kater i smo sicer že toliko slišali in brali. Toda pri t em s m o n a d mars ičem presenečeni, zlasti ko nas av tor seznanja z drobnim načinom ameriškega živ- l jenja. Te s tvari morda n e spada jo neposredno v geogra- fijo, so pa z^ r azumevan je celotne slike zelo koristne. Posebno poglavje kn j ige predstavl ja razglabl janje o naših slovenskih izseljencih v ZDA in delno tudi o iz- seljeniškem vprašanju nasploh. Problemi našega izselje- ništva so avtor ju že od p r e j dobro znani, s a j se je s tem veliko ukvar ja l , za to se ni čuditi, da je porabil priliko in stopil v s t ik z našimi izseljenci v ZDA in z njihovimi organizacijami. Odmerjeni čas je bil seveda prekra tek , da bi mogel avtor globlje poseči v bistvo problemov, vendar je sprožil mnogo koristnih pobud, ki nas v zvezi z izseljenci zanimajo. N a j omenim n e k a j zanimivosti iz knjige, ki na jbol j vzbu ja jo pozornost. Velikokrat je slišati, d a Amerikanci s posmehom gledajo n a zgodovinske tradici je Evrope, po čemer hi lahko sklepali, da tudi sami n a svoje tradici je ne dajo mnogo. V nasprot ju s t em p a je av tor ja začudilo izredno veliko število spomenikov, k i ovekovečajo zgodovinske osebnosti, zlasti vojaške, ki so se posebno odlikovale v času domovinske in secesi jske vojne. Tudi zaslužnim predsednikom ZDA velja posebna čast. Imena večjih mest V ZDA se često imenujejo po k a k i znameniti zgo- dovinski osebnosti, t ako n a pr imer Washington, Georg- town, P i t t sburgh itd. N a preteklost so Amerikanci še posebej ponosni. Tudi ku l tu rne ustanove so n a izredno visoki ravni. Zlasti preseneča izredno veliko število mu- zejev, ki so ne le razkošno opremljeni, a m p a k tudi polni bogatih zbirk, k i pa ne predstavl ja jo le duhovne ustvar- jalne ostaline ZDA — t a je osredotočena zlasti na bo- gate e tnografske zbirke s t a re indijanske kul ture — a m - pak so bogati zlast i z zbirkami svetovnega merila. Posebno močan vt is je napravi la n a av tor ja inten- zivnost prometa, zlasti avtomobilskega. To je brez dvo- m a ena najznačilnejših ameriških potez. Ulice so, zlasti v času k o se konča delo v uradih in tovarnah, dobesedno za t rpane z avtomobili. P r a v a umetnost je prodreti skozi kordone avtomobilov in avtobusov. Pešcev n a ulicah sko- ro ni. Ti so le v upravnem delu mesta , v city ju. Tudi kočijažev in kolesar jev ni videti. Avtor je naletel nan je le v New Yorku v Centralnem pa rku ; koči jaženje je znak posebne imenitnosti, s kolesi pa se prevaža mladež. Avto v ZDA ni znamenje, po ka t e r em bi smeli eno- s tavno presojat i visok življenjski s tandard, pa čeprav po s ta t is t ikah odpade n a pet prebivalcev po en avto; niso redke družine, k i imajo po dva ali več avtomobilov. Avto je v ZDA n e k a j podobnega, kot je pri nas bici- kelj . J e potreba, k i jo nu jno zahteva visoko razvi ta in- dustr i ja in koncentraci ja prebivalstva ob velikih indu- s t r i jskih mestih; do delovnih mest ima jo nekater i tudi po več deset kilometrov, ka te re naj laže premostijo s čim hi t re jš im prometnim sredstvom. P r i nakupu imajo pred- nost obročnega odplačevanja, ka te rega se v ZDA krep- ko poslužujejo. Tudi hiše in s tanovanja te r druge več- je industrijske izdelke pogosto kupuje jo na obroke. Zato ne eno ne drugo ne more biti t a k o prepričljivo merilo za visoki življenjski s tandard, čeprav je t a brez dvoma zelo visok, zlasti v primeri z drugimi m a n j razvitimi državami. Nebotičnikov, ki so glavna privlačnost in mogočnost velikih mest ZDA, v zadn jem času ne grade več, s a j se je izkazalo, da so več ali m a n j ovira v normalizacij i mes tnega življenja, zlasti še prometa. Zato se čedalje bolj uvel javl ja jo bolj zmerne zgradbe, deset ali do na j - več dvajsetnadstropne. Znani Harlem, črnski del New Yorka, je res sko ra j stoodstotno črnski. V Washingtonu pa prebivajo črnci med belim prebivalstvom, zlasti onim iz srednjih in niž- jih slojev. Mnogo črncev se je doselilo s e m k a j in v dru- g a severna indust r i j ska mesta, v času med drugo sve- tovno vojno, ko je bila potreba po delovni sili velika. Tudi sicer je Washington, ki je med na jmla jš imi mesti v ZDA (ustanovljen 1. 1790), zanimivo mesto. Predvsem je to mes to brez nebotičnikov, k a r je iz jema med velikimi mest i ZDA, in le z redkimi man j š imi to- varnami, s a j je znano, da je Washington mesto urad- nikov in uslužbencev — torej upravni center ZDA in izredno bogat tudi s kul turnimi institucijami. Tudi tločrt mesta se razl ikuje od ostalih ameriških mest , k i imajo za osnovo pravokotno se kr ižajoče ulice, dočim je v Wa- shingtonu talni nač r t t ak , da se od osrednje kapitel jske zgradbe širijo glavne ceste v obliki vetrovnice na vse strani . Imenu je jo se po zveznih državah, k a r je v pri- meri z drugimi večjimi mest i v ZDA tud i izjema, s a j vlada v nj ih abecedni in številčni sistem. In še n e k a j o naših izseljencih. Veje naših izseljen- cev so se razras le že v več generacij . Na j s t a r e j šo pred- s tav l ja jo tisti, k i so se pred približno štiridesetimi, pet- desetimi ali več leti izselili zaradi znanih socialno-eko- nomskih razmer iz rodne grude. Ti so danes na j t rdnejš i predstavniki svoje narodnosti v t u j em svetu. Govorijo in pišejo še v mater inem jeziku ter se š e vedno kul turno udejstvujejo. Njihovi otroci, k i preds tavl ja jo , že drugo generacijo, pa n a j so bili rojeni še v s ta r i domovini, ali že v Ameriki, so hodili v ameriške šole in so sploh do- raščali v amer iškem ambientu, Od jim je seveda pustil svoj pečat, p a čeprav so se s ta r š i še toliko trudili, da bi j im vcepili duha nj ihove s ta re domovine. Ti sicer po večini še vedno razumejo jezik svojih s taršev, redkeje pa g a govorijo, še m a n j pišejo. Amerikanizaci ja je imela med naš imi ro jak i plodnejša t l a posebno v primerih, če se izseljenec al i izseljenka ni poročila z zakonskim dru- gom iste narodnosti . To se je sicer redkeje dogajalo v prvi generaciji , v naslednjih pa je to že sko ra j reden primer. Videti je, da je pr i sklepanju zakonov naših izseljencev igra la glavno vlogo narodnost, če t a ne, pa vera. Zato ni s lučaj , da je razmeroma precej naših izse- ljencev poročenih z Litavci. Proces amerikanizaci je do- bro karakter iz i ra iVa. primer tudi dejstvo, da v listih naših izseljencev vedno bolj prevladuje ameriški jezik. P re j šn j i Mladinski list se j e v zadnjem času preimeno- val v »The Voice of Youth«; t r eba je pač pisati v r a - zumi j ivejšem jeziku. Tudi amerikaniziranje priimkov in imen se je zelo razširilo. V zadn jem času se v rača v domovino precej izse- ljencev prve generaci je . P o večini so to s t a r i in izčrpani l judje, k i j im je tu j ina pobrala na jbol jša leta. Domovinla jih mika tudi zato, ker z rento v domovini, k j e r ameriški dolar dobro notira, bolje živijo, kot bi mogli s skrom- nimi 80—100 dolar j i v ZDA. Knj iga n a m v marsičem razširi obzorje, zlasti glede drobnega poznavanja ZDA, posebej pa še glede naših izseljencev. Zato je dobrodošla t a k o širšemu k rogu bral- cev kakor tudi onim, k i se podrobneje ukva r j a jo s pro- blemom našega izseljeništva. Drago Meze Naročajte Geografski obzornik! 21