308 Geoografija Geoparka Karavanke
■ Proteus 80/7, 8, 9 • Marec, april, maj 2018
Geografija Geoparka Karavanke
Alenka Drempetič, Lenka Stermecki
Lega
Geopark Karavanke se nahaja na območju Avstrije in Slovenije. S severnim in zahodnim delom sega v Avstrijo, z vzhodnim pa v Slovenijo. Na slovenski strani sodi območje geoparka v del statistične regije Koroške in zajema pet občin: Črna na Ko-
roškem roškem
Mežica, Prevalje, Ravne na Ko-Dravograd. Na avstrijski strani pokriva devet občin (Zell/Selle, Gallizien/ Galicija, Eisenkappel-Vellach/Zelezna Ka-pla-Bela, Sittersdorf/Žitara vas, Globasnitz/ Globasnica, Feistritz ob Bleiburg/Bistrica nad Pliberkom, Bleiburg/Pliberk, Neuhaus/
Volkermarkt
Fgilach
St. Mithael Šmfhell na
fteSp/
lobasnii
FrelbaJyBofovnka
lochobir/Obir a 2139
i
-'H
Padljubelj
Bad Eisenkappel/ ?zria Kapi;
r
a 2^3,—>
flotuta/ \ Koschuta
Seebergsatti aerskii
Logu
<
il^va 'a 1930
Solíala
Re
Jezeísko
Lega Geoparka Karavanke. Avtor: Urosh Grabner.
Geoografija Geoparka Karavanke 309
Suha, Lavamund/Labot), ki so del Spodnje Koroške/Unterkarnten. Celotno območje Geoparka Karavanke zajema 14 občin s skupno površino 1.067 kvadratnih kilometrov in približno 53.000 prebivalci (Bedjanič in sod., 2015).
Območje geoparka obsega jugovzhodni del
Alp: Vzhodne Karavanke, del Kamniško--Savinjskih Alp in obmejni del hribovij Ko-šenjak, Pohorje, Strojna in Komelj (Kömmelberg). Najvišji vrhovi so v severnem delu Vzhodnih Karavank (Obir, Košuta, Peca, Raduha) z nadmorsko višino od 2.100 do 2.200 metrov. Južni del Vzhodnih Kara-
310 Geoografija Geoparka Karavanke
■ Proteus 80/7, 8, 9 • Marec, april, maj 2018
vank, ki obsega vulkansko pogorje Smreko-vec in goro Olševo, je nižji, vrhovi ne presežejo višine 2.000 metrov. Na vzhodnem delu Vzhodnih Karavank leži Mislinjska dolina, ki Vzhodne Karavanke loči od Pohorja. Severni del območja geoparka zajema Podjunsko dolino, ki jo na jugu obdajajo Karavanke, na severu pa reka Drava (Pol-tnig, Herlec, 2012).
Površje in vodovje
Območje geoparka je v večji meri hribovito in gorato, prepredeno z vmesnimi dolinami rek (Drempetič, 2016).
Svojevrstni, zanimivi relief z edinstvenimi geomorfološkimi oblikami je posledica živahne tektonike in pestre geološke zgradbe ter zunanjih preoblikovalnih dejavnikov: rečnega delovanja, kraških geomorfoloških procesov, erozije in poledenitve (Poltnig, Herlec, 2012). Kamninska podlaga (na eni strani magmatske in metamorfne kamnine, na drugi pa apnenčeva in dolomitna podlaga) vpliva na relief, vodno omrežje, prst in rastje.
Za apneniški svet so značilna strma pobočja in ozka slemena, relief na območjih, zgrajenih iz magmatskih in metamorfnih kamnin, pa je uravnan, širši in bolj zaobljen. Na neprepustnih kamninah je rečna mreža precej gosta, medtem ko na prepustni apnenčevi in dolomitni podlagi površinskih vodnih tokov skorajda ni. Tu prihaja voda na površje v obliki kraških izvirov. Zaradi velikega števila izvirov v dolini Bele/Vellachtal in Obirju/ Ebriachtal to območje imenujejo kar »dolina tisočerih izvirov«. Na območju geoparka se nahaja tudi veliko mineralnih izvirov. Vodo iz dveh izvirov (iz Koroškega litijevega
vrelca in Železne Kaple/Bad Eisenkappel) uporabljajo v zdravstvene namene. Nekatere izvire pa so že v 19. stoletju izkoriščali tudi za zdravilišča (na primer Bad Vellach/Zdra-vilišče Bela) (Poltnig, Herlec, 2012). Območje je pokrito z bogato rečno mrežo. Reka Drava je največja reka v geoparku, ostale pomembnejše reke tega območja so Meža, Mislinja, Podjuna in Bela. Porečji
Obirske kapniške jame. Foto: Urosh Grabner.
Geoografija Geoparka Karavanke 311
Meže in Bele zajemata večino hidrografske mreže. Meža izvira na pobočju Olševe in teče po Mežiški dolini skozi vsa rudarska naselja ter se pri Dravogradu izliva v Dravo. Bela izvira v Kamniških Alpah, teče proti severu in se pri Galiciji izliva v Dravo (Pol-tnig, Herlec, 2012).
Prevladujoč apneniški svet je geomorfološko bogat s kraškimi pojavi. Med podzemnimi
izstopajo Obirske kapniške jame, ki so jih po naključju odkrili med iskanjem rude na Obirju. Jame so nastale pred približno 200 milijoni let. V tem času so jame oblikovale izjemne kapniške in druge jamske strukture. Pogosto pa je nastanek izstopajočih geomor-foloških oblik povezan tako z zakrasevanjem kot tektoniko. Med najbolj zanimivimi takšnimi pojavi so zagotovo skrivnostna tek-
312 Geoografija Geoparka Karavanke
■ Proteus 80/7, 8, 9 • Marec, april, maj 2018
tonska okna na Peci, kraška vrata na Volinja-ku, naravni most v Meži, kraškega nastanka pa so tudi naravni oboki na Olševi, spod-moli, škraplje, žlebiči ter drugi drobni odtisi delovanja vode (Hartmann, Rojs, 2015). Ledeniško delovanje ni imelo velikega vpliva na oblikovanje površja (Hartmann, Rojs, 2015). Lokalni ledeniki, ki so prekrivali le vrhove Kamniško-Savinjskih Alp ter Košute in Pece, so povzročili nastanek ledeniških dolin, ki so bile kasneje zapolnjene s pole-deniškim gruščem (Drempetič, 2016).
Podnebje, rastje in prst
Na območju geoparka se pojavljata dva podnebna tipa: zmerno celinsko in gorsko podnebje. Za zmerno celinsko podnebje so značilne precej hladne zime in precej vroča poletja ter poletni višek padavin. Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Gorsko podnebje, ki je značilno za območja nad 1.600 metrov nadmorske višine, je podnebje z najnižjo povprečno letno temperaturo na območju Slovenije in Avstrije, z veliko količino padavin, ki v hladni polovici leta pade v obliki snega. Za to območje sta značilna dva vremenska pojava - karavanški fen in zimski temperaturni obrat (Poltnig, Herlec, 2012).
Za območje geoparka je značilna velika gozdnatost. Gozd predstavlja velik potencial ne samo v gospodarstvu (lesnopredelovalna industrija, žage ...), obrti ter trajnostnem razvoju regije, ampak tudi velik potencial za sam geopark.
Na magmatskih in metamorfnih kamninah najdemo kisle rjave prsti in rankerje, porasle s kisloljubnimi bukovimi gozdovi na nižjih nadmorskih višinah in bukovo-jelovim gozdom v višjih predelih. Na rendzinah in rjavih prsteh, ki so razvite na karbonatnih kamninah, pa v nižjih legah uspevajo bukovi, v višjih pa smrekovi gozdovi. Neprekinjene gozdove najdemo tudi na rečnih nanosih Drave in Bele v Podjuni in na območju Dobrova. Včasih so jih poraščali hrastovi gozdovi, danes pa tu rastejo pretežno
iglavci. Poleg gozda je območje poraslo tudi s travniki, ki preraščajo predvsem terase ob rekah. V visokogorskih predelih nad zgornjo gozdno mejo je travnata ruša, še višje so pobočja skalnata in neporasla. Na območju geoparka se nahajajo tudi ilirski bukovi gozdovi, ki so del območja Natura 2000. Pri Žerjavu pa je Dolina smrti, kjer so prvotni gozdovi zaradi ekstremnega onesnaževanja popolnoma uničeni (Poltnig, Herlec, 2012).
Prebivalstvo in poselitev
Glavni značilnosti prebivalstva sta redka poselitev in staranje. Povprečna gostota prebivalstva je približno petdeset prebivalcev na kvadratni kilometer. Treba pa je poudariti, da je prebivalstvo zgoščeno v dolinah, medtem ko so hriboviti predeli redko poseljeni. Prevladujoča oblika naselij so razložena naselja, na višjih nadmorskih višinah pa samotne kmetije. Največja naselja so v dolinah: Bad Eisenkappel/Železna Kapla, Bleiburg/ Pliberk, Globasnitz/Globasnica na avstrijski strani ter Dravograd, Ravne na Koroškem, Mežica, Prevalje in Črna na Koroškem na slovenski. Za območje geoparka je značilno staranje prebivalstva. Medtem ko je na slovenski strani primerljivo s slovenskim povprečjem, je na avstrijski strani krepko nad avstrijskim povprečjem. Izobrazbena struktura je na avstrijski strani pod avstrijskim povprečjem, medtem ko ima na slovenski strani višjo ali visoko izobrazbo večji delež prebivalcev glede na slovensko povprečje. To je dobro izhodišče za prihodnost, saj so ti prebivalci dober zaposlitveni potencial in prinašajo možnosti za razvoj gospodarstva (Aplikacija za članstvo v globalni mreži ge-oparkov, 2011).
Gospodarstvo
Celotno območje geoparka zaznamuje bogata rudarska, železarska in premogovniška tradicija, ki je pomembno vplivala tudi na poseljenost. Potrebe po delovni sili in zaposlovanje v teh dejavnostih so bili glavni razlogi, da so se iz manjših vasi razvila večja
Geoografija Geoparka Karavanke 313
Ravne na Koroškem. Foto: Tomo Jeseničnik.
naselja. Danes je položaj precej drugačen, saj je za celotno območje značilno pomanjkanje delovnih mest. Izjemo predstavlja le proizvodni sektor (Mahle-Filtersystembetrieb, Metal Ravne ...). Težišče nadaljnjega razvoja je usmerjeno v turizem, ki bi pripomogel tudi k novim delovnim mestom tako neposredno kot tudi posredno. Brezposelnost v geoparku je po podatkih iz leta 2016 nad povprečjem obeh držav. Osrednja zaposlitvena središča so na slovenski strani Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Prevalje, na avstrijski pa Ve-likovec, Dobrla ves, Pliberk in Bistrica nad Pliberkom. Skupaj zaposlujejo okoli sedemdeset odstotkov vseh zaposlenih. Izstopata predvsem občini Bistrica nad Pliberkom/ St. Michael ob Bleiburg in Ravne na Koroškem: prva s podjetjem Mahle Filtersysteme Austria GmbH, ki sodi med največje industrijske obrate na Koroškem, in druga kot upravno, gospodarsko, izobraževalno, športno in kulturno središče Mežiške doline,
katerega razvoj temelji na jeklarski tradiciji Železarne Ravne (danes SIJ Metal Ravne, d. o. o.). Pomemben zaposlitveni potencial območja predstavlja tudi geopark z razvojem nove ponudbe in produktov tako na področju turizma kot na drugih področjih. Gospodarstvo veliko pričakuje od tretje razvojne osi slovenskega avtocestnega križa, pa tudi od izgradnje železniške proge Koralm, saj bi to celotno območje geoparka povezalo z mednarodnim prostorom.
Kmetijstvo
Kmetijstvo na območju geoparka nima najboljših razvojnih možnosti, je pa pomemben prostorski element, saj oblikuje in vzdržuje kulturno krajino in poseljenost podeželja. Medtem ko je v dolinah prisotno ekstenzivno kmetijstvo, so visokogorske kmetije usmerjene v živinorejo, ekološko kmetovanje in turizem. Posebnost območja so visokogorske kmetije z gručasto razporejenimi objekti in zemljišči v obliki celka.
314 Geoografija Geoparka Karavanke
■ Proteus 80/7, 8, 9 • Marec, april, maj 2018
Turizem
Območje geoparka zaradi izrednih geoloških in geomorfoloških znamenitosti slovi kot »pohodniška, plezalna in gorsko kolesarska destinacija z najlepšimi razgledi« (Hartmann, Rojs, 2015). Turizem je za območje zelo pomemben, saj je druga najpomembnejša panoga v okviru storitvenega sektorja. Podatki iz leta 2016 kažejo, da je bilo na območju geoparka ustvarjenih več kot 200.000 nočitev: največji delež, skoraj 40 odstotkov, v občini Bad Eisenkappel/Ze-lezna Kapla, na slovenski strani pa zgolj 14 odstotkov. Največ turistov prihaja iz Avstrije in Slovenije, med tujimi pa so na prvem mestu turisti iz Nemčije. Turistični obisk je največji poleti in pozimi, v ostalih mesecih prevladujejo enodnevni obiskovalci. Kot ključni elementi turistične ponudbe so opredeljene poletne in zimske dejavnosti v naravi, kulturno-zgodovinske in naravne znamenitosti ter turizem na kmetijah (arhiv RRA Koroška).
Med poletnimi dejavnostmi prevladujejo pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, obiski zdravilišč, jezer in rek. Pokrajina ponuja pohodnikom urejene pohodne in planinske poti, med drugim tudi dve mednarodni planinski poti (Evropska pešpot E6 in Via Alpina), Slovensko planinsko pot, Koroško planinsko transverzalo in drugo. Narašča tudi število tematskih pohodnih poti (geološke poti, gozdne učne poti ...). Urejene so tudi številne kolesarske poti: krajevne tematske kolesarske poti (na primer Umetnostna pot Pliberk-Smihel/Kunst Radweg, Kundijeve poti . ) in gorske kolesarske poti. Kolesarjem je na voljo še gorski kolesarski park. Čez območje geoparka pa poteka tudi Mednarodna Dravska kolesarska pot. Na slovenski strani je posebnost kolesarjenje po opuščenih rovih nekdanjega rudnika svinca in cinka, na avstrijski pa kolesarska proga Flow country trail na Peci, ki je s 1.000 metrov višinske razlike in 11 kilometri najdaljši spust te vrste v Evropi.
S kolesom v Podzemlju Pece. Foto: Tomo Jeseničnik.
Geoografija Geoparka Karavanke 315
Kolesarski spust na Peci. Foto: Franz Gerdl.
Pestro ponudbo imajo tudi plezalci - plezajo lahko v naravnih skalnih stenah in plezalnih stenah v zaprtih prostorih, pa tudi na plezalnem stolpu v Bistrici pri Pliberku/Feistritz ob Bleiburg. Tu je plezalcem pozimi na voljo ledena plezalna stena.
Bad Eisenkappel Kurzentrum je edino zdravilišče na območju geoparka. Nahaja se pri Železni Kapli/Bad Eisenkappel. Obiskovalce privabljajo tudi številnajeze-ra, kot sta Breško/Pirkdorfersee in Žene-ško/Sonnegersee.
Območje Geoparka Karavanke obiskovalcev ne privablja samo poleti, temveč tudi pozimi. Osrednje zimsko športno središče je Peca/Petzen Bergbahnen. Poleg smučišča na Peci z 20 kilometri prog se na slovenski strani nahaja še nekaj manjših,
Pestro ponudbo v Geoparku Karavanke imajo tudi plezalci. Foto: Tomo Jeseničnik.
316 Geoografija Geoparka Karavanke
■ Proteus 80/7, 8, 9 • Marec, april, maj 2018
nižje ležečih smučišč (Ivarčko, Črna, Poseka, Rimski vrelec, Bukovnik). Obiskovalcem so na voljo tudi urejene proge za tek na smučeh in tereni za turno smuko. Med kulturno-zgodovinskimi znamenitostmi ne smemo izpustiti Podzemlja Pece - turističnega rudnika in muzeja v Mežici, kjer je tudi informacijsko središče Geoparka Karavanke. Med naravne znamenitosti sodi tudi naravni spomenik Obirske jame nad Železno Kaplo. Obiskovalci si lahko ogledajo številne druge naravne in kultur-no-zgodovinske znamenitosti. Na območju geoparka se vse leto dogaja tudi veliko prireditev, ki privabljajo številne obiskovalce. Pomemben element turistične ponudbe so tudi turistične kmetije. To so lahko kmetije z nastanitvami ali izletniške kmetije, vse se navezujejo na tradicionalno kulinariko, katere pomen v zadnjem času narašča.
Viri in literatura:
Bedjanič, M., Fajmut Štrucl, S., Hartmann, G., Varch, C., Vodovnik, P., 2015: Geopark Karavanke. Skrivnosti zapisane v kamninah. V: Strahovnik, V., (ur.): Geopark Karavanke: skrivnosti zapisane v kamninah = Geopark Karawanken: in Stein geschriebene Geheimnisse. Nazarje: GEAart, 12-19.
Drempetič, A., 2016: Geografske značilnosti geoparka Karavanke: diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 84 str. Hartmann, G., Rojs, L., 2015: Pokrajina in relief. V: Strahovnik, V., (ur.): Geopark Karavanke: skrivnosti zapisane v kamninah = Geopark Karawanken: in Stein geschriebene Geheimnisse. Nazarje: GEAart, 76-83. Kladnik, D., 2003: Vsa slovenska mesta. Ljubljana: Zavod za intelektualno produkcijo, 266 str.
Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D., 1996: Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS, 376 str.
Poltnig, W., Herlec, U., Fajmut Štrucl, S., Bedjanič, M., Rojs, L., Hartmann, G., Vodovnik, P., Vernik, M., Achatz-Riepl, H., 2012: Geološko-naravovarstvene strokovne podlage Geoparka Karavanke. Maribor: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, 209 str. URL: http://www. zrsvn. s i/d okumenti/64/2/2012/Geopark_ Karavanke_Geoloske_naravovarstvene_strokovne_ podlage_logotipi_2846.pdf. (Navedeno 5. 5. 2017.) Aplikacija za članstvo v globalni mreži geoparkov. URL: http://www.geopark-karawanken.at/files/2011_geopark_ karvanke_karawanken_aplikacija.pdf. (Navedeno 5. 5. 2017.)
Marktgemeinde Feistritz ob Bleiburg. 2017. Allgemeine Information. URL: https://feistritzbleiburg.riskommunal. n et/system/w eb/sonderseite. asp x?menuon r=220183019&d etailonr=220183019. (Navedeno 25. 5. 2017.) Občina Ravne na Koroškem, 2012: O Ravnah. URL: http://www.ravne.si/index.php?site=vsebine &kat=30041 &lang=1&parent=30040. (Navedeno 25. 5. 2017.) Statistični urad republike Slovenije. URL: http://www. stat.si/statweb (Navedeno 5. 5. 2017.) Statistični urad Avstrije (Statistik Austria). URL: https://www.statistik.at/web_de/statistiken/index.html