Za poduk in kratek cas. Ne poskušajte več tako! (Prijicvcdka iz Savinjskc doline. Zapisal V. Kresnik.) Ko sta naš liožji učonik in svcti Pcter po svetu hodila, iz tpb časov pripovedujo se mnogo nmogo o njih, kako sta lu pa tam čudpže dolala in s tem Ijudem dobrotc skazovala. Kno tako pripovedko vam hočem tudi jaz, dragi braki. povedali, kakor sein jo slišal sani od šaljiviga možaka. Tor-pj pa lc poslušajte! Uilo je kpo jutro zauctne vigredi. Hilo je takrat vigredno jutro ravno tako lepo, a morebiti še lepSe, kakor jp sedaj. Škrjančok je vzdigoval se v zrak, krožeč in žvrgoljujoč svojo prpinilo lppo in Hogu livalo dajajočo pesem. Vse je oz.nan.jalo lppo jutro in Se lepši pomladni dan, kojpga ae vpspli in raduje vsaka slvar. po bpscdah pcsini: Pomlad mila Odkleniln Svoj vpscli nam je raj. Solnce jo ravno vzhajalo iz-za izraplskih gor, ko sp podasta Uožji učenik in svpli Potpr po ravnem polju, kakor pravi lepa pesein: Stoji, stoji tani Jiidovsko polje, Po polju Kristns in Vetev grc. Počasi sta se poinikala liožja pnpolnika mpd prijazniini pogovori daljp, kakor zopct pravi ppscin: Po potu se pogovarjata, Vsaki svojo povdarjata. Konečno zmanjka polja in popotnika jo krpnpta na vkrpber. po lppih izraelskih hribili. Višo in više pomikalo sc je poniladno solnce v sveti dežpli in delalo prokrasno lep dan, kakorSnjpga si moremo 1p misliti na jntru, v sveti deželi. Pomladne cvctlice so se prpkrasno razcvetalp in vse je kazalo radost in vpselje, po besedah pesnika; Cvefje klije, Žlahtno dije. Zeleni že vrt in gaj. NaSa popotnika sta stopala že ulrujena po strmeiu potu dalje; vroče jima je jolo prihajati in tudi žpja ju je začela mučiti; pa nobenega studenca ni bilo nikjer blizo. En čas hodita še tako dalje, a slednju: dospota na vrh prijaznega in lepega hriba. ULrujena sta že bila in tukaj je bilo, kakor nalašč za počitek. Na vrliu stalo je nainreč lepo, košato drevo iii pod drevesom je izviral liladen in bister studenec-: pod drevosom, v lepi sonci, pa so bile narejene klopi za počivanje. Tukaj sta spdla Kristus in Peter ter se napila mrzle vode v hladni senci. Prelepo so začoli na drevesu prepevati krilati pevei, po besedali pesnika, ki pravi: In zapeli So veseli Ptički svojo pesmico. Zopet drugi lako lopo po.jp: Pojte, pojte drobne ptičke, Razpodite vse meglič-ke, I)a bo s'jalo solnčice Na nioje drobno srfice. Tako sia tedaj počivala naSa ]»otnika. Pa začel jima je tudi notranji prijatelj praviti, da bi rad kaj iinel, ker samo voda ni za življenje. Ne daleč proč, na lepi livadi izraelski pasli so paslirji ovce in jagnjela. »Veš kaj!« roče Mesija Petru, »idi in prosi pastirje za jagn.jp, naj ga spočeva in so nasitiva, da moreva potem dalje.« Za jagnjo pro.siti je že malo prcveč, rečpPeter, pa ker si nii rpkpl Ti,-šel bom, naj bo, kar hoče. P>es gre prosit in ga prinese, zakoljeta ga, zanetita ogenj in ga spečeta. Kako sta ga pekla, tega ne vein. Ko je bilo pečcno, začncta obedovati, pa reče Kristus: »Nobene kosti niu ne smeva zlomiti, temveč jih lukaj na pn kup polaga.jva!« Zdaj, ko sta bila nasieena, pobere božji Llčenik kosti in ostankc skupaj in jih vrže med čredo, in glej eudo! Zopet je jagnje iz njib, kakor poprp.j. To storivSi gresta pa na prej. S strahoin so se začudili in strmeli so paslirji nad tem čudeženi. Nckaj časa se čudijo in preiuišljiijejo, poteni pa reče najstarcjši: »Zdaj, zdaj bonio mi lehko vedno dobro živeli; zda pa že veino, kako se potem zopet jagnje a!i ovea oživi, čp se prav onkrat že uipho poje«. Ilitro tedaj zakoljejo nekaj najlcpSih jagnjet. zakurijo veliko kurišče in začnpjo ppči, da je kar vescljo in prijelon duh. Ko je vse lppo pečeno, napravijo veliki obed. Bili so veseli, Da so juckali in poli. Ko se dobro natepejo in najedo, pobere najstarpjsi oslanke in kosti skup, kakor je prej Kristusa videl in jih zažpne med čredo, da so se ovce kar splašile; pa ojoj, kosti so obležale, kakor so padle. Kdo popiše strah in grozo pastirjev pri tpm prizoru! Preplaženi stojijo, ne-. kaj urnopetcev jo udere po potu za Krislusom in Petroin. Ta dva pa sta šla počasi naprej in bila sta seveda ¦že daleč. Ko božji Mojster vidi pastirje za seboj sopihati, obslane in jih prijazno vpraša, kaj bi radi. S trepetajočim in zasopihanim glasoin pripovedujejo pastirji vso reč, od konca do kraja, in rečpjo nazadnje: »Preljuba krščnnska človeka, v inipnu Rožjein vaju prosimo, pomagajta nain, čp vama ,jo niogočp, saj vidita, da smo siroinaki, prevarjeni in goljufani, da sami ne vpmo, kako!« Smehljaje sc vrneta poslanea božja s pastirji naza.j. Ko pridpjo do črpdp, zbere Krislus zopet kosti in ostanke skupaj, in jih vrže med čredo in zopet — čudež, spremenile so so v jagnjeta, kakor v prvo. To storivši rečp pa Učenik: »Ljubi moji, ne poskušajte več tako!« To reksi gresta spet od njili naprej. .laz niisliin, da pastirji tudi niso več potein kaj tacoga poskušali. Zdaj pa sem, dragi bralci, s svojo pripovpstjo pri koneu; če se vam je kaj dopadla in če ste jo radi poslušali in brali, vam povein šp morebiti kedaj katero. Koncem pa rečem: ljubi moji bralci m bralke, tudi vi np poskušajte vsega, kar od drugih vidite, zakaj sedaj ne bodita več Kristus in sveti Peter po svetu. Sinešnica. »Ljubi oče«, pi^e. sin iz mpsta, »ljubi oče! Jaz se žplim ženiti. Nevesta" je dobro dekle, pa prpinoženja ninia nič. Tudi jaz še nimam gotove službe. Zalo Vas prosim, da naina dastp, česar nama jp treba za žpnitpv«. Na to pismo pošlje oče svojemu sinu pisemee, v katerem pišp: »Ljubi sin! V tem Ti pošljpni krrilni list in pa potrdilo, da še doslpj nisi imel žene. Voč Vanm ni troba za Vaju ženitev«.