Kako uresničujemo resolucijske cilje tekočega leta?
Industrijska proizvodnja - Načrtovali smo 5 odstotno rast. ob pollctju pa se jc znižala za 5,2 odslotka v primcrjavi z istim obdobjcm lani. Na osnovi doseženih rezullatov industrijskih OZD (od desetih nosilcev indu-strijske proizvodnje je bila načrtovana rast presežena lc v Ireh) bo načrtovana rast doscžcna le z izrednimi napori vsch nosilccv induslrijske proizvodnje v občini.
Ekonomski odnosi s tujino - Podalki za sedem mcsc-cev pričajo. da se načrtovani cilji na tem področju ne uresničujejo. Zabeležen je za 15 odstotkov manjši izvoz v primerjavi z istim obdobjem lani, konvcrtibilni izvoz je dosegcl le 79 odstotkov doseženega lanskega, klirinški pa 93 odstotkov. Resolucija predvideva 15 odstotno rast celotnega izvoza (od tcga 18 odslolkov na konvertibilno področje) in 8 odstotno rast uvoza.
Na tako slabe izvozne rezultatc vplivajo predvscm izredno slabi rezullati v januarju (izvoz je dosegcl le 40 odstolkov januarskega u leta 1984). Trendi rasti izvoza so bili vse do julija v porastu, nato pa so se izvozni rezullati spct poslabšali.
Doseženi rcultali na področju blagovne menjave s tujino kažejo, da v letošnjem letu načrtovanih ciljev, zlasti na področju konvertibilnega izvoza ne bomo do-segli.
Osebna, sknpna in splošna poraba - Po rcsolucijskih predvidevanjih naj bi globalna rast sredstev. za vse tri vrste porabc dosegla 90 odstotkov minimalne rasti do-hodka. Delež skupne in splošne porabe je bil ob polletju za 1,4 odstotne točkc večji kot lani, rast teh sredstev pa za skoraj 40 odstolnih točk hitrejša od rasti dohodka. Akumulativna sposobnost občinskcga gospodarstva se je povečala za 1,1 odstotno točko, reprodukcijska sposob-nost pa za 1,5 odstotne točke. V prvih petih mesecih sose realni osebni dohodki gledc na enako lansko obdobje povečali za 2.7 odstotka glede na lanskoletno povprečje pa za 0,6 odstotka. Gibanja na tem področju predvideva-jo uresničitev resolucijskih ciljev.
Zaposlovanje - Zapisali smo 1 odstotno rast zaposlo-vanja v gospodarstvu in 2.6 odstotrio v negospodarstvu. Šestmesečne številke so drugačne: v gospodarstvu 2,9 odstotno povečanje, v negospodarstvu 1.5 odstotno. Za-skrbljuje predvsem podatek, da ob doseženi stopnji rasli zaposlovanja niso doseženi kvalitetni premiki. OZD, ki so nosilke razvoja in izvoza v občini beležijo povprečno večjo zaposlenost od občinskega povprečja. Ne izboljšujc se kvalifikacijska struktura zaposlenih, le na področju zmanjšcvanja nadurnega in pogodbenega dela tcr upoko-jevanja delavccv s pogoji je opazen premik.
Raziskovanje - V tem letu je razvojni svet, ki ga je imenoval izvršni svet, obravnaval problematiko inovaliv-ne dcjavnsoti in nagrajevanja inovatorjev ter sprejel več usmeritev. Na področju robotizacije je ustanovljena razi-skovalno razvojna enota pri PORS za elektrokovinsko industrijo. katere nosilec je Inštitut Jožef Stefan. Z na-menom neposrednega prenosa inovacijskega znanja v proizvodnjo, so delavci Inštituta za elektroniko in vaku-umsko tehniko ustanovli delovno organizacijo za proiz-vodnjo terminalskih tipk in testatur. Poglaviten problem za začetek nemotenega dela je zagotovitev ustreznih prostorov, ki bi organizaciji omogočili začetck poslova-nja v januarju prihodnjega leta. Tudi v tem letu znanstve-noraziskovalne organizacije ugotavljajo, da je delež sred-stev za bazične raziskave šc vedno premajhcn. Čeprav se je stanje na področju uvoza raziskovalne opreme izbo-ljšalo, pa je vrednost uvožene opreme v višini 54 milijo-nov din še vedno dokaj skromna.
Drobno gospodarstvo - Bistvenih sprememb v odnosih industrijskih in raziskovalnih OZD in zasebnikov ni bilo. Vpliv davčnih olajšav je skromen, zaposlovanje v obrti je pod predvidevanji. Za gradnje so namenjcne zadostne površine v IP - PR - 2 (Rudnik) in VP - 4 (Plutal-Dolgi most). Še letos bodo zemljišča oddana zainteresiranim invcstitorjem. V VP 3/3 se je pričela gradnja 11 ddavnic. Šc to. S prekvalifikacijo izpraznjenih stanovanj 6. in 7. kategorije v poslovne prostore bodo tudi krajevne skup-nosti lažje pristopale k razreševanju potreb po storitveni dejavnosti.
Kmetijstvo - Predvidena rast kmetijske tržne pridelave je v resoluciji zabeleženo s 3 odstotki. V tem lctu so prisotne izredno visoke ccne tako mineralnih gnojil, zaš-čitnih sredstev. krmil. goriv . . . kar je v vedno večjem razkoraku s cenami kmetijskih proizvodov. Reje govcje živine se ekstcnzivira in odkup ne dosega planiranih količin, večajo se razlike med odkupno in lasmo ceno mleka, manjši je tudi odkup plemenske živine. Ugodnejši so rczultati v poljedelstvu. kjcr so planirane količinc odkupa pšcnice skoraj doseženc. V skladu z resolucijo se izvajajo programi usposabljanja kmetijskih zemljišč. goz-darstvo bo v lcm srcdnjeročnem obdobju izpolnilo plan-ske obveznosti glcdc blagovne proizvodnje. Izvršena bo-do tudi gozdnogojitvena dcla in izgradnja gozdnih komu-nikacij.
Trgovina - V teku je adaptacija Mcrcatorjeve trgovine na Brdu. gradnja Irgovinc ABC Pomurka DO Delikatcsa v VS-6 se še ni pričcla (invcsticijska vrcdnost jc prekora-čena). Krajani Pijavc gorice so s samoprispevkom odku-pili prostore v katerem za ABC Pomurka DO Tabor Grosupljc urjajo trgovine osnovnc preskrbe. Oddane so
bile razpisane Iokacije za postavitev kioskov za prodajo sadja in zelenjave. Nerazčiščena zemljiška vprašanja pa so poglaviten vzrok, da družbeni sektor še ni postavil kioskov.
Turizem in gostinstvo - Storjenega je precej. V okviru sveta za turizem pri OK SZDL in Našc komune teče akcija tekmovanja v urejanju okolja. oblikovan je pravil-nik o »kmetiji odprtih vrat« (mimogredc povedano pov-zemajo jo tudi drugc občinc). bislveno sc je izboljšala luristična privlačnost Rakitnc, po prchodu Dotna na Kurešček v zasebnc rokc in zamenjavi najcmnika Pograj-skega doma v Polhovem Gradcu pričakujemo izboljšavo gostinske ponudbc. Za tisk jc pripravljena brošura o turističnih zanimivostih občine. stopnjujcjo se aktivnosti pri urjanju Tcmkovega mlina v Raščici.
Družbene dejavnosti - Napisali bi lahko mnogo, zalo le najpomembnejšc. Po vscj verjetnosti bo potrebno za doscganje lctnih programov Slč z zviševanjem prispevnih stopenj zagoloviti še dodatna sredstva. Omejevanjc sred-stcv skupne porabe je tudi v tem lctu povečalo problema-tiko delovanja izvajalskih OZD. Bili smo priča bistvene-mu zaostajanju OD. zato so se pospešeno izvajale aktiv-nosti za odpravo nesorazmerij. V družbenih dejavnostih so zelo izrabljena tudi osnovna sredstva, ki pa jih ob 50 odnosno 75 odstotni amortizaciji tcžko nadomcščajo.
Poleg investicij iz programov tretjega samoprispevka naj omcnimo: odkupljcni 50 prostori v TPC Rakovnik za lekarniško dejavnost, v tcku je razreševanje prostorske problematike ZP Ig, za investicijsko vzdrževanje so pre-jela sredstva naslednje OŠ - Vlado Miklavc. Oskar Kova-čič, Primož Trubar, I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul, Krimski odred Preserje, Ljubo Šercer Ig, 7. maj Dobrova, Brezovica, Franc Leskošek-Luka. S temi sred-stvi bodo pretežno opravljena najnujnejša vzdrževalna dela na podružničnih šolah.
Iz sredstev za investicijsko vzdrževanje prostorov za kulturo so bila letos dodeljena sredstva KS Brczovica, KS Polhov Gradec, KS Horjul in KS Barje. Še letos bo razširjena enola Knjižnice Prežihov Voranc na Dolenjski cesti, za matično knjižnico pa je izdelana lokacijske do-kumentacije, nadaljujejo pa se aktivnosti v pridobivanju zemljišč. In na področju telesne kulture — dograjena je druga faza telovadnice Krim-Rudnik, pričeta pa je ludi hitrejša obnova športnega parka Svoboda. Gradnja teles-no-kullurnih ploščadi v KS pa zaradi pomanjkanja sred-stev ni bila realizirana.
Proslorsko planiranje - Poleg priprave številnih pro-storskih načrtov, ki zadevajo planske dokumcnte občine in mesta, so bili izdelani in sprejeti: prostorsko ureditveni pogoji za KS Rob in Golo-Zapotok ler za KS Ig. Iška vas in Tomišelj, zazidalni načrti VS 235 Ig, za del soseskc VS - 1 Trnovo in del soseske RS 1-2. Še letos naj bi skupščina sprejela prostorsko ureditvcne pogoje za KS Velike Lašče in zazidalni načrt za sosesko RS - 5 Lavrica.
Stanovanjsko gospodarslvo - Po podatkih Zavoda za izgradnjo Ljubljane smo v letu 1985 dokončali 32 stano-vanj s površino 3.680 m2, kar predstavlja 22 odstotno ralizacijo stanovanjske gradnje planirane za dokončanje v tem letu 5148 stanovanj). Prav tako zaostaja realizacija načrtovane pričete stanovanjske gradnje v letu 1985, saj jc od planiranih 244 stanovanj, od katcrih je 96 preseše-nih iz prejšnjih let, v gradnji le 86 stanovanj, kar preneše-nih 35.24 odstotkov in kažc na resen problem za realiza-cijo dograditve stanovanj do leta 1986. Glavni vzrok za zmanjšani obseg novo pričete gradnje so finančne težave v zagotavljanju sredstev zaradi ukrepov kreditno mone-tarne politike. Nekaj zamud pa povzročajo tudi nepripra-vljene dokumentacije in neurejene premoženjsko pravne zadeve v pridobivanju stavbnega zemljišča.
Zastoje na pričetku gradnjc v letu 1984 je povzročilo prepočasno dogovarjanje meril in kriterijev za oblikova-nje cen v stanovanjskih graditvi. Izvajalci - gradbene organizacije pa so odklanjali sklepanje pogodb brez zna-nih izhodiščnih cen.
' V lctu 1985 pa so zastoje na pričetku graditve novih objektov povzročili ukrepi kreditno-monetarne politike, ki je omejila kreditiranje stanovanjske graditve. Termin-skc premike za 22 dni je povzročila tudi zelo hladna zima 1984/85.
Komunalno gospodarstvo - V teku so pripravljalna dela povezovalnega kanala za Vnanjc in Notranje Gori-ce, nadaljuje se gradnja kanalizacije za RS 1, 2. Jurčkova pot in RP 2 ter poskusna kanalizacija v Rakovi Jelši. Na področju vodovoda — pričeta so dela za dopolnilev na Iškem vršaju. nadaljuje se gradnja v soseski RS 1,2. na Dobravici, v Želimljah, v teku so pripravljalna dela za vodovod Horjul in vodovod Brczovica. Sckundarni vodi plina - plinovod za potrcbc VVZ Brdo. pričeta je sanaci-ja plinskcga omrežja v Rožni dolini.
Elektrogospodarstvo - DO DEs TOZD Elcktro Lju-bljana je na območju občine pričel z rekonstrukcijo niz-konapetostnega omrežja in pripravljalnimi dcli za TP Dolomitskcga odreda. Ižanska II. Cesta dveh cesarjev in Rakova jelša tcr 10 kV kabel zvcza TP Vrhovci Cesta XXI/22 - TPP Dolomitskcga - Dolgi most.
DO DES TOZD Elcktro Ljubljana okolica in DO DES TOZD Elektro Ljubljana Kočcvjc zaključujela gradnjo prcnešcnih invcsticij iz lela 1984.