GozdVestn 81 (2023) 254
Uvodnik
Kako ravnati, ko civilna družba nasprotuje 
gozdarskim ukrepom?
Po poseku v skladu z odločbo Zavoda za gozdove Slovenije izbranih dreves 
v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je del civilne družbe, 
ki poseku nasprotuje, začel z organizirano komunikacijsko kampanjo za 
zaustavitev in preprečitev nadaljnjih sečenj. Ker gre za mestni gozd v pre-
stolnici, je kampanja in posledična javna debata potekala z gozdarjem do 
sedaj neznano silovitostjo. Civilni družbi so se v protestu pridružili tudi 
strokovnjaki drugih (negozdarskih) strok, ki delujejo v gozdnem prostoru, 
zlasti naravovarstvene in prostorske. Gozdarska stroka in njene institucije 
so v nastali razpravi dobro pojasnile razloge za izvedbo poseka in zakaj je 
do njega moralo priti. Vendar pa je glede na nastalo situacijo vseeno na 
mestu vprašanje: »Kaj bi v prihodnje lahko storili bolje?« Težišče pogovorov 
na terenu se nagiba k manjši intenziteti sečnje v mestnih gozdovih in k 
postopnejšemu ukrepanju v prihodnje. 
Pravilen odgovor pa kot vedno leži v trajnostnem, sonaravnem in večna-
menskem gospodarjenju z gozdom. Vsi ukrepi v gozdovih morajo slediti 
tem osnovnim načelom, ki so nam jih predali predhodniki, tudi če trenu-
tno poslabšajo izgled oz. estetsko funkcijo gozdov, oziroma javnosti niso 
všečni. Ob povečanem interesu sorodnih strok za delovanje v gozdnem 
prostoru se bo za svoj prostor gozdarstvo moralo boriti, in sicer z odprtim 
dialogom, v katerem bomo zagovarjali izvedbo premišljenih inženirskih 
ukrepov v dobro poudarjenih funkcij in za trajnostno zagotavljanje vseh 
funkcij gozdov.
Ob pričujočih podnebnih spremembah bomo trajnostne, sonaravne in 
večnamenske gozdove ohranili le z aktivnim gospodarjenjem z gozdovi, 
ki vključuje sečnjo in vse druge ukrepe, ki bodo zagotovili kakovostne in 
biotsko raznovrstne gozdove prihodnosti. Znanje in izkušnje preteklih in 
sedanje generacije, zlasti sodobnih znanstvenih dosežkov, moramo upo-
rabiti zato, da bodo tudi prihodnje generacije uživale vse funkcije gozdov. 
Glede na izkušnje zadnjih let in evropske trende bodo pritiski javnosti pri 
gospodarjenju z gozdovi postajali vedno večji. Na nas pa je, da različnim 
javnostim na argumentiran in razumljiv način pojasnimo razloge za izvedbo 
ukrepov, ki so slovenske gozdove pripeljali v sedanje - ugodno - stanje. 
Boris RANTAŠA in Aleš POLJANEC