ŠTEVILKA
46
LETO XLV, 15. NOVEMBER 20L3 CENA 1.60 EUR



XV I* -	H
l* Vj- L» * J
(v
[p®
Gd zaM
M šm
f-
naroČila			KURILNEG/			^ OLJA
tel	I ■	03	t	591	56 11	
V Raduhi Savinja uničila okofi	Po šesti Ji letih truda in
petnaj st m etrov pod pornega	p r i za deva n j čez m ost n a
zidu in ogrozila delavnico in	Trnovec stekel promet gospodarsko posiopje
STRAN 23	STRAN 7
Oglasi
2 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
Revščina na pohodu
Iz vsebine:
Tema tedna:
Starejši še posebej ranljivi
zaradi ekonomske krize.......................................4
BSH Hišni aparati Nazarje:
Prenavljajo strehe in fasade
za učinkovito porabo energije...........................5
Občinski svet Solčava:
Za tretjino proračuna manj sredstev?.............5
Kokarje:
Za krajane prenovljeni most
pomembna pridobitev.........................................6
Eurospin:
Nova trgovska ponudba v
nekdanji coni podjetja Elkroj..............................6
Slovenska ljudska stranka:
Donacija razveselila
predstavnike gasilske zveze..............................8
Socialni demokrati
Že izbrali kandidate
za Evropski parlament.........................................8
Gornjegrajska gasilska vaja:
Tri društva reševala gospodarsko poslopje 19
Zgornja Savinjska dolina:
V gozdovih ponovno ječalo drevje................22
i	1 -*
3111? p	
iltoamj^ ' ■■v'	
llpjlj| Je	i" »T^fejfž?M&.Ž "li'i '. ''
	
■ b. ■	
ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 46, 15. november 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Statistični urad Republike Slovenije je pred nedavnim objavil kazalnike dohodka in revščine v Sloveniji za leto 2012, ki so alarmantni. Stopnja tveganja revščine je v letu 2012 znašala 13,5 odstotkov, kar pomeni, da je v Sloveniji več kot 271 tisoč oseb živelo pod pragom revščine. Razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je že šesto četrtletje zapored znižal, in sicer se je v 2. četrtletju 2013 zmanjšal za 2,7 odstotka.
To pomeni, da imajo gospodinjstva danes na voljo precej manj denarja za plačilo osnovnih stanovanjskih stroškov, za nakup hrane, plačilo stroškov vrtca oziroma šole ter nakup oblačil in obutve kot pred letom in pol. Tudi stopnja brezposelnosti v Sloveniji je bila julija 2013 kar 12,9-odstotna, kar pomeni, da je bilo brez dela več kot 117 tisoč oseb. Najbolj zaskrbljujoč je velik porast brezposelnih mladih in prvih iskalcev zaposlitve. Posledično se povečuje tudi razsloje-nost slovenske družbe.
Na podlagi teh podatkov je bila prejšnji mesec na zahtevo Nove Slovenije nujna seja parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide z naslovom Ustavimo revščino. Namesto da bi bila Slovenija država, kjer je dovolj delovnih mest za vse državljane, ki želijo delati, kjer se vsako pošteno delo ceni in kjer je delavec, ki ga opravlja, dobro plačan, se Slovenija od tega cilja že nekaj let odmika. Zagoto-
Tretja stran
vljeno ni niti osnovno dostojanstvo delavcev, ki si s svojim delom ne morejo več zagotavljati normalnega življenjskega standarda.
Slovenska politika seveda tudi pri problematiki revščine nima enakih pogledov, zato se je tudi omenjena seja končala brez omembe vrednega napredka, dejstvo pa je, da se zaostrovanje socialnih razmer v državi stopnjuje, težnja vlade po višjih davkih pa še povečuje negotovost ljudi glede jutrišnjega preživetja.
Toda razmere na tem področju niso zaskrbljujoče samo pri nas, po podatkih Rdečega križa kar 43 milijonov Evropejcev nima zagotovljenega vsakodnevnega obroka hrane. Povečuje se tudi nova skupina revnih, ki so sicer zaposleni, vendar kljub rednim prihodkom ne morejo pokriti osnovnih življenjskih stroškov. Poslovni model Evrope, ki je deloval v preteklih desetletjih, se tako izkazuje kot vse manj uspešen in vse bolj nekonkurenčen, vprašanje pa je, če bodo v evropski komisiji in parlamentu to spoznali pravočasno, dokler so še možne spremembe. Če se bo Bruselj obnašal podobno kot ne tako davno Beograd, potem se Evropski uniji ne piše nič dobrega.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com	„ . . ,	, __,„ -r
Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 3
Tema tedna
STAREJSI SE POSEBEJ RANLJIVI ZARADI EKONOMSKE KRIZE
Število upokojencev na pragu revščine se
povečuje
Ekonomska kriza je močno posegla v življenje prebivalcev Slovenije in, kot kaže, bomo v njenem znamenju preživeli še vsaj leto 2014. Socialne posledice zniževanja ekonomskega standarda so vsak dan težje, prizadevajo pa predvsem ranljive skupine, med njimi tudi starejše, torej prebivalce stare nad 65 let. Zaradi različnih ukrepov v zadnjih letih se število upokojencev na pragu revščine povečuje, pomanjkanje materialnih sredstev pa za marsikoga predstavlja grožnjo za zdravje ter splošno kvaliteto in varnost bivanja. Iz leta v leto se v Sloveniji povečuje tudi delež upokojencev, ki se zaradi previsokih stroškov izseljujejo iz domov za starejše nazaj v domače okolje, četudi tam nimajo zagotovljenih primernih bivalnih pogojev in oskrbe.
PROTIKRIZNI UKREPI MOČNO POSEGLI V STANDARD STAREJŠIH
Slabi ekonomski in socialni pogoji se vse bolj zajedajo v prebivalstvo, negotove razmere ogrožajo tudi vse več starejših prebivalcev. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo ob koncu lanskega leta 352.000 prebivalcev Slovenije starih več kot 64 let, kar znaša 17 odstotkov vseh prebivalcev. Delovno aktivnih je bilo le okoli 1.600 starejših oseb, kar vsaka tretja starejša oseba pa je živela sama in bi-
gom plač, ustavilo se je tudi usklajevanje pokojnin z inflacijo na letni ravni, precej upokojencev je ostalo brez dela pokojnine, ker so svoje delo opravljali v drugih republikah takratne skupne države.
STAREJŠI ZAPUŠČAJO DOMSKO OSKRBO
Slabo finančno stanje starejših in njihovih otrok posega tudi v življenje starejših, ki so nastanjeni v domovih za starejše. Vse večkrat
la izpostavljena revščini. Prav slednji so še posebej ranljiva skupina prebivalstva, v letu 2011 jih je bilo med starejšimi kar 27,7 odstotka. V gospodinjskih skupnostih, ki so jih sestavljale po dve starejši osebi, je istega leta živelo nekaj več kot 121.000 ali 35,7 odstotka vseh starejših.
Protikrizni ukrepi so močno posegli v finančno stanje starejših, opozarjajo v Zvezi sindikatov upokojencev Slovenije. Pokojnine se zadnja štiri leta ne usklajujejo z dvi-
Francka Voler, direktorica Centra starejših Gornji Grad:
»Nemogoče je, da bi ekonomska kriza zaobšla naše uporabnike, saj sodijo v tem pogledu v eno izmed najbolj ogroženih skupin. Žal je pri nekaterih uporabnikih ekonomsko stanje botrovalo tudi odločitvi, da odidejo domov ali v katerega od državnih domov. Sicer pa beležimo porast kratkotrajnih namestitev, s katerimi uporabniki rešujejo različne situacije, ko ne morejo bivati sami ali v času rehabilitacije po različnih obolenjih. Uporabnike, ki se znajdejo v situaciji, ko si namestitve ne morejo plačevati sami, napotimo na pristojni center za socialno delo, ki odloči o pravici do doplačila občine. Uporabnikov, ki jim oskrbo doplačuje občina, je pri nas trenutno 38 odstotkov.«
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Širili bodo dementni oddelek
Po krajšem poletnem premoru začnejo s prihodom jeseni v gor-njegrajskem centru starejših poleg rednih vsakodnevnih zanimivih dejavnosti pripravljati tudi različne dogodke širšega obsega. Prvi med njimi je bil v prejšnjem mesecu tradicionalni kostanjev piknik.
Prijazno druženje ob glasbi v avli doma je bila prijetna popestritev vsakdanjika tako zaposlenih kot stanovalcev. Piknika v avli pa se niso udeležili stanovalci varovanega oddelka, namenjenega osebam z demenco. Ti imajo povsem svoj ritem, ki ga osebje ne moti, sta
povedali direktorica centra Francka Voler in vodja omenjenega oddelka Petra Kovačič. Običajnega dnevnega reda tukaj ni, stanovalci vstajajo, ko se prebudijo sami, ali spijo, ko začutijo potrebo po tem. Zanje imajo 24-urno varstvo.
Petra Kovačič: »Ne vsiljujemo jim novih znanj ali novih navad. Skrbimo pa za to, da obnavljajo aktivnosti, ki so jih še sposobni. Tako si nekateri še samo posteljejo, nekateri zlagajo oprano posteljnino in perilo. Imajo dostop na varovano zelenico, kjer nameravamo skupaj z njimi prihodnje leto urediti tu-
Utrinek s kostanjevega piknika
di manjši vrtiček, imamo pa še druge zanimive načrte.«
V času našega obiska je za mizo sedela skupina stanovalk, z njimi pa animatorka. Z njeno pomočjo so gospe izdelovale sestavljan-
(Fotodokumentacija centra)
ko. Na naše vprašanje, kako jim kaj gre, je ena od njih veselo odgovorila: »Tako nam je fajn, da same sebe vikamo!« Čemur je sledil prisrčen smeh vseh prisotnih.
Marija Lebar
Z nameščanjem oseb z diagnozo demence so v centru zaceli z letošnjim letom. Sprva so za ta namen uredili sobe z osmimi posteljami. Sedaj oddelek širijo, stanovalcev v tem oddelku je deset. Ker je povpraševanje po tovrstnem varstvu precejšnje, bodo oddelek širili za dodatnih osem postelj.
4 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
Tema tedna, Iz občin, Gospodarstvo, Aktualno
se dogaja, da po svoji izbiri ali po dogovoru s svojci zaradi prevelikih stroškov zapustijo dom in se vrnejo v domačo oskrbo. Center za socialno delo sicer svojce, če so ti socialno ogroženi, oprosti doplačila domske oskrbe, vendar je pokojnina ostarelega v družini, ki se težko prebija skozi mesec, pomemben dohodek, ki omogoča preživetje. Starejši pa, ki domsko oskrbo zapustijo zaradi finančne stiske, doma pogosto nimajo zagotovljenih ustreznih bivalnih pogojev in oskrbe. Pomanjkanje sredstev za preživetje v družini je pogosto tudi povod za nasilje in
zlorabe nad starejšimi.
Po zadnjih podatkih povprečna pokojnina znaša le 615,67 evra. To je le devet evrov nad pragom tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo. Število upokojencev, ki prejemajo pokojnino nižjo od 600 evrov in torej živijo pod pragom tveganja revščine, se je od avgusta 2009 do avgusta letos zvišalo za skoraj 36.000 na 221.983.
SOLIDARNOSTNA POMOČ STAREJŠIH STAREJŠIM
Starejši, ki živijo doma, morajo za vse opravke poskrbeti sami ali morajo za pomoč zaprositi svo-
je otroke, če ti sploh živijo v bližini. Ravno zaradi tega, ker se velik delež potomcev odseli v oddaljene kraje ali pa so obremenjeni s celodnevnimi službami, se med starejšimi razvijajo različne oblike solidarnostne pomoči. Upokojenci, sploh mlajši, se združujejo v upokojenskih društvih ali drugih organizacijah, preko katerih nato pomagajo starejšim ali obnemoglim upokojencem, ki nimajo druge pomoči.
Starejši si med seboj pomagajo tudi preko projekta Starejši za starejše, ki poteka tudi v Savinjski pokrajinski koordinaciji. Prostovolj-
ci pomagajo osebam starejšim nad 69 let, ki potrebujejo različne oblike pomoči. V omenjeno koordinacijo je vključenih osem društev, ki delujejo v sedmih skupinah. Največ je društev upokojencev iz Zgornje Savinjske doline, in sicer so društva v Mozirju, Gornjem Gradu, Bočni, Nazarjah in na Rečici ob Savinji. V projektu so pridružena še upokojenska društva iz Vrbja pri Žalcu ter Polzele in Andraža, ki delujeta skupaj. Aktivnih je 74 prostovoljcev, ki na 255 km2 velikem območju obiskujejo nekaj več kot 2.300 oseb.
Tatiana Golob
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Prenavljajo strehe in fasade za učinkovito porabo
energije
V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so se lotili obsežne sanacije nekaterih objektov, ki so bili zgrajeni konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za energetsko sanacijo, prenovo streh, delno zamenjavo stavbnega pohištva in izolacijo fasad. Nekatera dela so že zaključena, druga so v teku. Celotna investicija bo stala okoli 700.000 evrov.
»Energetska sanacija upravne zgradbe, zgrajene leta 1987, bo končana do sredine novembra 2013, sanacija strehe hale plastike, ki je bila zgrajena istega leta kot upravna stavba, bo gotova do konca meseca novembra, preno-
Prenova objektov BSH Hišni aparati bo predvidoma zaključena do konca novembra. (Foto: Marija Lebar)
va hale skladišča, stare 20 let, pa se ravnokar zaključuje. Vsi termini za izvedbo so seveda odvisni od vremenskih razmer,« so poveda-
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Za tretjino proračuna manj sredstev?
li v podjetju. Energetska sanacija upravne zgradbe zajema menjavo strešnih oken, menjavo vseh ostalih oken, izolacijo kompletne stavbe, fasade, izolacijo strehe in novo kritino. Na hali skladišča bodo uredili izolacijo strehe in namestili novo strešno kritino. Prav tako bodo
izolirali streho na hali plastike, namestili bodo novo strešno kritino in montirali strešne kupole.
Celotna izvedba terja nekaj posegov tudi v notranjosti, kar vključuje nove police, zaključke oken in podobno.
»Na vseh naštetih objektih je bil problem s tesnjenjem streh in strešnih oken. Na obeh halah, kjer je bila do sedaj pločevinasta kritina, bomo dodatno izolirali streho in jo prekrili z austroplan folijo. Streho na upravni zgradbi smo prav tako dodatno izolirali in prekrili s pe-skano pločevinasto kritino. Upravna zgradba bo dodatno izolirana in prevlečena z demit fasado. Celoten projekt je tudi tesno povezan z varčevanjem energije,« so še sporočili iz nazarskega BSH.
Marija Lebar
Na nedavni seji solčavskega občinskega sveta je župan Alojz Li-pnik svetnikom predstavil predlog odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje in predlog odloka o ustanovitvi sveta za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v tem zavodu. Svetniki so sprejeli sklep, da se oba predloga potrdita, saj je urejeno javno zdravstvo za dolino vitalnega pomena.
Župan je svetnikom predstavil tudi predlog novega zakona o
financiranju občin in nameravani spremembi 21. člena o financiranju investicij v občinah. Prav tako je razložil, kako bi občino prizadel novi zakon o nepremičninah, ki bi ukinil dosedanje nadomestilo za stavbna zemljišča. Kot je dejal Lipnik, bi to za solčavsko občino pomenilo zmanjšanje sredstev kar za eno tretjino proračuna. V Solčavi zato upajo, da bo predlagana zakonodaja upoštevala potrebe občin.
Marija Lebar
DAVEK NA NEPREMIČNINE
Proti več kot 58 tisoč Slovencev
Pobudniki peticije proti nepremičninskemu davku so v dobrem tednu zbrali preko 58 tisoč podpisov. Te so ta ponedeljek odnesli v državni zbor, kjer so pred izredno sejo poslance poskušali prepričati o nepravično pripravljenem zakonu. Prvopodpisani pod peticijo, prvak SLS Franc Bogovič se skupaj z ostalimi podporniki zavzema za to, da se nepremičnin-
ski zakon sprejme po rednem postopku in se ga uveljavi z letom 2015.
V kolikor bo zakon kljub temu sprejet, ga bodo pobudniki poslali v ustavno presojo, saj bi po njihovem zelo negativno vplival na posameznike, kmete in obrtnike. Slednji napovedujejo proteste in državljansko nepokorščino.
ŠS
Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 5
Iz občin, Gospodarstvo
OTVORITEV PRENOVLJENEGA MOSTU V KOKARJAH
Za krajane pomembna pridobitev
V novembru praznuje krajevna skupnost Ko-karje. Ob tej priložnosti so slovesno predali namenu obnovljen most preko Drete v Kokarjah. Kot je v nagovoru dejala predsednica krajevnega odbora Andreja Zupan, morda prenova mostu v očeh marsikoga ni velika investicija, za tukajšnje krajane pa je pomembna pridobitev.
Zupanova je povedala, da so bile mostnice dodobra načete, prav tako pa tudi ograja. Nove hrastove mostnice in kovinska ograja bodo pripomogle k varnosti Kokarčanov, ki se tod vozijo do regionalke, pa tudi ostalih uporabnikov mostu in ceste.
Zbrane, med katerimi so bili krajevni odborniki in občinski svetniki, je nagovorila županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Povedala je, kako je pri zelo omejenih finančnih sredstvih sploh prišlo do tega prepotrebnega projekta. Občina Nazarje je za letošnje leto dobila od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo odobrena sredstva za sofinanciranje investicij v višini 76.000 evrov. Sprva so v ta okvir prijavili prenovo dveh cest, ki sta že predani namenu. Ker je
bila izvedba del na obeh cestah cenejša, kot so sprva predvidevali, so se lotili še sanacije mostu, kar je stalo okoli 24.000 evrov.
Županja je poudarila prizadevanja občinske uprave, da je bila investicija uvrščena v program
in da je država odobrila izplačilo. Zahvalila se izvajalcu Samu Ribežlu in tudi krajanom za potrpljenje ter izrazila željo, da bi most uporabljali varno.
Marija Lebar
Slovesni trak je ob pomoči županje Majde Podkrižnik prerezala najstarejša prisotna krajanka Ana Podrižnik. (Foto: Marija Lebar)
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Konec meseca zaključena sanacija
Dela na gradbišču potekajo po načrtih. (Fotodokumentacija Občine Rečica ob Savinji)
na cesti v Poljane
Izvajalsko podjetje Nizke gradnje Kladnik Anton s.p. je bilo izbrano na javnem razpisu, ki ga je Občina Rečica ob Savinji objavila pred časom za sanacijo plazu na lokalni cesti Žeronice-Po-ljane. Delati so začeli v oktobru, rok za končanje gradbenih del je konec letošnjega novembra.
Na omenjenem odseku bodo sanirali plaz, uredili cestišče v dolžini okoli 180 metrov in izvedli odvodnjavanje meteornih voda. Vrednost celotne operacije znaša približno 150.000 evrov, od tega vrednost gradbenih del 126.000 evrov. Sredstva je občini v okviru sanacije po poplavah 2010 in 2012 odobrila država.
Marija Lebar
EUROSPIN EKO D.O.O.
Nova trgovska ponudba v nekdanji coni podjetja Elkroj
Trgovsko podjetje Eurospin Eko d.o.o. iz Renč je ta četrtek, 14. novembra, odprlo novo poslovno enoto, in sicer v nekdanji industrijski coni Elkroj v Nazarjah. Skupna površina trgovine je okoli 1.200 kvadratnih metrov, delo pa bo dobilo sedem ljudi.
To bo štirideseta prodajalna Eu-rospina v Sloveniji. »Ocenjujemo, da so Nazarje z okolico zanimivo tržišče za odprtje naše poslovalni-
ce,« so odgovorili iz podjetja na naše vprašanje, kaj jih je nagnilo k odprtju prodajalne v Zgornji Savinjski dolini.
Marija Lebar
Minuli teden so delavci še hiteli z zadnjimi deli pred odprtjem nove trgovine. (Foto: Marija Lebar)
6 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
Iz občin, Organizacije
MOST NA TRNOVEC IN POVEZOVALNI CESTI PREDANI NAMENU
Po šestih letih truda in prizadevanj čez most stekel
promet
V petek, 8. novembra, so na Re-neku v občini Rečica ob Savinji pripravili veliko slovesnost. Z rezanjem slavnostnega traku so namenu predali dolgo in težko pričakovani trnovčki most z obema povezovalnima cestama. Dogodek je privabil pisano množico gostov, od tistih, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi projekta, do tistih, ki bodo most s pridom uporabljali. O veselju nad pridobitvijo je spregovorilo več govornikov, osrednji nagovor pa je pripadel rečiškemu županu Vinku Jeraju.
»Današnji petek, leto dni po poplavah, ki so močno prizadejale ne samo našo občino, marveč vso Zgornjo Savinjsko dolino, leto dni po tem, ko je vodna ujma dokončno uničila na tem mestu stoječo tr-novčko brv in ko po dolgem in nestrpnem pričakovanju predajamo namenu nov most in povezovalni cesti, je zame dan simbolike. Gre za simboliko medsebojnega sodelovanja v občini, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju,« je dejal Vinko Jeraj.
Povedal je, da je bila zaveza njega kot župana takšno delovanje, ki bo praktično pomagalo ljudem v občini, k čemur bo prispevala tudi tokratna pridobitev. »Prepričan sem, da bo novi most v resnici tudi v praksi služil vsem našim občankam in občanom. Ob tem projektu sem imel priložnost spoznati, da s skupnimi močmi lahko ustvarimo skupno dobro. Gradnja mostu je bila za občino Rečica ob Savinji velik in dolgotrajen zalogaj.«
Dodal je, da so nekateri nasprotovali tej investiciji in menili, da bi se dalo za ta denar urediti marsikaj drugega. A ob tem ne gre pozabiti
Zupanu Vinku Jeraju (v sredini) sta trak pomagala prerezati krajana Trnovca Laura Krančič in Alojz Govek. (Foto: Marija Lebar)
Po tem, ko je bil most odprt za promet, so se čezenj popeljali naprej člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline z vozovi s konjskimi vpregami, za njimi pa člani društva Zgornjesavinjski sta-rodobniki z vozili častitljivih letnikov.
Ostali prisotni so se po novem asfaltu odpravili peš na trnovčko stran, kjer je sledil še blagoslov novega križa. Znamenje je tam stalo že prej, a so ga ob izgradnji povezovalne ceste odstranili. Za novo znamenje so sredstva zbrali krajani sami.
Marija Lebar
na povezavo doslej odrezanih krajev s središčem občine in izboljšanje poplavne varnosti.
»Ne bom govoril o vseh zaprekah, na katere smo naleteli v tem času. Bolj sem ponosen, ker smo k tej naložbi, ki jo danes občudujemo, po svojih močeh - in kar me posebej veseli, kljub težavam, ki smo jih sprotno reševali - prispevali skorajda vsi občani,« je zaključil Jeraj.
Zbrane so nagovorili tudi Janko Žuntar, občinski svetnik iz Zgornjih Pobrežij, Aleš Krančič, ki si je kot svetnik za izgradnjo mostu prizadeval že v prejšnjem mandatu, in direktor Slovenskega regionalno razvojnega sklada Ribnica Velislav Žvipelj. Slovesnosti se je udeležila še vodja celjske enote republiškega zavoda za varstvo narave Mojca Tomažič.
Most in cesti je blagoslovil reči-ški župnik Ferdinand Luknar, nato je sledilo slovesno rezanje traku in napitnica novi pridobitvi. Prireditev so z glasbo popestrili mladi harmonikarji orkestra Primoža Zvera.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Zadovoljni pod novo streho doma
Ker so prostovoljni gasilci znani po zagnanosti, jim ni bilo težko stopiti
skupaj in se lotiti prekrivanja strehe gasilskega doma. (Foto: BK) V toči, ki je v začetku maja do- šnja gasilska veselica dobro uspe-
Postopki za izvedbo investicije mostu in cest so se začeli v letu 2008, ko so začeli z zbiranjem ponudb za pripravo projektne dokumentacije. Celoten projekt je vreden okoli 1,400.000 evrov. Od tega bo prispeval slabih 224.000 evrov Evropski sklad za regionalni razvoj. Občina je najela 800.000 evrov kredita pod ugodnimi pogoji pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu.
Novi most je dolg 50 metrov, širok pa devet metrov. Na obeh straneh potekata pločnika. Za varnost skrbi masivna lesena ograja. Dolžina povezovalnih cest je okoli 800 metrov. Ob izgradnji so z lesenimi kaštami uredili še levo brežino Savinje v dolžini 123 metrov.
dobra prerešetala precejšnje število objektov v mozirski občini, jo je skupila tudi streha gasilskega doma. Prostovoljni gasilci so takrat priskočili na pomoč občanom in se lotili reševanja njihovega premoženja, predvsem pa preprečevanja nastajanja še večje škode, njihov objekt pa je prišel na vrsto šele v teh dnevih.
Gasilci so takrat luknje na strehi svojega doma, pokrit je bil s salo-nitkami, začasno zapolnili z gradbeno peno. Ob tem so se spraševali, kdaj jim bo uspelo dom prekriti, da bo varen in da nova škoda ne bo več nastajala. K sreči je leto-
la, saj jim je po dolgem času streglo vreme.
Iz izkupička so kupili strešno kritino, za katero so odšteli okoli tri evrske tisočake. Ker pa so gasilci znani po zagnanosti in stalni pripravljenosti, jim ni bilo težko stopiti skupaj in se lotiti prekrivanja. S strokovnimi nasveti jim je brezplačno pomagal Marko Zidarn, delali pa so sami. Ob koncu zadnjega oktobrskega petka so se tako prijetno utrujeni po napornem delu zbrali v prostorih gasilskega doma, zadovoljni, da je za njimi še en uspešno zaključen projekt.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 7
Organizacije, Politika, Iz občin
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS)
Donacija razveselila predstavnike gasilske zveze
Konec oktobra, ob zaključku meseca požarne varnosti, je na priložnostni slovesnosti Andrej Preseč-nik, regijski koordinator Slovenske ljudske stranke, predal darilni bon predstavnikom Gasilske zve-
ze Zgornje Savinjske doline. Sredstva, zbrana v stranki, bodo pri delovanju zveze prišla še kako prav, so menili zbrani.
Kot je povedal Presečnik, se člani stranke vsako leto udeležijo po-
SREČANJE ZUPANOV IN POSLANCEV V VELENJU
Reorganizacija državne uprave naj ne vodi v centralizacijo
V ponedeljek, 11. novembra, so se sestali župani in poslanci koroškega in zgornjesavinjsko-šaleške-ga območja. Pobudo za srečanje je dal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Obravnavali so načrtovano reorganizacijo državne uprave.
Kontič je prisotne pozval, da skupaj skušajo narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi sedeže lokalnih upravnih organov obdržali na sedanjih lokacijah in tako občankam in občanom omogočili čim boljšo dostopnost do storitev. Načrtovana reorganizacija namreč pome-
SOCIALNI DEMOKRATI
Že izbrali kandidate za Evropski parlament
Nedavno se je sestal svet stranke Socialni demokrati regije SAŠA. Obravnavali so spremembe statuta in priprave na evropske in lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto. Kot je povedal tajnik območnega odbora za Zgornjo Savinjsko dolino Pavel Orešnik, so za evropske volitve njihovi kandidati že znani.
Na svetu stranke je bil sprejet spremenjen statut, ki prinaša reorganizacijo na regionalni in lokalni ravni. Doslej so regijo sestavljali odbori iz treh upravnih enot, poslej bo žalski odbor deloval zase, skupaj pa ostajata odbora Zgornje Savinjske in Šaleške doline, torej su-bregije SAŠA, kjer potekajo povezave in sodelovanja tudi na drugih področjih, ne le na političnem.
hoda, ki ga organizirajo v različnih regijskih odborih. Letos je bil na vrsti za organizacijo zgornjesavinj-ski. Pohod na Korošico naj bi bil konec avgusta, a je iz različnih razlogov odpadel. Prav v tem času so se gasilci spopadali z zahtevnim požarom na Velikem Rogatcu, zato je Andrej Presečnik regijskemu odboru podal pobudo, da sredstva, namenjena organizaciji pohoda, namenijo gasilcem. Ob tem se je pojavilo vprašanje, katero društvo naj bi bilo deležno darila, zato so se odločili, da sredstva predajo gasilski zvezi za njene potrebe.
Za izjemno gesto se je zahvalil predsednik zveze Janko Žuntar. »Upamo, da bo ta lepa gesta k do-naciji spodbudila še koga drugega. Res prejemamo denar od občin, a potrebe so večje. Občine bi sredstva težko povišale, zato se bomo morali obrniti na gospodarstvo in občane za morebitne dona-cije, upam, da ne zaman,« je dejal Žuntar in dodal, da je sodelovanje med društvi in zvezo zgledno.
Poveljnik Slavko Bric je povedal, da je zveza začela s formiranjem posebne gasilske enote za zahtevne intervencije v visokogorju. Podob-
ni predvsem selitev sedežev pomembnih lokalnih upravnih organov, kot je davčna uprava, zavod za zaposlovanje, centri za socialno delo, upravne enote ...
Prisotni so se strinjali, da je nameravana reorganizacija državne uprave za občine nesprejemljiva. Pripraviti bi jo bilo potrebno na podlagi strokovnih argumentov in premišljenih odločitev, ne pa da ta vodi v centralizacijo. Ob koncu srečanja so zato oblikovali pet sklepov na omenjeno temo, s katerimi bodo seznanili pristojne na vladi.
Marija Lebar
»Tudi čez poletje stranka ni počivala. Člani so se udeležili štiridnevne poletne šole, kjer so obravnavali program stranke s poudarkom na širjenju mreže,« je povedal Ore-šnik. Posvetili so se tudi načinu in pomembnosti komunikacije ter evropskim in lokalnim volitvam. Lokalne volitve bodo 5. oktobra 2014, volitve v Evropski parlament pa 25. maja prihodnje leto.
Orešnik je dejal, da so člani podprli ponovno kandidaturo obeh zdajšnjih poslank svoje stranke v Evropski parlament, to je Tanje Fa-jon in mag. Mojce Kleva Kekuš. V rokavu pa imajo še enega aduta, močnega kandidata, o imenu katerega še ne želijo govoriti.
Marija Lebar
Predaji čeka so prisostvovali (od leve) Presečnik in Božo Križnik.
Ideja je padla na plodna tla tudi na srečanju glavnega odbora stranke v Ljubljani. Člani so se z nabirko pridružili regijskemu odboru. Skupaj so zbrali nekaj več kot 637 evrov in jih nakazali na račun gasilske zveze. Presečnik je ob tem dejal: »Dejstvo je, da smo kot stranka v Zgornji Savinjski dolini tako ali drugače udeleženi pri raznovrstnih dobrodelnih akcijah, tokratna je le ena od njih.«
Slavko Bric, Janko Zuntar, Andrej
(Foto: Marija Lebar)
na je pred časom v dolini že delovala. V enoti bodo fizično in strokovno usposobljeni operativni gasilci. V teku so nekatera redna izobraževanja, ki jih izvaja zveza, velike stroške pa je tej organizaciji povzročil tudi že omenjeni požar na Rogatcu, kjer se je aktivno vključevala v dogajanje. Zahvalil se je SLS za donacijo, njegovim besedam pa se je pridružil tudi tajnik zveze Božo Podkrižnik.
Marija Lebar
V	KZSŠ zbirajo otroške igrače
V	Klubu zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) so se lotili akcije zbiranja otroških igrač, katere bodo podarili vrtcem po Zgornji Savinjski dolini za obdarovanje ob Miklavžu. Vse, ki imajo doma lepo ohranjene igrače, katerih ne potrebujejo več, vabijo, da jih v času uradnih ur prinesejo v prostore Kluba zgornjesavinjskih študentov, v kulturni dom na Ljubnem ob Savinji ali v prostore Mladinskega društva Nazarje na Savinjski cesti 2, bivši kino v Nazarjah. V nedeljo, 24. novembra, med 8. in 12. uro bo ekipa KZSŠ prevzemala igrače pred trgovino Tuš v Mozirju. Zbiralna akcija bo potekala do 24. novembra, za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Katjo Stradovnik na številko 051 221 583 ali katja.stra-dovnik@gmail.com.
Štefka Sem
8 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
Gospodarstvo, Organizacije, Politika, Ljudje in dogodki
VELENJE
Kako lahko civilna družba pripomore k boljšemu jutri
IPAK inštitut in Savinjsko-šale-ška gospodarska zbornica (SŠGZ) sta 23. oktobra v Velenju pripravila okroglo mizo, na kateri so udeleženci govorili o možnostih, ki jih civilna družba lahko ponudi gospodarstvu in o nujnosti ustrezno izobraženih kadrov ter pomenu ustreznega izobraževanja in vseživljenj-skega učenja. Zanimanje za delavnico je bilo precejšnje, prisotni pa so sklenili, da se bodo na podobnih srečanjih dobili še večkrat.
ZNANJE HITRO ZASTARA
Omenjene teme, uveljavljanje v praksi in izmenjava informacij o zmožnostih civilne družbe so za razvoj vsake skupnosti, tudi slovenske, izjemnega pomena, je uvodoma dejal direktor Inštituta IPAK dr. Stanko Blatnik. Slovenija lahko najde možnosti za razvoj in uveljavljanje na globalnem tržišču le skozi razvoj kadrov in visoko tehnološka znanja, ki jih bo uspešno tržila. V današnji informacijski dobi je znanje »hitro pokvarljiva roba«, ki jo je treba nenehno dopolnjevati in nadomeščati s sodobnimi spoznanji. Pri uveljavljanju tako gospodarskega subjekta kot posameznika so pomembna mreženja in povezave, četudi tako imenovane šibke povezave, to je naključna znan-stva, ki lahko prinesejo dobrodošle in zlasti uporabne informacije.
ŠTEVILNE MOŽNOSTI CIVILNE DRUŽBE
Po Blatnikovih besedah lahko pomembno vlogo odigra civilna družba, ki je pri nas še vse prema-
Direktor Inštituta IPAK dr. Stanko Blatnik: »Civilna družba ima velike potenciale znanja in veščin.« (Foto: Marija Lebar)
lo vpeta v dogajanje na gospodarskem in na izobraževalnem področju. V zahodnih državah se na ta način oblikujejo številna nova delovna mesta v tako imenovanem socialnem podjetništvu.
Velik potencial so tudi izkušnje in znanja ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Čeprav se znanje nenehno nadgrajuje, imajo upokojenci in starejši na marsikaterem področju veščine, ki jih mlajši ne premorejo, in bi bilo ta potencial smiselno uporabiti v dobro celotne družbe, tudi v gospodarstvu.
IZOBRAŽEVANJE PRILAGODITI POTREBAM
Udeleženci so se pogovarjali o ustreznem izobraževanju, torej ta-
kem, po katerem je dejansko povpraševanje in ki ga izkazujejo potrebe gospodarstva. Izpostavljena je bila dokajšnja togost uradnega izobraževalnega sistema, vendar ne povsod. Pri tem je bil omenjen kot zelo odziven na gospodarske potrebe Šolski center Velenje in njegov Medpodjetniški izobraževalni center. Tudi sam zavod IPAK kot stičišče nevladnih organizacij pripravlja številne seminarje in izobraževanja za društva in dru-
ge oblike združevanja civilne sfere. Gospodarska zbornica kot predstavnica gospodarstva naj bi bila posrednica med izobraževalnim in gospodarskim sektorjem.
Kot predstavnica gospodarstva je spregovorila Milena Pirnat Ba-hun iz Gorenja. Predstavila je način dela z mladimi raziskovalci. Pri tem često naletijo na birokratske ovire, o katerih je govoril tudi Franjo Pu-stoslemšek iz družbe eTrust.
RAZVOJNI CENTRI
Direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec je omenila formiranje razvojnih centrov, ki nekateri že delujejo. Tam so ustrezni pogoji za različna izobraževanja, vanje so že bila vložena določena sredstva in razpolagajo z ustrezno infrastrukturo.
Poslanec Pozitivne Slovenije Jožef Kavtičnik je menil, da izobraževanje ni namenjeno le gospodarstvu, temveč tudi drugim sferam. Zato naj gospodarstvo samo pove, kaj potrebuje. Potrebno je doreči konkretne ukrepe in zavzeti nadaljnje korake. S tem so se strinjali vsi prisotni in sklenili, da je treba okroglo mizo nadgraditi z nadaljnjimi srečanji.
Marija Lebar
ODBOR ZA FINANCE O PRORAČUNU 2014
Manj denarja za občine bo prizadelo zlasti
IZJAVA TEDNA
Francka Voler, direktorica Centra starejših Gornji Grad:
»Nemogoče je, da bi ekonomska kriza zaobšla naše uporabnike, saj sodijo v tem pogledu v eno izmed najbolj ogroženih skupin.«
Odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko je kot zadnje izmed parlamentarnih delovnih teles obravnaval predlog sprememb proračuna za leto 2014. Primanjkljaj bo po predlogu znašal okoli milijardo evrov, med drugimi znižanji pa so tudi posegi v sredstva občin.
Občinam so se sredstva za sofinanciranje investicij po 21. in 23. členu znižala že lani z varčevalnim zakonom. Vlada v tokratnem predlogu proračuna pojasnjuje, da je glede na javnofinančni položaj treba ta sredstva prihodnje leto zniža-
ti in jih v letu 2015 povsem ukiniti. Za te namene v državnem proračunu ni mogoče zagotoviti sredstev, meni vlada.
Znižuje se tudi višina povpreč-nine, ki občinam pripada od dohodnine. Pri tem je opozicija vladi očitala, da bodo spremembe prizadele zlasti manjše občine. Takšno mnenje je izpostavil tudi poslanec Jakob Presečnik iz SLS, ki je menil, da zmanjšanje sredstev za sofinanciranje investicij vodi zlasti v siromašenje podeželskih občin.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 9
V LOGHOUSU PONOSNI NA SVOJE LESENE HIŠE
Vsak projekt je svoja zgodba in zgodb
bo še veliko
V LogHousove hiše so vgrajena Glinova okna, vrata podjetja Melu, notranje interjerje izdeluje mizarstvo Kaker, opaž in obloge jim dobavlja Janez Vodušek, Časles pa jim dobavlja les.
Na pogorišču propadle gornje-grajske Smreke je nastalo manjše podjetje LogHouse, ki z nekdanjimi zaposlenimi v tem podjetju nadaljuje tradicijo gradnje lesenih hiš. Za njimi je dobro leto poslovanja in kar nekaj uresničenih načrtov. Čeprav so njihove kapacitete večje, so v prvem letu naredili precej, predvsem pa so navezali pomembne stike, ki bodo prinesli nove projekte.
POMEMBNI PROJEKTI V TUJINI
Prav gotovo so najbolj ponosni na izdelavo in izgradnjo bungalova in vikenda v Azerbajdžanu. Vikend z 900 in bungalov s 300 kvadratnimi metri površine sta namreč pom-pozni leseni stavbi, v celoti plod znanja in dela LogHousovih zaposlenih. V tej nekdanji sovjetski republiki, kjer so navezali dobre poslovne stike, imajo še velike načrte.
V prihodnjem letu bodo namreč v glavnem mestu Azerbajdžana Bakuju zgradili vzorčno hišo, kjer bodo imeli predstavništvo. S turškim partnerjem bodo v Istanbulu postavili reprezentančni objekt. Po-
POPLAVNA VARNOST LUČE
Na Upravni enoti Mozirje potekajo postopki za izdajo gradbenih dovoljenje za ureditev poplavne varnosti v Lučah, ki je bila izvedena v dveh fazah. Investitor projekta je ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Zanimalo nas je, kako daleč so sedaj postopki.
Nada Fužir, vodja oddelka za upravne notranje zadeve na upravni enoti, je na naše vprašanje odgovorila: »Po pregledu evidenc smo ugotovili, da je gradbeno dovoljenje za izvedbo prve etape zagotavljanja poplavne varnosti na območju Luč investitorja ministrstva za kmetijstvo in okolje že izdano, in sicer z dnem 9. oktobra 2013. Dne 18. oktobra 2013 smo na izdano gradbe-
leg LogHousa bosta obe predstavništvi namenjeni tudi vsem drugim zgornjesavinjskim podjetjem, s katerimi dobro sodelujejo. Na območju Azerbajdžana so se uveljavili s pomočjo turškega partnerja, prijateljujejo pa tudi z azerbajdžanskim ambasadorjem. Jezikovne razlike in povsem drugačna kultura so
no dovoljenje prejeli pritožbo stranskega udeleženca v tem postopku. Pritožbo smo 6. novembra 2013 odstopili ministrstvu za infrastrukturo in prostor v Ljubljani.«
Ni pa še postopek odločen o drugi etapi izgradnje. Nada Fužir: »Glede druge etape smo po pregledu vloge, vložene pri nas dne 5. julija letos, prilog in ponovne dopolnitve projektne dokumentacije še vedno ugotovili pomanjkljivosti. Pisno smo zahtevali dopolnitev projektne dokumentacije. Rok za dopolnitev vloge je 15. november 2013. V kolikor bo dokumentacija dopolnjena že prej, bomo z vodenjem postopka nadaljevali takoj.«
Marija Lebar
po besedah sogovornika iz podjetja LogHouse Gorazda Veneka kar velika ovira za majhno slovensko podjetje.
PRODORNI NA TUJEM
V	letošnjem letu so postavili tudi nekaj hiš v Avstriji in Sloveniji ter končali kup manjših projektov. Trenutno potekajo pogovori za vstop na japonski trg, kjer se bodo za začetek predstavili s programom vrtnih hiš, kar je vstopnica za dogovore za večje projekte. V dogovorih so tudi s kitajskim partnerjem. Je pa dogovarjanje s tujci v tem trenutku zelo težko, saj slabo gospodarsko stanje v državi vpliva tudi na to.
V	podjetju je zaposlenih enajst delavcev, večina v proizvodnji. Vsi
MLADINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Člani Mladinskega društva Nazarje bodo v soboto, 16. oktobra, ob 18. uri v sejni sobi kulturnega doma organizirali izredni občni zbor. Pogovarjali se bodo o načrtih društva v prihodnosti, zastavili
prihajajo iz nekdanje Smreke, kjer so se ob stečaju dogovorili, da bodo poskušali nadaljevati tradicijo gradnje lesenih hiš. Najprej so se dogovarjali o najemu prostorov s stečajno upraviteljico Smreke Mojco Breznik. Ker je prostore oddala v najem takratnemu večinskemu lastniku Smreke Gozdnemu gospodarstvu Slovenj Gradec, so prostore našli v Bočni. Z mizarjem Ivanom Mikekom so se dogovorili za najem hale in z njim zelo dobro sodelujejo.
V HIŠAH DOMAČI LES IN IZDELKI
Prav tako so veseli, da so postali povezovalni člen med zgornjesa-vinjskimi lesarskimi podjetji, saj večino lesa in izdelkov dobavljajo od teh. LogHousove hiše so tako rekoč zgornjesavinjske hiše, saj od vseh surovin iz Avstrije uvažajo le lepljence. V dolini so nekateri izdelovalci le-teh, a za enkrat še nihče ni izrazil želje po sodelovanju ali pa nimajo prostih kapacitet, so povedali v podjetju.
Svojo prihodnost v LogHousu vidijo v tujini, saj je slovenski trg zelo majhen. Poudarjajo še pomen kadrov, s katerimi na začetku ni bilo težav, saj so bili vsi vpeljani v delo. Več težav je z mladimi, katerim poklici v lesarstvu ne dišijo, kar se zna v bodočnosti pokazati kot velika težava. Prav tako pogrešajo pomoč države lesarski industriji. Le-ta namreč premalo spodbuja in podpira lesarske panoge.
Štefka Sem
projekte, ki jih bodo izvajali v prihodnjih treh mesecih in ponudili članom in drugim prisotnim besedo, da podajo svoja mnenja in ideje, ki jih imajo za delovanje društva.
NN
www
Pritožbo na gradbeno dovoljenje odstopili ministrstvu
Izredni občni zbor
10 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
Ljudje in dogodki, Oglasi
DIAKONSKO POSVEČENJE V NOVI ŠTIFTI
Začenjajo čas priprave na duhovniško posvečenje
Zadnjo nedeljo v oktobru so po Sloveniji potekala diakonska po-svečenja. Celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek je v župnijski cerkvi sv. Marije Zvezde v Novi Štifti v dia-kona posvetil Ivana Hrastnika iz župnije Laško, Marka Rakuna iz župnije Rečica ob Savinji in člana redovne družbe don Boskovih salezijan-cev, domačina Janeza Suhoveršni-
ka. Novo posvečeni diakoni tako začenjajo čas priprave na duhovniško posvečenje, ki ga bodo predvidoma prejeli prihodnje leto na praznik apostolov Petra in Pavla.
Mašo je ob tej priložnosti daroval škof Lipovšek, ki je v pridigi omenil, da je diakon človek, ki pomaga škofu in zboru duhovnikov pri strežbi bolnikom, ubogim
in trpečim, pa tudi pri bogoslužnih opravilih ... V nadaljevanju je spomnil, da tisti diakoni, ki svojo duhovno pot kronajo z zakramentom mašniškega posvečenja, z diakonatom sprejemajo tudi obveznost celibata. Zahvalil se je družinam di-akonov za vso podporo, ki jo nudijo bodočim duhovnikom.
V imenu diakonov se je domačim, prijateljem in ostalim zahvalil Janez Suhoveršnik. Posvečenju so
prisostvovali salezijanski inšpektor Janez Potočnik ter številni duhovniki, tudi iz sosednje Italije, kjer študira Suhoveršnik. Še več je bilo sorodnikov in prijateljev, ki so zapolnili novo-štiftno cerkev do zadnjega kotička. Posebno doživetje so dopolnili združeni pevski zbori iz župnij novih dia-konov in mladinski zbori. Za vse je bilo po maši organizirano srečanje pod šotorom ob župnišču.
Tekst in foto: Štefka Sem
Novi diakoni skupaj s celjskim škofom Stanislavom Lipovškom. Desno je Janez Suhoveršnik, drugi z desne je Marko Rakun in levo Ivan Hrastnik.
ŠESRELAX ŠOLA VOŽNJE
□ MOZIRJE - ®Q41i 2J7/1H
ORGANIZIRAMO TEČAJE VA«Ne VOŽNJE za vernike:
TEČAJi CPP:
Kandidati za diakone so litanije molili leže.
NASTOPAJOČI:
•	vkilc mozirje
EoSMMIfiJE
•	druitvd sožitje
•	pater janez ferlež > dejan vunjak
•	kvarili Olika
*	ai+samhfi smeh
■	ansambelSepet
■	SKUPINA VASOVALEC
■	{KKTBT9
•	peirovi iamburaSi
•	llfckv ilhe pipes drchesika
•	mojca bfiez-^l kar
Voditelja pri»*«: Janja lm-an Katar, Klemen ftetnikin setes^jan KameiHk
Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 11
Kultura, Gospodarstvo, Oglasi
GLASBENA SOLA NAZARJE
S tekmovanja vse harfistke prišle s priznanji
Od 25. do 27. oktobra se je v Glasbeni šoli Velenje odvilo tretje mednarodno tekmovanje Društva harfistov Slovenije, kjer so nastopile štiri harfistke iz Glasbene šole Nazarje. Ajda Nina Vivod je prejela zlato plaketo, Tina Jerneje in Zoja Li Založnik sta prejeli srebrno in Aja Urlep bronasto. Njihova mentorica je profesorica Erika Frantar. Na tekmovanju je nastopilo 79 tekmovalcev iz šestnajstih različnih držav.
Frantarjeva uči na Glasbeni šoli Nazarje malo več kot leto dni. Nad harfo se je navdušilo pet deklet, med katerimi je ena ljubiteljska harfistka, ostale pa imajo večje ambicije in si želijo nastopati na tekmovanjih. »Punce so bile na tekmovanju zelo uspešne, zato sem ponosna nanje. Upam, da so dobile še večji zagon za naprej. Glede na to, da je konkurenca zelo velika, je za glasbenika praktično vsak dosežek, že to, da gre na tekmovanje, velik uspeh. Če pa prejme še priznanje ali medaljo, je pa še toliko večji užitek,« je povedala njihova mentorica.
Dekleta so se strinjala, da igra-
Ajda Nina Vivod (spodaj levo) je prejela zlato plaketo, Tina Jerneje (spodaj
desno) in Zoja Li Založnik (zgoraj levo) sta prejeli srebrno, Aja Urlep (zgoraj desno) pa bronasto. Njihova mentorica je profesorica Erika Frantar.
nje harfe ni mačji kašelj, saj morajo poznati violinski in basovski ključ, znati morajo uskladiti obe roki in uporabljati pedala. Vsa dekleta, ki so bila na tekmovanju, se učijo
igranja harfe tri leta. To je bilo zanje prvo tekmovanje. Devetletna Na-zarčanka Ajda Nina Vivod, prejemnica zlate plakete, pravi, da si nekoč želi igrati v orkestru: »Želim, da
bi me poznalo čim več ljudi in da bi lahko tudi drugim pokazala svoje znanje igranja harfe.« Desetletna Mozirjanka Tina Jernejc si želi postati profesionalna harfistka: »Nad harfo sem se navdušila, ko sem bila z razredom na predstavitvi glasbil in mi je bil zvok harfe zelo všeč.«
Dekleta vadijo okoli pol ure vsak dan, zato ni presenetljivo, da so prišla s tekmovanja s tako dobrimi rezultati. Devetletna Nazarčanka Zo-ja Li Založnik je strnila vtise nastopa: »Vse je bilo v redu, samo malo pretiha sem bila. Ampak za prvič je bilo odlično. Na naslednjih tekmovanjih si želim, da bi bila zlata ali da bi dobila pokal za najboljšo odigrano pesem.«
Kot ostala tri dekleta se je morala tudi devetletna Aja Urlep iz Gornjega Grada spoprijeti z začetno tremo: »Na odru sem imela veliko tremo, ampak ko sem začela igrati, je bilo vedno boljše.« Vse so se strinjale v en glas, da bodo nadaljevale z igranjem harfe in si prizadevale za še boljše rezultate na tekmovanjih.
Katja Remic Novak
DAN ODPRTE TELOVADNICE V APARTMAJIH IN WELLNESS SKOK
Tjaša Mlakar predstavila nove vadbe
Apartmaji in wellness Skok so prvo sredo v novembru pripravili dan odprte telovadnice. Na njem se je predstavila Tjaša Mlakar, diplomirana fizioterapevtka in specialistka ortodoksne medicine in ma-nualne terapije. Tokrat so obiskovalci spoznavali kineziološko vadbo s TRX trakovi, kinezio in manu-
alno terapijo.
»Vadba s trakovi gradi na moči, izboljšuje fleksibilnost, ravnotežje in centralno stabilizacijo. Za kine-zioterapijo pa je značilno, da odpravlja bolečine s pomočjo pravilnih vaj, ki telesu povrnejo ravnovesje in stabilnost. Manualna terapija obsega tehnike za zmanjšanje
bolečine, poveča gibljivost v sklepih, manjša mišično napetost in zmanjšuje vnetja,« je med drugim ob predstavitvi vadb izpostavila Mlakarjeva in vadbe udeleženkam nazorno pokazala. Obenem je odgovarjala na vprašanja in individualno svetovala.
Po besedah predstavnice wel-nesa Alenke Brezovnik so z omenjenimi vadbami želeli predstaviti obogateno fizioterapevtsko ponudbo, saj so prepričani, da biti zdrav pomeni biti zadovoljen sam s sabo.
Marija Šukalo
Kineziološka vadba s TRX trakovi je okrepila telesno pripravljenost udeleženk. (Foto: Marija Šukalo)
12 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
Zgodovina in narodopisje
Slovensko hranilništvo - temelj narodnega razvoja (3)
Piše: Aleksander Videčnik
SPREHOD SKOZI ČAS
Ko sem leta 1989 raziskoval hranilništvo v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, sem zbral zanimive podatke, ki omogočajo boljše razumevanje dogajanja v nekdaj nastajajočem narodnem denarništvu na Slovenskem. Mislim, da bi podatki lahko komu koristili.
-	Naši predniki so se v času marčne revolucije 1848 komaj zavedali pomena vrenja v takratni avstrijski državi. Še vedno so se čutili v minulem fevdalnem času, ki je pomenil odvisnost od tujih gospodov. V mestih je bilo sicer opaziti spremembe, čeprav postopne, manj pa je bilo deležno tega spoznanja podeželje. Največji del Slovencev je tedaj živel na deželi, saj smo bili pretežno kmetje.
-	Slovensko izobraženstvo je šele prihajalo med svoje ljudi, slovenske knjige so že spodbujale in prinašale delež k postopni omiki Slovencev. Časopisi so širili med ljudmi narodno zavest. Toda neukost je še marsikje onemogočala spoznanja napredka in sposobnost boja za narodni razvoj.
-	O dogajanjih med kmečko odvezo sem že pisal. Skratka odveza je potekala tako, kot so narekovali nekdanji fevdalni gospodje, država pa je stala ob strani.
-	Odraz bede našega naroda je bilo množično izseljevanje, to je bilo v letih 1890 in 1914 najhuje. Vasi so se praznile in poceni delovna sila se je ponujala za vsako ceno. Gmotne razmere osiromašenega prebivalstva so se kazale tudi v številu rojstev, tako beležijo v Evropi v času 1800 do 1921 porast prebivalstva kar za 140 odstotkov, med tem ko je znašala ta številka na slovenskem ozemlju le 40 odstotkov. Tudi razmere po prvi svetovni vojni so še vedno silile ljudi iskati delo v tujini. Po tej vojni je ostalo v Sloveniji (Jugoslaviji) le kakih 61 odstotkov slovenskega ozemlja ali 68,5 odstotka Slovencev. Ocene iz leta 1940 govorijo, da je bilo v Nemčiji 32.000, v Franciji 16.000, v Belgiji in na Nizozemskem 10.000, v ZDA in Kanadi 250.000 in v Južni Afriki kakih 45.000 naših rojakov. Seveda so verjetno le okvirne ocene.
-	Na kratko preletimo čas takole: Po letu 1848 se zruši fevdalizem, kar pomeni socialno osvoboditev kmetov in prve začetke političnega osve-ščanja.
-	Prizadevanje Antona Martina Slomška za slovensko šolo in slovenske knjige (Družba svetega Mohorja).
-	Boj za zedinjeno Slovenijo in naslonitev na Srbe in Hrvate.
-	Zastoj napredka zaradi Bachovega centralizma, ki je povezan s ponemčevanjem (1851).
-	Ustava v Avstriji uveljavi trajno nemško nad-oblast (1868).
-	Slovenci so še šibka politična skupina, sicer enotni, vendar pa je že prisotno rahlo odstopanje od narodnega programa iz leta 1848.
-	Leta 1868 ustanovijo list Slovenski narod ob sodelovanju Frana Levstika. Ta časopis je močno budil narodno zavest in vsestranski napredek.
-	Vpliv in odmevnost slovenskih čitalnic je velika in koristi slovenskemu preporodu.
-	Ustanavljanje narodnih društev, kot so bila Sokol, Slovenska matica, dramatična društva ja-ča narodno pripadnost.
-	V sedemdesetih letih 19. stoletja se močno poveča pojav nemštva, nasilnega ponemčeva-
nja, gospodarskega izkoriščanja naših ljudi in kulturnega boja.
-	Slovenci iščejo podpore v slovanstvu in ju-goslovanstvu.
-	Dr. Jože Vošnjak govori v Slovenskem narodu o potrebi po gospodarski osamosvojitvi in ustanavljanju narodnih denarnih zavodov po vzoru Čehov.
-	Pričetek delovanja Mihaela Vošnjaka pri ustanavljanju slovenskih denarnih zavodov.
-	Mihael Vošnjak ustanovi prvo jugoslovansko Zadružno zvezo leta 1883 v Celju.
-	Dr. A. Mahnič, goriški bogoslovni profesor, povzroča s svojim delovanjem razpad slovenskega slogaštva, kar pomeni politično delitev na dva tabora, katoliškega in liberalnega.
-	Slovenski katoliški shod leta 1892 prispeva k dokončnemu razkolu v narodnem in političnem življenju. Iz nekdanjih Bleiweisovih »Starosloven-cev« se je razvila Katoliška narodna stranka, pozneje Slovenska ljudska stranka. Liberalci iz vrst »Mladoslovencev« pa so ustanovili Narodno napredno stranko.
-	Leta 1896 je maloštevilno delavstvo ustanovilo Jugoslovansko socialno demokratično stranko.
-	Katoliški shodi leta 1900, 1906 in 1913 so bistveno vplivali na politično življenje Slovencev, kar se je odražalo tudi v gospodarskem pogledu.
-	Dr. Janez Evangelist Krek ojača svoja prizadevanja za ustanavljanje katoliških denarnih zavodov in zadrug. Opozarja na neznosne socialne razmere na slovenski vasi. V avstrijskem parlamentu se zavzema za osvoboditev vseh Jugoslovanov v Avstriji.
-	Leta 1910 se je dvignilo število slovenskih ljudskih šol na 907, šolski obisk je bil 96-odsto-ten, odstotek nepismenih Slovencev pa je padel na 14 odstotkov.
-	Povsod so se hitro širila razna narodna društva, naraščala je narodna zavest, kulturna dejavnost, književnost in druge umetnosti pa so že dosegale evropsko raven; slovensko gospodarstvo se je hitro osamosvajalo.
-	Izbruh prve svetovne vojne je pomenil velik zastoj v vsakem pogledu. Vojna je premočno zarezala v naše narodno telo. Hkrati so bile vse pogostejše zahteve po osamosvojitvi avstrijskih Slovanov, predvsem po združitvi jugoslovanskih narodov.
Nadaljujemo prihodnjič.
Zadnji upravni odbor hranilnice na Ljubnem (leta 1940). Z leve sedijo: Franc Lihteneger, Franc Plesec, Ignac Fludernik, Jože Ermenc. Stojijo z leve: Franc Kolenc, Miloš Turk, Ivan Natlačen, Jože Zagožen in
revizor Urbanija.
Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 13
Organizacije, Kultura
ODPRTJE RAZSTAVE POZGANA SOLČAVA 1944
V spomin in opomin prihodnjim generacijam
Center Rinka Solčava je v sodelovanju z Marjeto Majnik 25. oktobra odprl razstavo fotografij požgane Solčave. Na ogled so jo postavili v spomin in opomin na dogodke pred 69 leti, ko so Nemci požgali večino vasi. Ob tem je bilo uničenih 64 domov in skoraj 230 poslopij.
Na tragične dogodke je s pripovedovanjem zgodb opomnil pripovedovalec Nejc Slapnik, ki je povedal tudi, da so vaščani morali nanositi v hiše slamo, s čimer so pripomogli, da so njihovi domovi hitreje zagoreli. Direktor Centra Rin-ka Marko Slapnik je izpostavil, da je bil to eden najtežjih dogodkov za prebivalce Solčavskega. In čeprav so spomini na dogodke, povezane z drugo svetovno vojno, še boleči, je o njih potrebno govoriti. Tudi zato, da se zapišejo v spomin mlajših generacij kot nekaj nesprejemljivega in v opomin prihodnjim generacijam.
Alojz Golob, predsednik Krajevne organizacije Solčava Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje, se je organizatorjem zahvalil za posta-
Razstavljene fotografije so bile postavljene v spomin na dogodke 2. svetovne vojne.
(Foto: Marija Sukalo)
vitev razstave. »Ko smo bili pred 69. leti v nevarnosti, da izginemo iz zgodovine, smo našli pot in moč, da smo se uprli. Odločitve naših ljudi v tistih težkih časih so vredne spoštovanja, še posebno, ker so mnogi sorodniki in prijatelji za to
dali svoja življenja,« je med drugi poudaril Golob. Lučka Golob pa je izpostavila, da je še vedno živih enajst oseb, ki so bili priče tega tragičnega dogodka.
Marija Šukalo
LIKOVNA KOLONIJA NA TEMO NAZARJE SKOZI ČAS
Ljubiteljski slikarji slikali znamenitosti kraja
V petek, 25. oktobra, so v Jakijevi hiši odprli razstavo slik, ki so nastale v okviru likovne kolonije v Nazarjah. Ljubiteljski slikarji iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline so pod mentorstvom akademskega slikarja Stojana Kneževica slikali na temo Nazarje skozi čas. Likovno kolonijo, ki je bila v septembru, so omogočili Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Mozirje, Kulturno drušlvo likovnih uslvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal in Kulturno društvo Nazarje.
Sedemnajst ljubiteljskih slikarjev je slikalo znamenitosti kraja, kot so grad Vrbovec, Bo-hačev toplar, samostan in drugi. Iz Zgornje Savinjske doline so se kolonije udeležili Margareta Atelšek z Ljubnega, Saša Dolšak, Irena Re-mic, Boris Tkalčič in Marjeta Špec iz Nazarij,
ŽENSKI PEVSKI ZBOR JUTRO
Praznovanje pete obletnice
V soboto, 16. novembra, bodo pevke ženskega pevskega zbora Jutro iz Radmirja v družbi gostov in obiskovalcev praznovale peto obletnico delovanja. Glasbeno druženje se bo odvijalo v kulturnem domu v Rad-mirju ob 16. uri.
ŠS
Branka Ermenc iz Gornjega Grada ter Erna Čo-par in Nada Zager iz Mozirja.
Slike je na otvoritvi predstavil Stojan Kneževic in povedal, da gre večinoma za vizualizacijo urbane pokrajine izpred stotih let. So pa tudi izjeme, ki se nagibajo k abstrakciji. »Pri nekaterih se čas odraža kot panika. Ti slikarji so slikali v barvi sepije, s katero so sugerirali pretekli čas in nostalgijo po njem,« je obiskovalcem razložil akademski slikar in dodal, da so se nekateri lotili slikanja avtorsko, torej na način kot vedno slikajo in se niso ukvarjali s trenutkom, druge pa je zanimala povezava med krajem in časom. Kljub temu, da so slikali zunaj, se je večina opirala na fo-
tografski material, nekateri pa so slikali po opazovanju.
Nazarska županja Majda Podkrižnik je obiskala ustvarjalce med likovno kolonijo in povedala, da je opazila izredno zanimive tehnike. Zaželela si je, da bi nazarske znamenitosti postale nadaljnji navdih pri ustvarjanju slikarjev in jih povabila, da si le-te ogledajo tudi od znotraj. Obiskovalce je nagovorila tudi Simona Zadravec iz mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in se zahvalila predsednici KD Nazarje Vladimiri Planovšek, da je podprla idejo o prvi likovni koloniji v kraju.
Katja Remic Novak
Iz leve proti desni: predsednica društva Gal Branka Ermenc, predstavnica JSKD OI Mozirje Simona Zadravec, akademski slikar Stojan Kneževič, županja Majda Podkrižnik in predsednica KD Nazarje Vladimira Planovšek. (Foto: Katja Remic Novak)
14 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
Kultura, Organizacije
RAZSTAVA ODMEV MARJETE MAJNIK
Unikatni nakit z dodatki filca izpod prstov neutrudne ustvarjalke
Marjeta Majnik iz Solčave je v avli kulturnega doma v Gornjem Gradu razstavila svoja dela, ki ji lepšajo dni. Unikaten nakit kombiniran s fil-cem, obeski iz filca, vezenje planinskega cvetja
Marjeti Majnik idej za delo s filcem ali drugimi materiali ne manjka. (Foto: Štefka Sem)
na filc, laneni prtički obkvačkani z nitko in reciklirani izdelki so bogatili in krasili prostor, katerega so izdatno zasedli tudi obiskovalci.
Majnikova se je rodila v Solčavi in se po dolgih letih življenja drugje pred osmimi leti ponovno vrnila v svoj rodni kraj. Kupila je starejšo hišo, katere prenova se bliža koncu. V njej že deluje atelje Majnik, kjer ponuja svoje izdelke in sprejema ženske, ki se želijo naučiti ročnih del. Najraje izdeluje unikatni nakit in obeske za ključe, za lanene prtičke, katerih robove obkvačka z nitko, pa je dobila certifikat.
Po izobrazbi gradbenica, nato šivilja, vmes pa še marsikaj drugega, se z ročnimi deli ukvarja od otroških let. Njena prva učiteljica je bila mama, od selitve v hišo pa pravi, da je ljubezen do vezenja na filc ostalo v njej še od prejšnje lastnice. Hiša Majnik je njen cilj, pot do cilja pa uspešno premaguje. Poleg dela v ateljeju se ukvarja še s turističnim vodenjem, oboje skupaj pa želi povezati v celoto, ki ji bo zapolnjevala dneve. Naslov svoje tretje samostojne razstave je našla kar v svojem priimku. Maj-nik namreč v starem solčavskem slovarju pomeni odmev.
Prijetnemu druženju so svoj čar dodale še cifre. Melodije nastale pod prsti citrarke Urške Bi-der so namreč lepo sovpadle s solčavskimi izdelki. Obema se je za sodelovanje v imenu organizatorja, gornjegrajskega kulturnega društva zahvalila predsednica Tatjana Bezovšek.
Štefka Sem
Delavnica za nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetijah
Konec prejšnjega meseca je v prostorih računalniške učilnice na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah potekalo usposabljanje, ki ga je organizirala mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Udeleženci so se seznanili s sodobnimi načini promocije in komuniciranja preko socialnih omrežij na svetovnem spletu.
Terenska kmetijska svetovalka Bernarda Bre-zovnik je povedala: »Vsebina usposabljanja je govorila o tem, kako učinkovito komunicirati in predstaviti svojo turistično ponudbo na razširjenih in vplivnih kanalih socialnih omrežij, kot so Facebook, Trip Advisor, Google+, Pinterest, In-stagram, Foursquare. Predavateljica je bila Nina Colaric Cvirn iz Slovenske turistične organizacije (STO) z oddelka razvoj IS in e-poslovanja. Poleg ponudnikov s turističnega področja smo na izobraževanje povabili tudi ostale nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki bi jim tako pridobljeno znanje utegnilo koristiti. To so tisti, ki tržijo svoje proizvode z različnimi načini prodaje na kmetiji, tržnici ali kako drugače, saj so se lahko seznanili z možnostjo novih načinov promocije in prodaje preko svetovnega spleta.«
Zanimanje za predavanje je bilo precejšnje. Strošek so delno pokrili udeleženci sami, delno pa ga sofinancirajo zgornjesavinjske občine, je še povedala Brezovnikova.
Marija Lebar
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL IVANA CIGALA V SOLČAVI
V delih del duše in srce avtorja
Center Rinka je pripravil razstavo likovnih del domačina Ivana Cigala. Dogodek so jim pomagali pripraviti člani družine razstavljavca in ga kot presenečenje slavljencu ob visokem jubileju predstavili širši javnosti. V zlato jeseni ujete podobe narave so bile naslovljena likovna dela v olju na platnu, ki so bila postavljena na ogled.
»Leta so minevala in tako so se privrtela tja do 80. Ob okrogli obletnici je čas, da se predstavi delo, ki ga je v teh, predvsem v zadnjih letih opravil naš Ivan. Nastal je velik opus slik v tehniki olje na platno. V njih so številne ure potrpežljivega in natančnega dela, veliko ljubezni do narave, divjih živali ter del duše in srce avtorja,« so v vabilo zapisali organizatorji. Ob tem so poudarili, da so bili prijatelji in sosedje ter sorodniki mnenja,
da bo prav razstava ob jubileju primerno darilo slavljencu.
Življenjsko pot likovnika je predstavil Franci Podbrežnik Solčavski: »Enkrat so bile barve bolj vesele, drugič manj, a vselej nanesene z žarom na platno ali kakšno kapelico. Navkljub zaposlenosti se od slikarskega platna ni ločil. Vedno se je našla priložnost, da so Ivanove barve oživele v tihožitju, krajini ali naravi,« je med drugim povedal Podbrežnik.
Marija Šukalo
Avtorju likovnih del je ob jubileju in predstavljenih delih čestital tudi direktor Centra Rinka Marko Slapnik. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 15
TOVCKIJADA V VINSKI GORI
Najboljši ljubenski tovkec
Konec oktobra so v organizaciji Športnega društva Lipje pri Vinski Gori pripravili prireditev, katere osrednja nit je bil tovck, kot jabolčniku pravijo domačini. Strogi sodniki strokovne žirije so presodili, da je bil najboljši tovck tisti, ki so ga pridelali in na ocenjevanje prinesli člani Društva ljubiteljev lanskega mošta z Ljubnega ob Savinji.
Občinstva in strokovna komisija sta ocenjevali lanski tovkec in letošnji sladki sok. Ljubenci so se odrezali z odličnim lanskim pridelkom, ki so ga skrbno negovali po zapovedih umnega kletarstva, sadje zanj pa so nabrali sami. Na enem od občnih zborov so namreč sprejeli sklep, da mora vsak član opravili določeno število delovnih ur in nabirka sadja sodi v to dejavnost. Na dogodku so se predstavili tudi na stojnici, kjer
so obiskovalcem ponudili domač kruh, zaseko in različno pecivo v povezavi z jabolki, kar so pripravile članice ljubenskega društva.
Društvo ljubiteljev lanskega mošta je sicer po stažu med mlajšimi, šteje pa 58 članov. Poleg udeležbe na delovnih akcijah in dobrega sodelovanja z ostalimi društvi v občini in širše jih druži tudi zavzemanje za kakovost pijače, ki je bila nekaj časa po krivici malo pozabljena. Da so njihova prizadevanja na pravi poti, je dokaz tudi prvo mesto na že omenjeni tovkcijadi.
Nekaj zmagovalnega tovkca je bilo na poku-šino na martinovanju, ki ga je pripravilo društvo minulo soboto v kulturnem domu na Ljubnem. Za zabavo je poskrbel ansambel Petka.
Marija Lebar
Ljubenski udeleženci tovkcijade v Vinski Gori (Fotodokumentacija društva)
Obujamo spomine
Letos mineva 60 let, odkar je fotograf Volfbenk Pajk iz Mozirja ovekovečil maturante četrtega letnika Nižje gimnazije Mozirje na Brcah. Fotografijo hrani Ciril M. Sem.
Matična kronika za september in oktober 2013
ROJSTVA:
Rodilo se je deset dečkov in enajst deklic. POROKE:
-	Rok Jager iz Letuša in Jasmina Roter iz Rakovelj,
-	Uroš Brodnjak iz Hotinje vasi in Maja Krivec iz Jelovca,
-	Peter Kompan iz Trnovca in Branka Kladnik iz Tera,
-	Damjan Mlakar iz Šempetra v Savinjski dolini in Brina Romih iz Braslovč,
-	Jure Polc iz Ržiš in Marija Praznik iz Primoža pri Ljubnem,
-	Dalibor Martinovic in Viktorija Rošer, oba iz Lavrice,
-	Jernej Napotnik iz Radegunde in Mihaela Urtelj iz Mozirja,
-	Boštjan Muri iz Zgornjega Jezerskega in Jelka Vivod iz Stenice.
SMRTI:
-	Jožef Atelšek iz Šmihela nad Mozirjem,
-	Alojzija Hrovat iz Ljubljane,
-	Alojzij Kumprej iz Savine,
-	Frančiška Antlej iz Velenja,
-	Maksimilijan Burja iz Tera,
-	Leopold Krefelj iz Bočne,
-	Izidor Urh iz Luč,
-	Verona Moličnik iz Raduhe,
-	Vejsil Mahjmutovic iz Luč,
-	Kristina Matoz iz Krnice,
-	Angela Slapnik iz Rovta pod Menino,
-	Milan Kranjec iz Mozirja,
-	Marija Zavolovšek iz Gornjega Grada.
16 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
Organizacije, Čestitke, Oglasi
DRUŠTVO ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE PUST MOZIRSKI
Po vseh paragrafih začeli pustni čas
Na trgu med banko in Grabnerjevo hišo se je na sv. Martina dan zbrala pisana druščina Mo-zirjanov, ki so prišli preverit, ali se bo čas pustnih norčij v Mozirju začel pravočasno. V skladu s pravilnikom Evropskega karnevalskega združenja morajo njegovi člani, že več kot desetletje je v tem tudi Mozirje, s pustovanjem pričeti 11. novembra ob enajsti uri in enajst minut.
Zavoljo daljše zažigalne vrvice, s katero je pustni topničar Andrej Parašuh sprožil gromogla-sno eksplozijo, se je pustni čas pričel par minutk kasneje, a varneje. Dogajanje za tem je kljub temu pomenilo dober uvod v dogodke, ki v vsakdane Mozirjanov tradicionalno vnesejo dobro mero šaljivosti. To je nakazal že ta dan, ki je postregel z obilo dobre volje, zavoljo martinovega tudi rujne kapljice, gos pa so zamenjale kranjske klobase.
Po poku iz topa je pustni župan Drago Polič-nik oznanil začetek pustnega časa. S kočijo sta se na prizorišče pripeljali dve pustni princesi, dosedanja in nova, ki je iz rok stare prejela tiaro. Pustni veljaki so se dolgo odločali, katera bi zamenjala sedanjo Ano Nušo prvo Fistrič. Našli so jo, kot že večkrat poprej, v lokalu starega pustna-ka Iveka Dajčerja. Za cvet pustne srenje so proglasili Ano drugo Verdev.
Po razglasitvi je sledil krst mladega vina. Za
Takšni in drugačni veljaki, lokalni in pustni, so ponosno pozirali ob pustni princesah, ki so v Mozirju
tradicija od leta 1999.
sodček, poln opojne kapljice, je poskrbel trški vi-ničar Miha Fajfar, ki je bil pred dnevi proglašen za najboljšega vinarja Šmartnega ob Paki, kjer tudi rastejo njegove trte. Od tam je prišel še priložnostni škof, ki je krst opravil, ob tem pa podelil par dobrih nasvetov za pitje. Predvsem na temo zmernosti.
Zbrani na prireditvi so nato uživali v zvokih ansambla Boj se ga, ki se je tokrat okrepil še s Krat-
kim stikom, fanti, ki so po uradnem delu skrbeli za nadaljnje vzdušje na nivoju. Ob dobri kapljici, klobasah, pečenem kostanju in drugih dobrotah je bila dobra volja raztresena v obilni količini. Ob tem pa so se predstavile še neumorne zeliščar-ke iz vrst Društva upokojencev Mozirje, z izdelki člani Sožitja, sadjarji, pa čebelar in polna stojnica kmečkih dobrot.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
~-£ostišce GRAD VRBOV^C
Fteier UOSTINSTVO, Milji" FcBcjjati s.p Savinjska crop 4,3331 N.iz..nii
Pok iz topa je sresel Mozirje in označil začetek pustnega časa.
evne malice in kosila
Rezervacije za ¿¿tključene družbe za dogodke, kot iju rojstni d nt'vi, birme, obhajila, obletnice...
teiawiatr	Organiziramo tudi čisto
Poim'c.')<■;■ - trirtek od iv do j 7 j,r4.	pravo m nepozabno
l\'lfk:mi fir iiu2.2 u rt
i<p^rfjrriKi I! iJ« 22. urr	C]rajsko VCCCrjo!
Ntdi !ja i'j irofl ntiH/pn? dmibt {nad 10 -ys ci>l
Tolefimi; 03/39-32-800
Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 17
Ljudje in dogodki, Kultura
Zgornja Savinjska dolina nekoč in
danes
Mozirje na razglednici, ki je bila izdelana leta 1935. Objavljeno v knjigi Zgornja Savinjska dolina na
starih razglednicah.
Mozirje na razglednici fotografskega studia Fotolik iz Celja. Fotografija je bila narejena na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja.
Mozirje v teh dneh. Glede na osemdeseta leta je najbolj opazen nov blok na Brdcah, drevesa, zaradi katerih slabo vidimo vrtec in šolo, v ozadju je zrasla upravna stavba, trgovski center in še marsikaj.
(Foto: IS)
OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE
Odkrivanje duše z navadnim fotoaparatom
Na fotografski razstavi v mozirski galeriji je svoj pogled na svet skozi fotografski objektiv predstavila Vesna Kovačevic iz Čačka. Otvoritev razstave fotografij Oči moje duše je bila v četrtek, 24. oktobra.
Avtorica živi in dela v Čačku kot profesorica angleščine na fakulteti tehniških znanosti. S fotografijo kot hobijem se ukvarja vse od le-
Vesna Kovačevic fotografira z navadnim fotoaparatom in fotografij naknadno ne obdeluje. (Foto: Tatiana Golob)
ta 1990. Prvo samostojno razstavo fotografij je imela leta 1998 v Čačku, od leta 2003 pa je članica Foto kino kluba Čačak. Avtorica je redna obiskovalka Slovenije, zato je med svoje motive, detajle v zanimivih krajinah, ki jih je srečevala na svojih potovanjih, uvrstila tudi odseve stavb ob Ljubljanici ter drevesa ob Savinji.
Vesna Kovačevic se je zahvalila vodstvu Osrednje knjižnice Mozirje za možnost razstavljanja v Mozirju, posebej pa Vladimiri Planovšek za pomoč pri postavitvi razstave. Prav slednja je vodila otvoritev razstave in izpostavila dejstvo, da so bile vse fotografije posnete z navadnim fotografskim aparatom in nobena fotografija ni bila naknadno obdelana ali manipulirana. Avtorici je zaželela še veliko zanimivih potovanj, dobrih motivov in odličnih fotografij. Za glasbeni program je poskrbela avtoričina prijateljica Nada Vukadinovic Beslič ob spremljavi pianista Antona Acmana.
Roman Mežnar
18 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
I
Organizacije

ŠMARTNO OB DRETI
Starostnikom popestrili sproščeno druženje s kulturnim programom
Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti in tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa sta pripravili srečanje za starostnike. Tega se je udeležilo več kot sedemdeset krajanov, ki so napolnili sedemdeset in več let. V uvodu so se udeleženci udeležili maše, ki jo je daroval župnik Ivan Šelih, nato so druženje nadaljevali v večnamenskem prostoru podružnične osnovne šole.
Kulturni program, ki so ga pripravili šmarski vrtčevski otroci in osnovnošolci ob svojih vzgojiteljicah in mentoricah, je nasmejal in razpoložil marsikaterega od njih. Srečanje so jim obogatili s pesmijo, plesom, recitacijo in skečem.
Pozdravne besede je udeležencem namenil predsednik krajevnega odbora Šmartno ob Dreti Miro Brezovnik, ki ni skrival zadovoljstva ob velikem številu udeležencev. Starostnikom se je zahvalil za udeležbo ter jim zaželel še veliko zdrava in snidenje tudi priho- Predsednik šmarskih iipokojencev Štefan Turk je ^N dnje leto.	priložnostno darilo najstarejši občanki srečanja Elizabeti
Srečanje je bila priložnost, da so izro-	Kar°. (Foto: Marija Šuka|o)
čili priložnostni darili najstarejšima udeležence-	bora Andreja Žehelj in predsednik šmarskega
ma srečanja. Štefanu Farkašu in Elizabeti Karo	društva upokojencev Štefan Turk. sta jih izročila podpredsednica krajevnega od- Marija Šukalo
GORNJEGRAJSKA OBČINSKA GASILSKA VAJA
Tri društva reševala gospodarsko poslopje
Na kmetiji Poglednik v Otoku je zagorelo gospodarsko poslopje. Pozivniki gasilcev iz treh društev, Gornjega Grada, Bočne in Nove Štifte, so oživeli in gasilci so se kar najhitreje odzvali. Vodja intervencije Slavko Šinkovec iz Prostovoljnega gasilskega društva Bočna je hitro razdelil zadolžitve. Verižno vajo, s katero so pogasili hlev, v katerem je zagorelo zaradi napake na električnem omrežju, so s skupnimi močmi hitro in uspešno opravili.
Takšen je bil scenarij občinske gasilske vaje, katero so letos pripravili v Bočni. V njej je sodelovalo 45 gasilcev, vse pa je potekalo pod budnim očesom poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavka Brica.
Šinkovec je vajo ocenil kot uspešno, predvsem pa je poudaril pomen takšnih vaj. Pred leti so kmalu po občinski vaji v občini imeli velik požar gospodarskega poslopja. Predhodna vaja jim je zaradi specifičnega terena omogočila hitro ukrepanje. Čeprav je gospodarsko poslopje zgorelo, so pred požarom rešili hišo, nekaj opreme in živali. Brez uigranosti med društvi bi bile lahko posledice požara še hujše, je dodal Slavko Šinkovec.
Štefka Sem
ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE-ŠMIHEL
Romali v Prekmurje
Freske iz 14. stoletja v starodavni turniški cerkvi navdihujejo tudi sodobne romarje. (Foto: AG)
Sodelavci Karitas Mozirje-Šmihel so na misijonsko nedeljo, 20. oktobra, poromali v Turni-šče, ki je na poseben način povezano z Mozirjem. Romarje je vodila Marija Janko.
V samostanu klaris Marije, Matere Cerkve v Turnišču jih je hvaležna nagovorila opatinja s. M. Katarina. Zgradba, na zunaj še neometana, v svoji notranjosti nagovarja z umetniškimi upodobitvami in mojstrsko izdelano opremo. Oltar v samostanski kapeli je po načrtih arhitekta Franca Kvaternika izdelal Mozirjan Janez Brezovnik, septembra letos pa je slikar Jožef Kramberger, prav tako iz Mozirja, podaril samostanu podobo Marije z apostoli, zbranimi v binkoštni dvorani.
Romarska pot je vodila naprej v središče mur-skosoboške škofije, v cerkev Marijinega vnebovzetja. Peta maša, po njej pa sakralni koncert mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote sta okrepila moč skupne in osebne prošnje, domači župnik Robert Brest pa potrdil sloves tega škofijskega Marijinega svetišča, ki je že vsaj tisoč let kraj priprošnje Slovencev, Madžarov, Hrvatov in Romov, stara župnijska cerkev pa dragocen spomenik gotskega slikarstva.
Pot nazaj je prostovoljce župnijske Karitas najprej prevzela z ogledom vrta orhidej v Dobrovni-ku, za konec pa so doživeli še gostoljuben sprejem v Domu sv. Lenarta v Lenartu. Ponudbo in
vsakdanji utrip doma, v katerem preživljajo jesen življenja ostareli, jim je predstavila strokovna vodja Polona Šporin, sicer domačinka iz Nazarij.
Andreja Gumzej
Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 19
Ljudje in dogodki, Ej
ZGORNJESAVINJSKI ŠOLARJI NA LJUBLJANSKEM MARATONU
Vsi izboljšali svoj lanskoletni čas
Letošnjega Ljubljanskega maratona se je že drugo leto zapored udeležilo tudi 15 šolarjev iz Osnovne šole Gornji Grad in podružničnih šol Bočna in Nova Štifta. Učenci se v okviru planinskega krožka ukvarjajo s tekom, za redne treninge in udeležbo na tekmovanjih skrbi učiteljica Jelka Grudnik s podružnične osnovne šole Bočna, od koder je bilo največ tekačev.
Učenci od prvega do šestega razreda so glede na starost tekli na tri razdalje: 600, 1.600 in 2.000 metrov, posebej fantje in dekleta. Na cilju na Kongresnem trgu so vsi tekači prejeli spominske medalje, med drugim so tudi vsi izboljšali svoj lanskoletni čas, dva novinca pa sta tudi dosegla odličen rezultat.
Mentorica tekačev Jelka Grudnik je povedala, da otroci uživajo, ko se lahko udeležujejo tako velikih tekmovanj, a žal so že prevoz in startnina nemalokrat tako velik strošek, da si tega ne morejo privoščiti, čeprav si želijo. Tek je
Enotno oblečeni tekači so nestrpno čakali na start Ljubljanskega maratona. (Foto: DL)
po besedah Grudnikove zelo dobra in cenovno dušuje vse več najmlajših.
ugodna športna disciplina, nad katero se nav-	Štefka Sem
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE
V šolsko skupnost sprejeli prvošolce
Spomin učencev prvih razredov OŠ Nazarje in POŠ Šmartno ob Dreti na sprejem v šolsko skupnost.
(Fotodokumentacija OŠ Nazarje)
Na nazarski osnovni šoli so pripravili za učence prvih razredov matične in podružnične osnovne šole Šmartno ob Dreti sprejem v šolsko skupnost. To že po običaju storijo v mesecu oktobru. Poleg ravnateljice Vesne Lešnik se je sprejema udeležila županja občine Nazarje Majda Podkrižnik.
Županja je novim šolarjem v spomin na prve šolske dni podarila njihove fotografije in si skupaj z njimi ogledala program, ki so ga pripravili učenci razredne stopnje. Prvošolci so imeli tudi svečano zaobljubo. V njej so se obljubili potruditi in prispevati, da bo na šoli lepo in prijetno tudi zaradi njih. Da je v te besede prepričana, je dodala v nagovoru ravnateljica Vesna Lešnik.
Marija Lebar
£
Ansambel Mika Nas
sestavljajo Mitja, Katja in
-	W Nastja Stenšak iz Nove
—	Štifte. Mladi glasbeniki redno nastopajo na različnih prireditvah, pred časom so nastopili v oddaji Raketa, kjer izbirajo mlade glasbene talente. Harmonikar Mitja je dijak, medtem ko Katja in Nastja obiskujeta osnovno šolo v Gornjem Gradu. Skupaj sta nastopili na več glasbenih tekmovanjih, med drugim sta v preteklem letu zmagali na Festivalu otroške popevke Brinjevka. Poleg glasbe so vsi trije navdušeni nogometaši, a jim časa za treninge zaradi glasbe ostaja vse manj.
ŠS
20 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
Šport
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Z zmagovitim nizom do velikega pokalnega
uspeha
Nazarski košarkarji so v lanski sezoni imeli slabe izkušnje na gostujočih tekmah. Letošnja se je začela s tremi gostovanji in na vseh treh so Nazarčani zabeležili zmago. V prvem krogu 4. SKL vzhod so zmagali v Vojniku, uspeh pa ponovili na prvi tekmi 3. kroga pokala Spar, saj so bili uspešni v Rušah. V drugem krogu prvenstva so v soboto gostovali na Ptuju in zabeležili tretjo zmago na gostovanjih. V ponedeljek so na prvi tekmi pred domačimi gledalci potrdili zmago iz Ruš in dosegli zgodovinski uspeh kluba.
Že v uvodu tekme na Ptuju so povedli in pokazali, da jih zanima zgolj zmaga. Po prvem polčasu so tako vodili že z desetimi točkami razlike. V drugem so prednost suvereno obranili in zasluženo zma-
gali drugič letos. Ptujčanom ni pomagalo niti 33 točk Sebastjana Holca. Pri Nazarčanih je bil ponovno najuspešnejši strelec Primož Bi-tenc z 18 točkami.
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Uspeh je pomemben tudi zaradi dejstva, da so Nazarčani drugič zapored igrali brez kapetana Blaža Vodončnika, ki je pred časom dobil udarec v rebra na prijateljski tekmi, vendar je bil že v ponedeljek nared za igro na povratni tekmi pokala v domači dvorani proti KK Ruše. Na
tej tekmi so suvereno (78:58) potrdili zmago s prve tekme in se prvič v zgodovini kluba uvrstili v 4. krog pokala Spar. S tem so dosegli največji klubski uspeh v pokalnem tekmovanjem.
Vrata do tega uspeha so si Na-zarčani na stežaj odprli že v torek, 5. novembra, v Rušah, kjer so prepričljivo zmagali s 77:98. Tam je še enkrat več blestel Bitenc, ki je dosegel kar 28 točk.
Jutri se bodo predstavili domačim navijačem tudi v prvenstvu. V goste prihajajo tradicionalni riva-li Vrani z Vranskega. Poleg uspešnega začetka sezone optimizem v nazarski ekipi dodatno spodbuja vest, da se je ekipi po prepričevanju trenerja Rajmonda Rituperja do konca sezone pridružil organizator igre Miha Čmer. Oba sta predlani uspešno igrala za nazarski klub.
Roman Mežnar
Ptuj : Nazarje 80:89 (15:19, 15:21, 23:28, 27:21)
2. krog: Vrani Vransko : Vojnik 54:72, Ptuj : Nazarje 80:89, Bistrica : Posavje Sevnica 63:57. Lestvica po 2. krogu:
1. Bistrica 4, 2. Nazarje 4, 3. Vojnik 3, 4. Posavje Sevnica 3, 5. Vrani Vransko 2, 6. Ptuj 2.
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Suverena zmaga na mokrem domačem parketu
Po uspešnih igrah v prvenstvu na gostovanju v Kočevju in v slovenskem pokalu doma proti prvo-kategornicam iz 1. A državne lige RK Veplasu Velenje so nazarske rokometašice niz dobrih iger nadaljevale tudi v soboto v Nazarjah, ko so v tekmi 7. kroga 1. B državne lige suvereno premagale tekmice iz RK Adria Logatec 37:22.
Že v uvodu tekme so domače igralke vsilile hitro igro in s hitrimi protinapadi po dobrih desetih minutah igre prišle do prednosti sed-
mih golov (10:3), kar je prisililo gostujočo trenerko Vesno Petrovič v minuto odmora.
Lanska strateginja RK Olimpi-je ni našla odgovora za nazarsko igro, ki je temeljila na čvrsti obrambi in raznovrstnem napadu. Logat-čanke so sicer vzpostavile rezultat-sko ravnovesje na sedmih golih zaostanka, vendar bližje niso mogle. V končnici polčasa so se domačinke razletele po igrišču in prišle do visokega vodstva 21:11.
Tudi v nadaljevanju so Nazar-
čanke obvladovale rezultat, čeprav so tekmice kazale željo po znižanju zaostanka, vendar je bila domača obramba na čelu z vratarko previsoka ovira. Trener Dobnik je lahko dal priložnost mladim igralkam za nabiranje izkušenj v članski konkurenci, igralski kader pa je bil bogatejši za »povratnico« iz žalskega pr-voligaša Evo Sedovšek. Strelsko se je ponovno izkazala Sandra Me-lavc, ki ostaja najboljša strelka prvenstva.
Tekmo je dodatno začinilo obilno deževje, ki je načelo streho v dvorani in povzročilo zamakanje le-te. Med prekinitvami tekme je bilo potrebno brisati parket.
Z novo zmago so se nazarske članice prebile na 5. mesto v prvenstvu, na katerem so zamenjale prav zadnje nasprotnice iz Logatca. Jutri se bodo ponovno predstavile domačim navijačem v 8. krogu prvenstva proti ŽRK Škofja Loka.
Roman Mežnar
Boj na parketu je bil neizprosen, Nazarčanke pa so že v prvem polčasu odločile zmagovalca. (Foto: Roman Mežnar)
Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 21
Kronika, Organizacije, Ljudje in dogodki
OBSEŽNI VETROLOMI NA MARTINOVO PO SLOVENIJI, NAŠE GOZDOVE JE VETER TOKRAT NA SREČO LE OPLAZIL
V gozdovih ponovno ječalo drevje
Severni veter je lomil in predvsem podiral drevesa, zato je ekonomska škoda za lastnike precejšnja. (Foto: Marijan Denša)
Orkanski veter, ki je ponoči in na martinovo pustošil po Sloveniji, je v gozdovih po prvih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) poškodoval najmanj 150.000 kubičnih metrov drevja. Tokrat je naše območje na srečo le oplazil. Po do sedaj zbranih podatkih je največ poškodovanega drevja na območju občine Gornji Grad, kjer so naslednji dan gozdarji zavoda za gozdove evidentirali preko 2.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja. Od tega je glavnina, kar 1.500 v širši okolici prelaza Črnivec, od To-manove planine do Kašnega vrha.
O poškodbah drevja poročajo tudi iz Šaleške doline, tam je v Ška-lah poškodovalo okoli 1.000 kubičnih metrov drevja. Drugod so poškodbe v občutno manjšem obsegu. Gozdarji ocenjujejo, da bodo končne številke precej višje, saj so poškodbe v gozdovih razpršene. Severni veter je lomil in podiral drevesa v manjših ali večjih skupinah. Do sedaj na srečo niso našli večje ogolele površine.
Poškodovane so zlasti smre-
ke, nekaj je tudi jelk. »Severnik je drevesa predvsem lomil, le manjši del drevja je podrtega, zato bo ekonomska škoda za lastnike precejšnja. Prelomljen les bo znatno manj vreden, večji bodo tudi stroški poseka in izdelave,« pravi revir-ni gozdar Slavko Tevž, ki se še dobro spominja obsežnega vetrolo-ma izpred petih let. Ponovno ga čaka povečan obseg dela, najbolj pa
se boji, da se bo zaradi večje količine sečnih ostankov naslednje leto v gozdovih ponovno razbohotil smrekov lubadar.
Gozdarje tarejo tudi druge skrbi. »Zaradi pomanjkanja sredstev za izplačilo materialnih stroškov, pri tem mislim predvsem kilometrine, so revirni gozdarji zelo omejeni s prevozi. Zato bo ugotavljanje poškodb in odkazilo drevja za po-
sek trajalo dalj časa kot normalno. Vseeno se bomo potrudili, da bodo lastniki gozdov lahko začeli s sanacijo v najkrajšem možnem času. Prehiteti morajo zimo in lubadar-ja,« je dejal Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v nazarski območni enoti ZGS.
Tudi Janezu Preku, predsedniku Društva lastnikov gozdov Gornji Grad, ni vseeno, da ujme vse bolj pustošijo po gozdovih: »Kolikor sem uspel izvedeti, člani našega društva v ujmi niso utrpeli posebne škode, kar me vsekakor veseli. Gozd je za nas kar pomemben vir dohodka, zato nas vse pogostejše ujme zelo skrbijo. Poškodovan les je manj vreden, njegovo pospravilo pa je težavno in nevarno.«
Z njim se strinjajo tudi gozdarji. Posebej opozarjajo na previdnost pri sanaciji, saj sta posek in izdelava poškodovanega drevja izredno nevarna. Zato priporočajo vsem lastnikom, ki takega dela niso povsem vešči ali ga ne opravljajo, da si izberejo kvalitetnega izvajalca.
Štefka Sem
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI
Pohod za zdravje in zabavo
Šmarško drušlvo upokojencev je v počastitev praznika krajevne skupnosti v soboto, 26. oktobra, za svoje člane pripravilo pohod po krajevni skupnosti. Udeležila se ga je dese-tnija pohodnikov. Številnim članom društva zdravje ne dopušča več ta-
ke dejavnosti, tisti, ki so se za sobotno prireditev odločili, pa so bili nagrajeni s prekrasnim vremenom, lepimi pogledi in dobro družbo.
Cilj oziroma potek pohoda ni bil določen vnaprej. Zanj so se dogovorili kar na samem zbirnem me-
ZANIMIVOSTI NARAVE
Balerina jurček
Nada Fridman iz Gornjega Grada je kot gobarka našla že veliko zanimivih gob. Letos jo je najbolj presenetil jurček, kateremu se je dvignilo »krilce« in je izgledal kot balerina, kot se je sama izrazila.
Barbika Črnodovski
Pohodniki so čilo zakorakali v sončno jutro. (Foto: Marija Lebar)
stu pred šmarškim gasilskim domom. Odločitev je bila soglasna: po cesti proti Bočni, pa v hrib do Jaršnika, nato do Spodnjega Potočnika in Bukovca ter nazaj na startno mesto v Šmartnem. Hoja je trajala dobre tri ure, pohodniki pa so bili na poti deležni gostoljubja kmetij, mimo katerih so se podali.
Pohod, ki ga organizira Društvo upokojencev Šmartno ob Dreti, je tradicionalen. Udeležba ni množična, a na njem vedno vlada vedro razpoloženje, ki ga včasih popestrita tudi slovenska pesem in kakšna šala. Zato se ga pohodniki vsako leto veselijo.
Marija Lebar
22 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
Kronika, Zahvale, Oglasi
NARASLE VODE POVZROČILE ŠKODO
Ogroženi objekti v kraju Raduha
V nedeljo, 10. novembra, popoldne je v Raduhi v občini Luče reka Savinja uničila okoli 15 metrov podpornega zidu. Ob tem je po podatkih domačinov spod-jedla tudi nekaj brežine in tako ogrozila mizarsko delavnico in gospodarsko poslopje. Gasilci
PGD Luče so pregledali območje in da bi preprečili nadaljnje iz-podjedanje, pomagali strojniku delovnega stroja, ki je na breži-no namestil večje kamenje. O dogodku so bile obveščene pristojne službe.
Marija Lebar
Narasla Savinja je uničila okoli 15 metrov podpornega zidu. (Foto: ML)
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	GOST RAZBIJAL V LOKALU
Mozirje: 9. novembra ob 15.50 uri so bili mozirski policisti obveščeni, da je v gostinskem lokalu v Mozirju znana moška oseba kršila javni red in mir. Gost je razbijal v lokalu. Za njegovo početje mu je bil izdan plačilni nalog.
•	METEORNA VODA V HIŠI
Bočna: 9. novembra popoldan so v Bočni gasilci PGD Bočna očistili zamašeno kanalizacijo, zaradi katere je meteorna voda tekla v stanovanjsko hišo.
•	VINJENA POLJAKA RAZGRAJALA
Varpolje: 10. novembra zjutraj so bili policisti obveščeni, da je v Varpoljah prišlo do kršitve javnega reda in miru. Opravili so intervencijo in pri tem pridržali dva vinjena državljana Poljske. Obema je bil izdan plačilni nalog.
•	478 ODJEMALCEV DVANAJST UR BREZ ELEKTRIKE
Loke: V zgodnjih jutranjih urah je bila zaradi močnega vetra na območju naselja Loke v občini Mozirje prekinjena oskrba z električno energijo. Brez elektrike je ostalo okrog 478 odjemalcev. Delavci Elektra Celje so okvaro odpravili do 17. ure.
»Vemo namreč tole: če razpade zemeljska hiša, ki je le šotor, imamo v nebesih zgradbo od Boga, hišo, ki jo niso naredile roke in je večna.«
(2 Kor 5,1)
ZAHVALA
Ob izgubi našega sina, brata in strica
Franca OBOJNIKA
iz Radmirja 30.10.1958 - 5.11.2013
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, hvala za darovano cvetje in svete maše. Zahvala dr. Igorju Kočevarju, sestri v ambulanti na Ljubnem in patronažni sestri Angelci za obiske na domu, dežurni službi Mozirje ter Bolnišnici Topolšica. Posebna zahvala tudi župniku msgr. Jožetu Vratanarju za obisk na domu in opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala tudi ženskemu in moškemu pevskemu zboru iz Radmirja, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Radmirje, g. Damjanu Ne-ratu za besede slovesa in pogrebni službi Anubis.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
(Janez Medvešek)
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, stare mame in prababice
Katarine BRIC
1922 - 2013
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste nam stali ob strani ob slovesu od naše drage mame, stare mame in prababice.
Zahvaljujemo se obema duhovnikoma za opravljeno pogrebno slovesnost, pevkam Lipe za odpete pesmi, praporščakom in vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Žalujoči vsi njeni
Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 23
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www_pocjrob inorcina.si
Za razvedrilo
Cvetke
KVALITETA ZAMENJALA KVANTITETO Škof Martin iz Šmartnega ob Paki: »Slišal sem, da ste Mozirjani zelo dobri pivci in da spijete veliko vinca. Ko sem se peljal sem, sem že videl, da vas na začetku trga čakajo možje v modrem!«
Miha Fajfar, trški viničar (desno): »Ne boj se, Martin, odkar na prireditvah pijejo moje vino, delajo le še na kvaliteti, nič več na kvantiteti, zato može v modrem kamot pošlješ kam drugam, kjer suha grla še vedno močijo z domačim brajdovcem.«
CREPINJE ZA SREČO 1
Kozarec penine, s katerim so nenačrtovano krstili novi trnovčki most, ni zdrknil iz rok sodelavca Savinjskih novic Jožeta Miklavca, kot bi morda kdo zmotno pomislil. Ta sreča v nesreči se je zgodila eni od gostoljubnih domačink, ki so postregle gostom. Prisotni so dogodek pospremili z aplavzom, prisebni strokovnjak za varnost Jože Miklavc pa je črepinje z nogo hitro »pometel« na stran, da ne bi ogrozile katerega od udeležencev v prometu.
CREPINJE ZA SREČO 2
Ko so po dooooooooooooolgih letih občani rečiške občine z desnega in levega brega Savinje stopili skupaj na sredi novega mostu, »ki bo povezoval«, so vsega dobrega vajene gospodinje ponudile simbolični prigrizek in »kozarček zmagoslavja«. Ida Bitenc, ena lepših dam »z desnega« brega, je bila nad vsem tako vzhičena, da je en glažek šampanjca spustila na tla. »Za srečo in ljubezen z obeh strani, tudi če me tukaj ni,« se je smejala in za nov liter urno dala.
24 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
Križanka, Napovednik
sestavil: peter udir
trizložna pesniška stopica
sova, ki skovika
vzhooni del vojvodine
pregrinjaloma sejno mizo
PARAGVAJSKI POLITIK (BERNARDINO)
nenaden vojafiki napad
rajko dujmič
sl. pesnik (zajc)
muslimansko moško ime
razkošen ameriški avtomobil
pihalni instrument z višjim tonskim obsegom
sol ocetne kisline ali njen ester
severnoameriški vodni pupek
ime igralca Serbedžije
osmačrka
grške abecede
slovenski pesnik (fritz)
večja črna
vreščeča ptica
nekoaj vojak, oborožen s praco
gobice (med.)
iskanje, zasledovanje divjadi z namenom, DASE ustreli
dom. žival za čuvanje doma za lov
nekd. brit. dirkač fl (damon)
robert redford
barva igral-h kart
am. otok v aleutih
jap. pisatelj (kobo)
večji afriški sesalec, podoben žirafi
predelano delo, besedilo
tavčar. ivan
mestna hiša
židovski duhovnik
odprt. lahek voz
na Štirih kolesih za več oseb
močna krčevita jeza
Napovednik dogodkov	
Petek, 15. november	ob 8.00. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe in tekstila
	ob 14.00. Ljubno (pri Pažetovem mostu) Otvoritev tematske poti ob Ljubnici
	ob 15.30. Ljubno (pri mostu Apnenšek) Otvoritev obnovljene apnenice
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Lahko noč za medveda
	ob 19.00. Galerija Mozirje Odprtje likovne razstave 19. slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj 2013
Sobota, 16. november	ob 8.00. Mozirje Akcija pobiranja odpadnega papirja
	ob 9.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input: Luxuris Celje (kadeti)
	ob 13.00. Steyerjeva vinska klet v Mozirju Brezplačna degustacija vin
	ob 16.00. Kulturni dom Radmirje Praznovanje pete obletnice delovanja ženskega pevskega zbora Jutro
	ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : ŽRD Škofja Loka (ž)
Slovarček:
ABSTRAKTA - miselne besede; APLOMB - samozavest; CABALLERO - paragvajski politik (Bernardino, 1839-1912);
v._J
-^
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
ANUITETA, SAKSOFON, TLA, PETA, PRAZNIK, VRAG, AKTER, MALAHIT, ASTAIRE, APOLON, ŠČIR, VIK, SEK, JACK, OINAST, TRAMA, MOŠEJA, TO, IKRA, RETAR, PAIR, KADAVER, LIČINKA, STATIKA, ATESTAT
v_^
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 47. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26.
Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 25
Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25.
Napovednik dogodkov	
Sobota, 16. november	ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Komedija Oh, teater
	ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Vrani Vransko
Nedelja, 17. november	ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Krka B (pionirji)
	ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji Koncert Lirika v strunah
Torek, 19. november	ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Radi te imamo, Oliver!
Sreda, 20. november	ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Ne skrbi, Oliver!
ŽIVALI - PRODAM
2 bikca čb, stara 14 dni, prodam; gsm 031/504-893.
Prodam bikca, sivo-rjavega, starega 14
dni; gsm 031/393-418.
Prodam bikca, rj, težkega 160 kg; tel.
03/839-51-26.
Prodam bikca sivca, starega 3 mesece; tel. 583-12-34.
Prodam bikca simentalca, težkega 140
kg; gsm 031/228-217.
Bikca rjavega, starega 14 dni, prodam; tel.
03/584-51-97.
Prodam teličke limuzinke, težke 150 kg; gsm 051/455-165.
Prodam teličko simentalko, staro 10 dni, in bikca frizijca, starega 14 dni; gsm 040/256-652.
Prodam teličko, sr, staro 6 dni; gsm 041/783-489.
Prodam telico sr, brejo 8 mesecev, ter bika simentalca, težkega 130 kg; gsm 031/855-186.
Prodam 2 kravi sivki, cena po dogovoru; tel. 583-12-34.
Telico sivko, v 9. mesecu brejosti, prodam; gsm 041/239-017.
Prodam 9 mesecev brejo telico, sivko, pašno; gsm 041/793-519. Prodam telico, težko 450 kg, pašno; gsm 040/184-956.
Prodam prašiče, težke od 100 do 200 kg; gsm 031/832-520.
Prodam prašiča, težkega cca 200 kg; tel. 03/583-32-72.
Prodam prašiča, težkega 200 kg; gsm 041/986-071.
Prodam prašiče za zakol ali nadaljnjo re-
jo; gsm 041/637-241.
Prodam ovna in malo večjega jagenjčka;
gsm 031/207-247.
Prodam 2 burski in 1 srnasto kozo in kozla poldrugo leto starega; gsm 041/413180.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo ali telico za zakol ali dopita-nje in bikca, teličko nad 100 kg - m.t.; gsm 031/533-745.
Kupim vse vrste krav in telic za zakol; gsm 031/832-520.
DRUGO - PRODAM
Prodam ekološko pridelano telečje meso; gsm 041/824-668.
Prodam kravje meso (polovico krave); gsm 041/519-643.
Jabolka, več vrst, in domač česen, pripeljem na dom; gsm 040/220-643. Prodam suho seno v okroglih balah. Možna dostava; gsm 031/821-129. Prodam bukova, pol suha, metrska drva; gsm 041/783-460.
Prodam ovčjo volno, sivo in belo, cca 48 dag = 12 eur; gsm 070/859-767. Prodam naravno pridelano domače bučno olje, 1l/12 eur; gsm 051/366-133. Prodam otroški voziček, man-cosi mura 4 in 3 knjige Jamieja Oliverja, gsm 041/227-143.
Prodam ženski puhovki; eno kratko in eno dolgo, črni, novi, št. dolge je L, kratke pa 40; gsm 041/339-031. Prodam štedilnik gorenje, na trda goriva, lepo ohranjen, z rezervoarjem vode; gsm 041/783-448.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KERAMICARSTVO
Kvalitetno opravljena storitev po dogovorjeni ceni; gsm 041/483692, www.keramicarstvo-artus.si
A.Artus, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
◊	MV, KO POTREBUJETE POMOČ, SOCIALNO VARSTVO BREZ NASTANITVE
Gospodinjska opravila, obisk zdravnika, osebna nega, pogovor, energijska terapija za lažje uživanje v življenju, vse ostalo po dogovoru. Pokličite 031/606-162.
Marjetka Vodovnik s.p. Na trgu 5, Mozirje.
◊	UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
◊	V NAJEM ODDAMO POSLOVNI PROSTOR
v centru Mozirja, v izmeri 65 m2; gsm 070/744-707.
Katarina Herček Podlesnik s.p., Savinjska cesta 1, Mozirje.
DRUGO - KUPIM
Kupim seno; gsm 031/299-738. Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727.
DRUGO - IŠČEM
Iščem družbo za vožnjo v službo, relacija Mozirje-Ljubljana; gsm 051/625-441.
VOZILA IN OPREMA - PRODAM
Prodam alu platišča enzo-b za VW polo, z gumami nokian, 185/55/R15; gsm 041/557-969.
Prodam zimske gume s platišči za golf II ali polo; gsm 041/298-608. Prodam dvoosno prikolico znamke tab-bert, možnost vožnje z B izpitom; info. na gsm 031/630-482.
Platišča z zimskimi gumami 195/65R15
contiwintercontact, rabljeno, ugodno prodam; gsm 041/650-151.
NEPREMIČNINE
Oddam v najem 1,5-sobno stanovanje v bloku v Nazarjah; gsm 031/544-388.
V	Mozirju oddam prostor, 30 m2, za mirno dejavnost, s parkirnim prostorom; gsm 031/251-749.
V	pritličju upravnega centra Mozirje oddam prostor 40 m2, lasten vhod; gsm 041/637-526.
Ugodno prodam garsonjero v Lačji vasi; gsm 031/526-984.
Prodam garsonjero v Lačji vasi, 30 m2, v pritličju, cena 21.000 eur; gsm 031/371143.
Prodam okoli 4.500 m2 njive, travnika in sadovnjaka v Potoku; gsm 041/776197.
26 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013
Oglasi
STEYER VINA V LETU 2013
Doma, po Evropi in na vzhodu
Po letošnjem vremensko nenavadnem letu so tudi vinogradniki strahoma spremljali rast in razvoj vinske trte, a se je izkazalo, da je bila letina tistim gospodarjem trsnih nasadov, ki so z znanjem in občutkom dodajali pravo mero ljubezni do te »božje« rastline, prav naklonjeno. Količinsko slabši pridelek bo kakovostno zelo dober, tudi odličen.
Kot sta nam predstavila »vinsko leto 2013« vinogradnika Magda in Danilo Steyer, dobra znanca in prijatelja številnim Mozirjanom ter Zgornjesavinjčanom, je bilo za njihovo družinsko posestvo prelomno leto. Z vso odločnostjo so se že ob začetku leta lotili velikega projekta, ki bi naj v prihodnosti zagotavljal najsodobnejše pogoje in razmere za negovanje vin najvišje kakovosti.
Pridobili so vso investicijsko in gradbeno dokumentacijo za izgradnjo poslovnega vinogradniško-vi-narskega objekta Steyer. Kot pravijo pri Steyerjevih, se bodo že kmalu spoprijeli tudi s fizično izgradnjo nove kleti in pripadajočimi prosto-
vosti in količine pridelanega kvalitetnega grozdja.
Čeprav je spomladanska vegetacija precej zamujala, je poletje vse nadoknadilo, veliko sončnih dni, pravilna zaščita in skrbna nega pa so omogočili, da so na Pli-tvičkem vrhu in okolici tudi letos pridelali odličen vinski letnik. Tako bo okrog 20 odstotkov izpada zaradi manjše količine od sicer povprečnih letnikov zapolnjevala kakovost in pričakovana dobra prodaja.
Danilo Steyer, prvovrsten enolog, nam je strokovno pojasnil okoliščine v zvezi s kvaliteto: »Aroma-tične snovi pri vseh sortah so lepo izoblikovane in tipične, kakor tudi skupne kisline, ki so višje v pri-
Danilo Steyer in zastopnica za kitajski vinski trg Zhao Qing iz Sanghaja ob nedavnem srečanju (Fotodokumentacija Steyer)
ri ter nabavili tehnološko opremo. Do naslednje trgatve, bi naj bila nova pridobitev mejnik v proizvodnji, zdaj že mednarodno poznanih vin znamke Steyer.
Medtem pa je bilo potrebno pospremiti letošnjo rast, razcvet, zorenje in trgatev vinorodne trte. Pri tem je sodelovala celotna družina in še nekaj marljivih sodelavcev. Vinski letnik 2013 je kot vsakoletni izziv odvisen od vremenskih razmer, zagotovo tudi od znanja in marljivih rok vinogradnikov, z očetom Jožetom Steyer-jem v prvi vrsti. Zavedajo se, da so v veliki meri odvisni od kako-
tem so hote prispevali tudi k večji prepoznavnosti naše vinske in najlepše dežele Slovenije v svetu.
Odločili so se, da se še bolj natančno lotijo največjega, kitajskega trga. Tako se je Danilo Steyer pred kratkim mudil na Kitajskem, kjer je strokovnemu občinstvu, uvoznikom in distributerjem predstavljal
Sota znal predstaviti kupcem v Tokiu in drugod posebnost, drugačnost in kvaliteto, ki jo imajo slovenska vina.
Steyerjevi pa nikakor ne pozabljajo na vse bolj pogoste in zveste prijatelje in poznavalce dobre kapljice iz Zgornje Savinjske doline. Zato se ljudem od Mozirja do
Na Steyerjeva vina se spozna tudi popularni slovenski šampion v smučanju prostega sloga z najlepšimi brki Filip Flisar. (Foto: Jože Miklavc)
merjavi s prejšnjimi letniki. Trenutno se v kleti iz mošta rojeva vino, tako da je vse še v božjih rokah, kot radi rečemo. Potrudili pa se bomo in lepo božali to vinsko kapljico, da bodo ljubitelji naših vin čim bolj zadovoljni.«
Ker se zavedajo, da je domači potrošnik njihovih vin še vedno najpomembnejši, so tudi v minevajo-čem letu skrbeli zanj, prirejali manjše predstavitve in vinske pokušine, obiskovali kupce in jih obveščali o novostih v njihovi kleti. Precej kakovostnega in vrhunskega vina so izvozili, kar je in bo tudi v prihodnje stalnica za stabilne prihodke. S
svoja vina. V Hong Kongu, Šang-haju, Pekingu in Shinanu so bili odzivi na predstavitve že kar odlični. Kitajci so se navduševali predvsem nad sauvignonom, dišečim tramin-cem ter steyer-mark belem in rdečem cuveeju. Po delni vključitvi na japonskem trgu Steyerjevi upajo, da bodo z njihovimi vini kmalu prisotni tudi na ogromnem kitajskem.
Od sredine leta je v njihovi kleti na strokovni praksi Iwai Masahi-ro Sota iz Tokia, ki bo prevzel prodajo slovenskih vin na Japonskem. Strokovni mentor v Sloveniji mu je vinar Danilo Steyer osebno. Omogočal mu je spoznavanje nekaterih drugih, znanih slovenskih kleti, ki že poslujejo preko skupnega uvoznika Yukia Morija. Le tako bo
Logarske doline po številnih znanih gostiščih, hotelih in domačijah priporočajo za obiske in srečanja ob različnih poslovnih in družabnih dogodkih, ko predstavijo svoja vina.
Ob martinovem in bližajočimi se božično-novoletnimi prazniki priporočajo obisk male, Steyerjeve kleti sredi Mozirja, kjer vam pri družini Grudnik znajo in želijo potrditi, da vse zapisano zares drži. »Hvala za dosedanje zaupanje, prijateljsko druženje, bodite zdravi, razvedrite duha in ne pozabljajte, vino je zdravo in krepostno le do prave mere, ko dopolnjuje hrano ter pričara posebne užitke,« vam sporočajo iz vinogradništva Steyer.
PR
Steyerjeva vinska klet Na trgu 21 v Mozirju vabi na pokušino lanskih in letošnjih vin to soboto, 16. novembra, ob 13. uri. Ob strokovnih predstavitvah in druženju s poznavalci dobrega vina ne bo nikomur dolg čas.
Prijazno povabljeni!
Danijel Grudnik
Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 27
Milja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod Savinskih novic plačate manj kot pri vaiem prodajalcu časopisov.
Brezplačna dostava Savinjskih novic
rta celotnem območju Republike Slovenije,
Dostava na drug naslov
Med dopustom ali med daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov
Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo 15 % popust pri objavah osrnrtnii, ¡ah val, malih oglasov in čestitk bralcev,
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti ..) za naročnike Savinjskih novic.