Stae« MNhi .... D hi 25-—<-J| m i»ta*8i«tv# .... Ka 3Majski spise, ko je imenoval mahinacije sedanje od vlade imeno A^ane zbornice za — nepoštene! (Str. '20.) r Komunisti (kristanovsko krilo, izdajatelji Del. kmet. lista«) se že izgovarjajo, da so šli na skupno listo »prisiljenih. Vi niste šli prisiljeni, pač pa pojdejo prisilno delavci, če ne bodo zmožni postaviti samostojne liste! Vi sre šli pa prav radi h kristanovskim jaslim! r ;z Kristan-koruuovskih -vist smo prejeli vprašanje, koga je g. Svetek zastopal na kongresu zedinjenja v Beogradu. Za odgovor prosimo Uidi mi. • r Ba uničijo »Naprej«, so se spravili neki ck*:ti«j:.ii tudi na agitacijo, ki naj bi : Napre-,fii OM' mogočila dobivati inserate. Ker ,:Na-preja« % demagogijo in razbijanjem stranke niso mogli ubiti,, čeprav mu že par let pro-rokujejo smrt. so našli zdaj še to sredstvo. Pa bodo pogoreli, kakor so doslej. »Naprej-nima fondov kakor »Socialist« pri Blasnikovi tiskarni, vzdržujejo ga delavci sami. »Rdeči Prapor«., »Enakost« in »Zarja« so šli k vragu — »Naprej je pa ostal! — Rc. r Parlament ima zopet seje. V soboto so volili novo predsedstvo parlamenta, radicevci so dobili drugega podpredsednika in 2 tajnika, predsednika, prvega podpredsednika in 2 tajnika pa radikali. V četrtek so volili finančni odbor. Ker pri teh volitvah radikali in radicevci niso skupno nastopili, poročajo nekateri listi, da se njih zavezništvo krha. Večino v finančnem odboru imajo seveda radikali. Danes, v petek, bo parlament začel razpravljati o invalidskem zakonu: r Od 15. oktobra 1S25 do 15. aprila 1923 so pri deželnem in okrajnem sodišču v Ljubljani uradne ure od 8. "do 12. ure dopoldne in od 15. do 18. ure popoldne. Stranke se sprejemajo samo dopoldne z izjemo najnujnejših slučajev. r Vse dolžnike za naročnino »Napreja« in »Ljudskega glasu opozarjamo, naj redno odplačujejo zaostanke na naročnini, sicer bodo imeli sitnosti in nepotrebne stroške. Kdor proletarskega tiska ne mara, to je, kdor je z današnjim družabnim redom zadovoljen, ta naj »Naprej« pravilno odpove in naj si naroči kak kapitalistični list. Ne-značajnezi so tisti, ki se brez potrebe izogibajo^ plačati proletarskemu tisku, kar mu pritiče. — Ni samo tisti kapitalist, ki ima kapital, temveč tudi tisti, ki želi imeti kapital za svoje osebne namene in ki s svojim delom in s svojo nezavednostjo podpira kapitalistični sistem. — Tisk izraža javno mnenje, zato podpira kapitalistično družbo vsak, kdor je naročnik »Jutra«. »Slovenca«, »Pravice«, »Socialista« itd. itd. Edini proletarski list, ki' ne živi iz črnih fondov in vladnih podpor, je »Naprej«. »Naprej« vzdržujejo delavci, zalo, dolžniki, ne delajte svojim sotrpinom krivice. — Uprava. r Listnica uredništva. Filip Uratnik: Pojasnilo smo prejeli. Objavljeno bo prihodnjič, saj vidite, da se bomo temeljito zmenili! Prednosti v Skupem domu Mnogi sodrugi se upravičeno jezijo na čakavce, ki se hočejo vsesti šele k polni mizi. Zato predlagajo, naj se § 2. in 17. pravil izpremeni oziroma izpopolni na ta način, da bodo imeli graditelji več pravic nego tisti, ki se danes od daleč smejejo, ki pijančujejo in veseljačijo, ali pa še celo polena pod noge mečejo tistim, ki res za delavski razred žrtvujejo svoj čas, trud in še materialna sredstva. Ta misel je v pravilih že izražena. Starejši člani imajo po pravilih prednost pred novejšimi. Treba pa je to prednost deloma omejiti, deloma razširiti, tako da pride še bolj do izraza delavnost in požrtvovalnost. Razne osebne predloge je tajništvo uredilo in jih zdaj predlaga v javno debato. Yrse prednosti se določajo po točkah. Čim več t6čk, tem prej pride kdo na vrsto. Vse točke so navezane na članske pravice, nečlani pridejo v poštev šele takrat, kadar se izmed članov nihče ne poteza. Za prvo leto članstva se šteje 10 točk, za drugo in tretje leto po 15, za' četrto, peto in šesto leto po 20, za sedmo, osmo, deveto in deseto leto po 25, dalje pa za vsako leto po' 30 točk. Kdor je vložil uspeh svojega dela v garancijski sklad, se mu Šteje za vsako leto od vsakih 100 Din 1 točka. Za brezobrestne hranilne vloge se šteje za vsako leto po 1 točka od 200 Din. Za hranilne vloge na obresti se pa šteje po 1 točka od vsakih 500 Din A^sako leto. Zadnje določilo je že kapitalističen princip. Kdor vlaga na obresti, dobiva rento in ima torej že od tega kapitalističen profit od tujega deia. Če pa kak naš član vloži recimo 5000 Din, ima od tega vsako leto po 10 točk, torej ima veliko prednost pred člani, ki si ne morejo prihraniti kapitala. Vendar za sedanjo kapitalistično dobo moramo priznati, da obresti niso nič nemoralnega, ker so splošno v navadi in jiii torej iudi našim članom ne smemo uarekati. Z ljudmi moramo računati kakršni so, in ustvarjati take ::cc. razmere, da bodo postali boljši. Da pa postanejo boljši, za to je ka kor nalašč primera z brezobrestnimi vlogami, ki dajejo še l^krat toliko točk, od 5000 Din torej že 25 točk letno. Za vloge .v garancijski sklad pa, torej za tiste vlagatelje, ki svoje prihranke popolnoma zaupajo skupnosti do takrat, ko bo skupnost že dovoij močna, da odpravi kapitalizem, za te siejc pri istem znesku 5000 Din že po 50 točk letno. Če je kdo član šele eno leto in ima eno leto vloženih hranilnih vlog (na obresti) 500 Din, ima 11 točk, če je vložil to vlogo brezobrestno, ima 12'/% točk, če jih je vložil v garancijski sklad, ima 15 točk. Koncem drugega leta bi imel član od članstva 25 točk, pd hranilne vloge 500 Din 2, od brezobrestne hranilne vloge 5, od garancijskega sklada pa 10 točk, (torej skupaj 27 ali 30 ali 35 točk, po tem, kako je vložil svoj prihranek). Kdor bi vložil veliko hr. vlogo, recimo 50.000 Din, bi ga skoroda zmerjali za kapitalista. Čemu bi mu potem še priznavali točke za to, pa še toliko, kar 100 točk letno? Kes je to. Toda — s tem denarjem bo Skupni dom mnogo večjo produkcijo lahko začel in zakaj bi ne dal deia tistemu, ki je to omogočil, če zna in če hoče delati. Če bi šlo za prednost pri stanovanju, ali ne bi ta vlagatelj zaslužil prednosti za 100 točk pred onim, ki ni niti 1% svojega zaslužka hotel vlagati? Če bi ne bil za skupnost, saj bi si s 50.000 Din lahko ustanovil lasten dom! Zdi se nam, da bi ta določba ne bila neumestna. Odkritosrčne debate želimo od vseh strani o tem res važnem vprašanju. Razen tega je predlagano, da se naj tudi za izredne socialne potrebe ne pusti popolnoma prosta pot, kakor je zdaj v pravilih. Res je, da je treba člana podpreti v nezgodi vselej, tudi če je šele zadnji čas vstopil. Toda starejšim članom nismo mogli dati podpore, ko so jo potrebovali, in to zato, ker je ta takrat še trobil v rog nasprotnikov, namesto da bi pomagal. Za take izredne socialne potrebe naj se določi meja od 25 do 100 točk, in sicer naj bi imel krajevni odbor pravico dati komu 25 točk, okrožni odbor 50 točk, izvrševalni odbor pa 100 točk. Tako da bi taki potrebni novinci pač lahko imeli prednost pred člani z manj nego 25 oziroma 50 ali 100 točkami, ne pa pred starejšimi. Debatirajte! Strokovno g>Unije stavbinskih delavcev z dne 27. septembra t. 1. v Celju (objavljenim v Napreju št. 40. z 3. oktobrom 1925). Obenem smo vzeli z zadovoljstvom na znanje, da bo. naše glasilo odslej naprej le ; Naprej - in odpovedujemo s tem Delavca , glasilo skrahiranih strokovnih birokratov. Naj živi delavska solidarnost! Naj živi delavsko sa-moosvobejenje! Naj živi zedinjenje z idejo Skupnega doma I Liboje, dne 15. oktobra 1925. Avg. Dosedla, predsednik. Anton Marinc, blagajnik. je domača in izborna \i stranke. TISKOVNI SKLAD. Od 1. januarja do 17. oktobra 1925 nabrano Din 4207.85 Vinko Moderndorfer, prebitek Din 2.50 Jernej Koišak, Črna Din 2.50 Aiojz Rotter, Črn;: Din 1,— Amalija Zaniperlova, Radovljica Din 4.— Avgust Falkner, Kočevje Din 2.— Karol Kosec, Žalec Din 2.— Karl Kisovec, Ljubljana Din 20.— Jakob Dolničar, Brezovica Din 4.— Franc Jelen, Celje okol. Din 5.— Jože Koželj, Velenje Din 2.— Skupaj Din 4312.85 GARANCIJSKI SKLAD. Vloge do 17. oktobra 1025 Din 2098.35 ta teden Din 29,— Skupaj Din 2127.35 HRANILNE VLOGE na 10%. Stanje 17. oktobra 1925 Din 113.291-40 ta teden vloženo Izplačano Din 604’— Din 113.895-40 Din 039'05 Stanje Din 113.255-75 (Tiskovni sklad ostane za vselej last skupnosti, vloge v garancijskem skladu s« ne morejo dvigniti, dokler ne bo skupnost imela dovolj gotovine, brezobrestne hranilne vlog« sa pa lahko odpovedo na tri mesece.) s Črna i. m II. V pregledu organizacij, ki so obračunale za julij (»N.« št. 35) smo pomotoma izpustili 2 prispevka po 10 Din in sicer pri organizaciji Črna I. in II. Oba prispevka smo v zadnjem pregledu (»N.« št. 39) vpisali med zamudnike. s Sv. Peter pod Gorami. Za avgust in september smo prejeli obračun samo za dva člana. Vpisali smo jih k organizaciji »Centrala*. Potrudite se in poskrbite, da bo vsaj 10 članov, ki svoje prepričanje tudi pokažejo, pa boste zopet samostojna organizacija. s Škofja vas istotakn. Ta mesec izkazuje samo 1 člana, zato smo tudi tega vpisali 'k organizaciji »Centrala-. Tudi ostale organizacije, ki imajo nekaj več, a vendar manj ko 10 članov, opozarjamo pa §§ 8 in 9 organizacijskega pravilnika SSJ in KDZ. Če organizacija le začasno pade pod 10, je to za sedanje čase razumljivo, če pa traja tako stanje kar pol leta, ni mogoče priznavati ji imena organizacija. s Trbovlje in Jesenice so to pot brez obračuna. V Trbovljah so najbrž čakali še na kakšnega zamudnika, zato pa je zašla med zamudnike kar vsa or ganizacija. Jeseničani so pa poslali le denar, brez pismenega obračuna. — V Velenju je imel neki član izreden dohodek, zato je njegov prispevek ta mesec izredno tako visok. -r" ■3 GtfllMROfKA z.lata visoko plemenita m natfinejia j zdraoiln.č.na mešanica p najdozršen eji: pope Ines ti, j miina obstoječa čajna mešanica j naifinejMh coetov m nepre- j kos Ijioa o izdatnosti, v porabi I ne dmeja kot srednje vrste, j ZAHVALA ZA OZDRAVLJENJE REVMATIZMA Z ZDRAVILOM RADIO-BALSAMI-CA DR. IVANA RAHLEJEVA. Veleueeni gospod! Ker sem rabila Vaša zdravilo za svojega sina, ki je bil bolan na revmatizmu in ni 8 let in 10 mesecev stopil na zemljo s svojo nogo, temveč smo ga na rokah nosili, radi tega se Vam, cenjeni gospod, z veseljem zahvaljujem za Vaše zdravilo Radio-Balsamica, iki je zelo dobro vplivalo in ,;e prišlo radi tega več ljudi k meni, da dobe naslov vašega dobrodelujočega zdravila. S pozdravom ostanem Vaša Zora Biskup v Gornji Rijeki pri Novem Marofu, Ilrvatsko Zagorje. Zdravilo za revmatizem Radio-Balsamica izdeluje, prodaja in pošilja po povzetju laboratorij Radio-Balsamica dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska ul. 43. Dopisi Ulanca. Zopet šola! Naša učiteljska rodbina (Zmago Bregant in njegova soproga) je ša vedno, kakor je bila. Povsod se govori o tem, povsod se čudijo, kako to, da se nič ne ukrene, pa ne govorice ne časopisne objave na spravijo nikjer nobenega kolesca v tek. Ker Bregant sam ne toži in ker se tudi drugod nič ne gane, bomo morali zopet sklicati shod m zahtevati od oblasti, da se nas reši le učiteljske rodbine. Kakšne vzgojne sposobnosti imata, je še iz prejšnjih naših dopisov znano. Zdaj je nastopilo že zopet nekaj novega: dne 26. septembra je učiteljica kaznovala dva dečka (Zalokarja in Šerbeca) s tem, da je namazala papir s popom, ta papir napopala dečkoma na obraz in ju pustila tako stati na sramotnem odru. Žalostni učitelji, ki si na znajo drugače pridobiti avtoritete pri otrocih, da morajo segati po tako drastičnih sredstvih! Ali ima tak učitelj kaj pojma o dušeslovju? Če je že vse pozabil, naj se gre nazaj na učiteljišče učit, kako je treba spoštovati otroško dušo! Taka sredstva so zmožna udušiti v otroških dušah vse dobre kali, in sicer pri kaznovancih samih, pa tudi pri drugih, ki morajo tako srednjeveško sramotenje gledati. Mi ne maramo, da postanejo naši otroci tako robati in neotesani, zate ne maramo, da nam jih taki učitelji »vzga-•iaioc Simon Šprager. Mežica. Precejšnje število delavskih rodbin z velikim številom otrok prebiva že šest let v dveh barakah, ki so jih med vojno provizorično postavili za ruske srbske in italijanske vojne ujetnike. Barake so v takem stanju, da iz zdravstvenih razlogov ni mogoče še čez zimo prebivati v njih. Lastniki mežiškega rudnika spravljajo milijone, na leto imajo približno 80 milj. čistega dobička — na Angleško, delavcem pa niti poštenih stanovanj ne poskrbijo. Saj bi bilo to tudi. le podjetnikom v korist: čim dalje bodo delavci živeli, tem dalje bodo tudi za pod-jetnika-kapitalista garali. Najlepše pa je to, da stoji tik zraven barak že več ko pol leta nova rudniška stanovanjska hiša popolnoma prazna. Menda jo puste prav nalašč prazno. G. srez-kega sanitetnega referenta v Prevaljah kličemo, da iz zdravstvenih ozirov ukrene vse potrebno, da se bodo barake podrle in »siromašno« naše rudniško podjetje prisili, da postavi ba-rakarjem in vsemu delavstvu taka sta- ISO Din (600 SC) = stane: volneno blago (3 m) =3 za ženski piašč, sukno (3 m) za ss moške obleke, double sukno ~ (1 */< m) za moški suknjič, fini ve- =5 ss lour za ženske plašče 140 cm, čisla volna, vse barveDln 120. — rr„- Ostanki vseh vrst blaga a 10 Din m.J SANO | A. POTOKAR, LJUBIJA A, Z n ajskem mostu Iiinniiiiiiniiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiij nili. Klinger je bil agitator za ORSJ. Tudi niso povedali, da ima g. Golmajer nad 3500 Din mesečne plače in povrhu ima nad 3000 Din brezobrestnega posojila iz blagajne Strokovne komisije. Poleg tega je njegova žena uslužbena v Kristanovem koneumu, kjer dobiva tudi okrog 1000 Din mesečno, doma ima pa služkinjo. Sedaj pa naj še radovedneži vprašajo, zakaj je g. Golmajer proti »Skupnemu domu«. V »Skupnem domu^, bo konec, s strokovno birokracijo. Dne 9. oktobra t. 1. je poslal gerent S. K. v Celje na K. M. O. pismo, v katerem med drugim piše: »Vljudno Vas prosimo, da delovanje Alojza Leskoška in »Skupnega doma« pazno zasledujete ter nas o vseh važnih korakih z Vaše strani in s strani Leskoška točno obveščate.« Torej: agitatorje »Skupnega doma« je treba zasledovati — »Orjuno« pa podpirati, kaj ne g. Golmajer? dom«. Obenem izstopava tudi iz kluba Strokovne komisije, ki pobira 10% znesek od članov Delavske zbornice za Slovenijo. Ostaneva pa še do razpisa volitev člana »Delavske zbornice.« Celje, dne 28. septembra 1825. Valentin Lebič. Alojzij Leskošek. ^Premog -"Čebin- fflolioua-htel^b IZJAVA. Podpisana izstopava kot člana širšega odbora »Strokovne komisije«, ker se s taktiko SPJ ne strinjava ter izjavljava, da vstopiva v »Skupni dišeči »Elsufiuid«. Drgnenje in umivanje z za 63.— Din; 12 dvojnatih ali 4 velike »peci- Elsafluidom lajša bolečine, krepi in osvežuje jalne steklenice 99.— Din; 36 dvojnatih ali mišice in živce, stori nas neobčutljivim proti 12 velikih specijalnih steklenic za 250.— Din. mrzlemu zraku. Odznotraj in odzunaj mnogo že obenem z zabojem in poštnino razpoiilja močnejši in izdatnejši kot francosko žganje. po povzetju lekarnar Eugeu V. Feller t Stu- (5 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici bici Donjoj, Elsatrg 252, Hrvatska. Tvornica dežnikov in solnčnikov od danes naprej se bode prodajalo 20% cenejše pletenine, trikotaža, nogavice, volna, bombaž, moško in damsko perilo, platno, šifon, konienina, potrebščine za krojače, šivilje in pletilje itd. itd. v trgovini I. GLIHA, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 18. L. MIKUS, LJUBLJANA priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli — velikosti po najnižji ceni. : Češko sukno, žensko volneno blago, perilo, platno, hlačevino, tiskovino itd. kupite v prvovrstni kakovosti najceneje v Celju pri „Solncu“. Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik. Jakob Kovač krojaški mojster CELJE, Razlagova ulica 6. Cenj. strankam se priporoča za Izdelavo vseh-vrst oblek do najfinejše izdelave. Vsakovrstno češko in angleško blago stalno v zalogi po zmernih cenah. - Zanesljivemu uradništvu in stalno nameščenemu delavstvu dajem tudi na obroka, Slavnemu občinstvu in p. n. cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela velika množino finega angleškega in češkega sukna za damske in moške obleke, črno sukno, velurji, double za plašče ter vse krojaške potrebščine. V zalogi imam izgotovljene lepe moške in deške obleke, površnike, modne dolge in kratke plašče ter veliko izbiro usnjenih sukenj do naifinejše kvalitete (N app a). Za cenj. nakup se priporoča manufakturna tn konfekcijska trgovina Hčem več čevljarskih delavcev za zbite čevlje. Služba stalna. Neoženjeni imajo prednost. Prva Bjelovarska tvornica d pela Adolf Vybiral, Bjelovar. 20 m močnega cefirja Din 220'—, 20 m trpežnega oksforta Din 230'—. 20 m močne modrovine (druk) Din 240"—, 20 m krasnega parhanla za otročje in ženske obleke Din 300'—, 10 m hlačevine dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 395’—, platna Din 200'—, 20 m sirovega platna Din 160'— razpošilja CELJE, Kralja Petra cesta 15- Cene nizkel Solidna postrežbal KJE SE KUPI? Le pri tvrdki ICcio Vam pomaga v slabih časih, pri veliki draginji in pri pomanjkanju denarja? L N. ŠOŠTARIČ, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13. Ker le ta prodaja dobro blago za obleke in perilo po nizki cent. N. pr. platno po Din 8‘—, 9'—, 10'—, 12*— itd. sukno po Din 50-—. 60'- , 70’—, 80‘— itd. izgotovljene srajce Din 39*— spodnje hlače Din 24'— nogavice Din 7.—, 8’—. Kdor nima denarja dobi na obroke. Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno robo, svetovno znanih znamk Grltsener - Adler - Phiinix. Istotam posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen 1 — Večletna garancijo 1 Na veliko 1 Na malo 1 Predno kupite Drobnino in galanterijo ter delavsko perilo po znižanih cenah dobite samo v detajlni trgovini Prisine kranjske klobase in fini trapistovski sir priporoča oglejte si v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik — Celje. Znižane cene in še pri večjem nakupu znaten popust. PostrQ£ba solidna 1 Blago prvovrstno 1 Kralja Petra cesta it. 17 Trgovina špecerije in delikates. Za trgovce in gostilničarje popust. Maribor, Aleksandrova cesta 23 V trgovini K. WORSHEJA nasl. ANTON MACUN v MARIBORU, Gosposka ulica štev. lO ker si lahko izberem izmed velike zaloge, vsakovrstnega manu-fakturnega blaga, kakor sukno za moške in ženske, barhenfa, platno od 9 Din naprej, gradi za posteljino. odeje za postelje, izgotovljeno perilo za delavce in uradnike i. t. d. po naj-nižjis cenas in ker se vsakega solidno postreže. Tiskovine m Sok, bjHuustfi! te «rada, aajbnoderaeji« plakate la vabila aa tata« *»fcS|a£ka, (fe}raMerkur< v Ljubljani: A. SEVHR