poštnina plačana v gotovini. Lendava, 15. junija 1935. | LJUDS I" |__TEDNIK I a+n II Izhaja začasno vsako drugo sob< — LCIU !!• ček.rač. 16.690 — Cena: mesečno Posamezna številka Din 1. PRAVICA TEDNIK ZA GOSPODARSTVO IN PROSVETO Izhaja začasno vsako drugo soboto zjutraj. — Uredništvo Lendava, Glavna ulica 72. — Uprava Vel. Poljana, p. ČrensovcI. I ^fot/ 10 Ček. rač. 16.690 —Cena: mesečno Din 2-, četrtletno Din 5'-, letno Din 20 -, za inozemstvo mesečno Din 4--, letno Din 40 - OICV. Komu naj se pridružijo kmetje? Po vojni so po vseh državah srednje in vzhodne Evrope zrastle moč- ne kmečke stranke. Tudi jugoslovanski Sloveniji je povojni čas prinesel kmečko stranko. Na Hrvaškem se je razvila in okrepila Radičeva stranka. V Bolgariji je organiziral kmete Stambulijski. Ra- dičevi in Stambolijskega smotri so bili enaki. Posebne kmečke stranke so na- stale tudi v Rumuniji, na Madžarskem, na Čehoslovaškem, na Poljskem in drugje. Vse te stranke so opravičevale svoj obstoj s številnostjo kmečkega stanu in pomembnostjo kmečkega dela. Slovenija je najbolj industrializirana pokrajina Slovenije in še v Sloveniji je kljub temu nad polovico prebival- stva kmetov. Kmetje tvorijo 4/s vsega prebivalstva Jugoslavije. Podoben po- ložaj je tudi v drugih, zgoraj omenje- nih državah srednje in vzhodne Evrope. Voditelji kmečkega gibanja so se predvsem sklicevali na to, da je kme- tovo delo prvo. „Če bi kmeta ne bilo, bi tudi vsi ostali ne mogli živeti. Če bi kmeta ne bilo, bi ne bilo kruha, saj od strojev se ne moreš hraniti", so ponavljali. Kmečke stranke so vedno zahtevale, da naj ima kmet prvo be- sedo v državi, zato, ker so kmetje naj- bolj številni in ker od njihovega dela odvisi življenje vseh drugih slojev. Pod pritiskom organiziranih kmeč- kih množic, se je po vojni v večini držav napravila agrarna reforma. Ta reforma pa ni bila taka, kakršno za- htevajo široke kmečke množice. Zemlja ni bila razdeljena brezplačno in kupiti je bilo treba ves mrtvi in živi inventar. Posledice te reforme so se pokazale, kakor hitro so padle cene kmečkim proizvodom. Kmetje so morali odpla čevati zemljo po ceni, ki je bila do ločena v boljših časih, ko so bile cene poljskim pridelkom še visoke. Bankam odplačujejo denar, ki so si ga ob na- kupu morali izposoditi. Plačujejo ne- izpremenjene obresti, za katere je treba danes mnogo več dela kot pa v časih, ko so bile cene poljskim pridelkom visoke. Tudi davki so ostali enako visoki, če se še niso povečali. Kako je to, da kmečkim stran- kam ni uspelo, da bi izbojevale po- polno reformo, da bi kmetje dobili zemljo brez odškodnine? Zato, ker po- litično kmetje ne morejo nastopati sa- mostojno. Raztreseni po vaseh nimajo možnosti nadzirati državo. Vse državne ustanove: uradi, železnice, pošta in te- legraf, so osredotočene po mestih. Kmetje se morajo zvezati z mestnim prebivalstvom in se morajo odločiti za eno ali drugo izmed sledečih zvez: ali se morajo zvezati s tovarnarji in bankirji ali pa z delavci. Potrebo zveze kmetov z mestnim prebivalstvom nam dokazuje vsa po- vojna zgodovina. Po vojni so na Bol- garskem kmetje imeli vso vlado v svo- jih rokah. Pa ne dolgo. Majhen, dobro organiziran odpor bogatih meščanov, tovarnarjev in bankirjev, je s to čisto olitični pregled. Francoski nauk. V Franciji je bila pretekli teden vladna kriza. Iz te vladne krize se lahko marsikaj naučimo. Koristi tistih, ki vladajo, niso nik- dar koristi vladanih. To nasprotje pa ni vedno enako vidno. Tako se mo- rejo vladajoči, to je bogata gospoda s svojimi podrepniki, opirati pri vla- danju na večino. Tudi v državah, v katerih so še svobodne volitve, se- stavi vlado večina parlamenta. Kadar pa pridejo slabi časi, pa se vedno bolj jasno vidi, kako velik prepad je med koristmi gospode, ki vlada in delavcev, malih in srednjih kmetov, obrtnikov, malih trgovcev. Vprašanje je čisto enostavno. Gre za- to, kdo bo nosil posledice krize. Ali jih bo nosil tovarnar in veleposest- nik ali pa delavec in kmet ter mali človek sploh? Ali se bodo zmanjšali profiti tovarnarjev ali pa se bodo zmanjšali že itak nizki dohodki male- ga človeka — drugega ne more biti. Kadar kaka vlada zahteva od parla- menta, da se znižajo plače malih urad- nikov in da se zvišajo davki, tedaj vsakdo, ve za kaj gre. In poslanci, ki zastopajo malega človeka ne bodo glasovali za take zakone, kjer še ob- stoje svobodno voljeni parlamenti. Zato se vlade skušajo ogniti parlamenta na ta način, da ne pred- lagajo zakonov o znižanju plač ali zvišanju davkov, ampak zahtevajo sa- mo pooblastila, da smejo napraviti, kar hočejo. Tudi v Franciji postaja kriza hujša in hujša. Tudi v Franciji je vprašanje: kdo bo nosil posledice krize? Ali gospoda, ki bo prisiljena odreči se majhnemu delu svojega ugodja, ali delavec in kmet, ki bosta prisiljena še bolj bedno živeti. Da se ogne razpravljanju o posameznih za- konih, je zato vlada hotela dobiti po- oblastilo, da sme napraviti, kar hoče. V nekaterih državah se je vladi posrečilo dobiti pooblastila. To je bilo v tistih državah, kjer kmetje, mali trgovci, obrtniki in drugi mali ljudje niso nastopili skupno z delavci. V Franciji pa so vsi ti skupaj nastopili in vladi odrekli pooblastila. Zato je vlada morala odstopiti. V Franciji je do sedaj veljal za- kon, da se nova vlada napravi iz za- stopnikov tistih, ki so prejšnjo vlado vrgli. To spada k pravi demokraciji. Glasovi tistih, ki so v parlamentu zah- tevali, da nosi bremena krize gospo- da in vlado vrgli, pa so postali tako močni, da si francoska gospoda ni upala njim izročiti vlade. Zato ni re- šila krize na demokratičen način, ni poklicala na vlado zastopnika večine. Sestavo vlade je izročila Buissonu, ki ne pripada nobeni skupini, v resnici pa seveda podpira gospodo. Pa tudi Buisonu so združeni poslanci fran- coskega ljudstva odklonili pooblastila. Tudi njegova vlada je po treh dneh padla. Šele po drugem poizkusu je Laval, ki je tudi „neodvisnež", ki ima pa mnogo vpliva, ker je kot zunanji minister pred kratkim sklenil zvezo z Rusijo. On je pa svoje zahteve po pooblastilih zelo omilil in je pripravil na ta način zastopnike malih trgov- cev in obrtnikov tako daleč, da so se vzdržali glasovanja. Delavski zastopniki so kljub te- mu glasovali proti pooblastilom, ker vedo iz izkušnje, da z izrednimi ukre- pi delovnemu ljudstvu ne bo poma- gano. Že lani so bili s takimi ukrepi zvišani davki kmetom, znižane plače malim uradnikom vojnim invalidom, vojnim sirotam. Medtem, ko vdovam generalom ni zmanjkal vinar od plače. Borba še ni končana. V teh bo- jih bo uspelo ljudstvu, da bo njegova volja obveljava večine in da bo gos- poda nosila posledice krize, katere je ona sama kriva. Nove zveze, nova nasprotja. Po Hitlerjevem govoru, o katerem smo poročali v zadnji številki, so se začeli razgovori med Anglijo in Nem- čijo in med Italijo in Nemčijo. Anglija, Francija in Italija se najbolj boje, da ne bi Nemčija zasedla Avstrije. S tem bi Nemčija mejila na Italijo in bi tudi za Francijo postala premočna. Kakor se reče, evropsko ravnotežje bi se po- rušilo. Hitler pa je v svojem govoru povdaril, da hoče Nemčija spoštovati samostojnost Avstrije. Tako so po- stali mogoči razgovori med Anglijo in Nemčijo in med Italijo in Nemčijo, Hitler je tudi povdaril, da je največja ovira za druge evropske države Sov- jetska Zveza, ki ustvarja nov gospo- darski in političen red. Tega mnenja so na dnu srca vse evropske države. Zdaj se vrše pogajanja za zapadni letalski pakt. Nemčija naj svojo zračno oboroženo silo združi z zračnimi silami drugih zapadno evropskih držav. Ta zveza naj bi imela ost proti Sovjetski Zvezi. Poleg tega so se sestali v Lon- donu Angleški in nemški zastopniki, da urede vprašanje, kako velika naj bo nemška mornarica. Angleška je pri- pravljena pustiti Nemčiji prosto pot v oborožitvi na suhem, ker s tem pre- preči neomejeno moč Francoske v Evropi, kar se pa mornarice tiče, je pa tudi pripravljena priznati Nemčiji pre- cejšnjo mornarico. Nasprotniki iz svetovne vojne, Ang- lija in Nemčija, ki sta si medsebojno uničili nešteto ladij in življenj mornar- jev, se danes mirno pogovarjata in sklepata dogovore, ko zato, da se napade Sovjetska Zveza. Pravica do zdravja. zala s strankami meščanov, tovarnar- jev in bankirjev, in vodno bolj izdaja revne in srednje kmete v korist vele- posestnikov. Zvezana z meščani ta stranka ni mogla izvesti take agrarne reforme, kakor jo potrebujejo kmečke množice. Veleposestniki, zvezani z meš- čanskimi strankami, agrarne reforme ne dovolijo. Delavci zvez s tovarnarji, bankirji in njih prijatelji veleposestniki seveda kmečko vlado pomedel.' Na Čehoslo- nimajo. Zato morejo le delavci podpreti vaškem pa se je kmečka stranka zve- kmete v njih boju za zemljo! Dragi urednik! Marsikateri slo- venski kmet je zvedel šele iz Ljudske pravice za to ali ono pravico, ki jo po vseh zakonih ima, ki pa mu jo kratijo. Zadnjič ste napisali lep čla- nek o pravici do zdravja, katero je dolžna čuvati država tudi kmetu in delavcu. Pa mnogi kmetje celo teh svojih pravic ne poznajo, ki so že uza- konjene. Tako so n. pr. banovinski zdravniki nastavljeni (in seve tudi za- to plačani), da zdravijo siromašne brezplačno. Do ubožnega spričevala pravico ima vsak viničar in mali po- sestnik, ki plača do 60 Din neposred- nega davka brez doklad. Često se zgodi, da mu delajo na občini težave. Vendar tu ni treba prositi, vsak to lahko zahteva, ker je župan dolžan izstaviti spričevalo in sicer takoj, ne šele čez par dni, kot se to ponekod dogaja. Saj od enega uradnega dne do drugega lahko bolnik še umre. Tudi bolnica je za siromašne brezplačna. Nekaj drugega je seve način zdrav- ljenja. Znano je, da predpisujejo „na ubogo" le bolj poceni zdravila. Tu je potrebno, da se vsi siromašni in teh bolnikov je danes največ, zedinijo v upravičeni zahtevi, za vse enako dobra zdravila, naj bo revan ali »privaten* pacient. Mnogi danes v obupu sploh nikamor ne grejo, po Slovenskih go- ricah čujete sto in stokrat: siromak se danes ne more zdraviti. Tako ne sme več biti, zahtevajmo povsod iz- vajanje zakona, zahtevajmo dobra zdra- vila ! Posebna krivica se pa godi po- sestnikom, ki imajo malo več davka, pa živijo vendar tudi v skrajni bedi, posebno če pride nesreča k hiši, da mora kdo v bolnico. L. 1932 je izšel pravilnik o progresivnem plačevanju bolnice po dohodkih, tako da so bo- gatejši plačali več za enako oskrbo. To je zopet ukinjeno in občine so tiste, ki določajo, dali kateri posest- nik lahko plača in koliko lahko plača bolnica. Zahtevati moramo, da se tu- di slovenskemu srednjemu kmetu daje četrtinski ali vsaj polovični popust in da se mu ta ne deli kot nekaka mi- lost s strani županov, da bo pravična razdelitev bremen za osiromašene sred- nje kmete. Po zakonu ima prebival- stvo pravico do kvalificirane babice. Vidimo pa, da se zakon, ki zahteva na 5000 prebivalcev po eno babico, od daleč ne izvaja. Veliki predeli Slov. goric sploh nimajo babice in zato redno naše kmečke žene trpijo na posledicah slabo vodenih porodov, posebno v poz- nejši dobi. Sicer bi morale stroške no- siti občine, ali ker te tega ne storijo, moramo brezpogojno zahtevati, da pre- vzame to država. To je naša pravica. JI A f v Vi 2 _i LJUDSKA PRAVICA 15. junija 1935. 15 k< tt g A d d n d v n t. \ \ t c 1 Dalje imamo zakon o zaščiti zdravja šolske dece. Iz 1. 1930. Člen 5. zahteva, da mora imeti vsaka šola higijensko urejen studenec. Seve, za to ni denarja. Pa nazadnje to še pretrpimo, vode prav čiste in zdrave itak ne dobimo skoraj nikjer na deželi v Sloveniji, ali mnogo huj- še in za zdravje naše dece stokrat kvarnejše je to, da se menda čisto nikjer ne izvaja točka 8. tega zakona, ki zahteva šolska kopališča in šolske kuhinje za deco, ki so brez toplega obeda in pa pošiljanje slabostne de- ce v počitnicah na okrevanje. V vseh pokrajinah Slovenije že čisto mala kmečka deca dosti trpi, predno gre v šolo, mora zelo rano vstati, napasti živino, potem si vzame košček črne- ga, trdega kruha ali pa še tega ne, v šolo in pozno do popoldne je brez vsakega obeda in doma navadno do- bi le, kar ostane. Pomislite, dragi bral- ci, kako velika je ljudska pravica na papirju, kako majhna pa v resnici! In zakaj to? Ker mi svoje pravice ne poznamo. Zato pa seznanjajte z našo pravico in našimi zahtevami vse, da bo zadnji slovenski kmet poznal svo- jo (to je ljudsko) pravico in da jo bo tudi povsod zahteval, kajti na krožni- ku mu je nihče ne bo prinesel, nego za pravico se je treba boriti. Paše eno pravico hočem danes omeniti, nam- reč pravico do zdravih zob. Od zob je odvisno v ogromni meri zdravje želodca in s v tem celega telesa. Kaj pa vidimo? Že polovica dece ima po- kvarjene zobe, čim jim trajni zraste- jo. In ker je danes le strašno malo ljudi, ki bi zmogli stroške za zaliva- vanje zob, zato mora vsak načet zob propasti in tako lahko mirno trdimo, da so le redki tisti, ki bi prinesli v polnoletnost še vse zobe zdrave. In ubogi zobozdravniki tarnajo, da ni dela! Banovinski zdravniki pa praz- nijo revežem čeljusti, da še trdega kruha ne morejo jesti, če ga tudi ima- jo. Naša prva in popolnoma pravič- na zahteva je, da se tudi na ubožno spričevalo zaliva zobe. Za srednje kmete bi pa moral biti popust. Saj danes tudi ti ne zmorejo vseh plačil. Mi imamo težke dolžnosti, plačujemo ogromno direktnih, še več pa indi- rektnih davkov, zahtevamo pa tudi svojo najdragocenejšo pravico, pravi- co do zdravja! podjetnikom in spravil na boben ti- soče malih trgovcev in obrtnikov. Roosvvelt je izdal povelje za In- flacijo s katero denar izgubi na vred- nosti. Tuja država, ki po inflaciji kupi amerikanski avtomobil, bo dala mnogo manj svojega denarja za avtomobil kot prej. Po inflaciji so vse tuje države pričele bolj kupovati ameriške proiz- vode, ker so se tako pocenili. Kdo je torej imel profit od inflacije? Ameriški tovarnarji, ki so več svojega blaga prodali! Ker je denar izgubil na vred- nosti, so izgubili na vrednosti tudi veliki dolgovi, to se pravi veliki dol- govi so se zmanjšali. Kdo pa ima ve- like dolgove? Samo človek, ki ima dosti denarja. To so spet tovarnarji in veleposestniki! Z inflacijo pa je iz- gubil na vrednosti tudi prihranek male- ga človeka, kmeta, malega trgovca,in obrtnika. Z mukami prihranjeni denar slovenskega izseljenca je naenkrat iz- gubil na vrednosti. Z inflacijo so splah- neli dolgovi tovarnarjev, obenem pa tudi prihranki malih ljudi. Padle so tudi delavske mezde, ker si sedaj za en dolar mnogo manj kupil. Posebno še zato, ker so pričele cene blaga, po- sebno živil, strahovito rasti. Inflacija, kakor vidimo, prinese gorje samo ma- lim ljudem, koristi pa bogatim. Roosvvelt je izdal zakon o mini- malnih mezdah, o skrajšanem delovnem času in o delovnih pogojih. Kmalu ko je izšel zakon o minimalnih, t. j. naj- manjših mezdah, ki jih sme podjetnik plačevati, so podjetniki pričeli trgati od plače vsem delavcem, ki so imeli večjo, kot po zakonu določeno naj- nižjo plačo. Ko so delavci zaštrajkali, ker si niso hoteli dati znižati plače, so podjetniki odgovarjali: kako si upate štrajkati? Saj vendar ravnamo po za- konu! In nagnali so vojaške čete nad štrajkujoče rudarje. Po zakonu dolo- čene najnižje plače so se izpremenile v najvišje plače, ki so jih podjetniki iz- plačevali, podjetniki so proglasili štraj- ke za neupravičene in svobodne de- lavske organizacije za nepotrebne. Kaj potrebujete organizacij, so dejali, ko pa je vendar z zakonom tako lepo urejeno! Zakon je res skrajšal delovni čas. A kaj se je zgodilo: Podjetnik je v tistem skrajšanem času delavca tako izrabil kot prej v daljšem. Zakon o minimalnih mezdah je samo uzakonil povečano izrabljanje delavca. Javna dela. Rooswelt je razpisal javna dela. Večji del denarja je šlo za vojaške svrhe. 235 miljonov denarjev gre letno samo za mornarico. Delavci so pri javnih delih tako slabo plačani, da neprestano štrajkajo. Brezposelne je nagnal v vojaška taborišča. Družine pa so navezane na slabo podporo vlade, ki se neprestano znižuje. Tako je nedavno v samem mestu Chicagu stradalo 320.000 družin, ker je prenehala podpora. Rooswelt in kmet. Velikanska polja na jugu Združenih držav so last ve- leposestnikov, ki jih dajejo v najem malim kmetom in poljedelskim delav- cem. Znano nam je, da v Braziliji me- čejo kavo v morje, da v Kanadi seži- gajo žito in da na Danskem predela- vajo lepe mlade prašiče v klej, ker teh proizvodov ni več mogoče prodati. V Ameriki pa imajo preveč bombaža. Zato je vlada sklenila, da bo dala prekopati polja, že posejana z bom- bažem. Preorali soli miljonov oralov bombažnega polja. Vlado seveda nič ako hodi 12 miljonov brez- uspehe Roosweltove politike. Posledica vladnega proglasa, da naj se preko- puje že posejana zemlja, pa je bila ta, da je bilo tisoče kmečkih najemnikov pregnanih z zemlje, katero so obde- lovali". Odposlanstvo teh malih kme- tov je nadalje vladi predložilo dokaze o terorju veleposestnikov in preganjanju agitatorjev, ki skušajo organizirati male kmete in najemnike. 99°/0 malih kme- tov je proti Roosweltovi politiki, so izjavili odposlanci. Kaj pa je storila vlada za te z zemlje pregnane najem- nike in kmete? Hotela je pokupiti preorano veleposestniško zemljo. Za to zemljo bi veleposestniki nastavili vi- soke cene. Na to je vlada nameravala zemljo prodati najemnikom in malim kmetom na 30 letne obroke. Najem- niki zemlje ne bi mogli odkupiti, ker je nimajo s čim, in vlada bi vzela zemljo nazaj. Dala bi jo spet napro- daj in sicer za mnogo nižjo ceno kot jo je kupila. Kupili bi jo nazaj isti veleposestniki, ki so jo prej prodali. Razliko bi plačali davkoplačevalci, to je spet mali ljudje. Kajti tudi v Ame- riki mali ljudje plačajo sorazmerno več davka kot bogati. In kadar se davki zvišujejo, se zvišujejo predvsem malim ljudem. Protesti malih kmetov so to namero vlade preprečili. S L OVEN PRIMORSKA. SKA GRUDA. Roosweit je že od leta 1932 predsednik ame- riških Združenih držav. Ob njegovem nastopu je bila Amerika globoko v krizi. Imela je nad 12 miljonov brez- poselnih. Rooswelt je takoj ob nastopu svoje vlade izdal nekatere zakone, s katerimi je nameraval krizo rešiti. Glav- ni zakon se je imenoval NIRA, to je zakon za obnovo industrije. Že ta za- kon sam nam pove, kako je hotel Roosvelt rešiti krizo: hotel je pomagati na noge industriji. Njemu ni bilo mar, kako bi resno pomagal brezposelnim, delavcem in kmetom. Sedaj je sodišče pričelo razve- ljavljati vse te zakone. Ameriškim pod- jetnikom in veleposestnikom niso več potrebni. Rooswelt je zanje storil, kar je mogel, sedaj pa lahko gre. Zbogom! Kaj pa je storil Rooswelt za ame- riške podjetnike in veleposestnike? Odpravil je antitrustne zakone. Trusti so velikanske industrijske družbe, v katerih se je združilo več podjetni- kov, da bodo še bolj uspešno delavca j ne zanima, in kmeta uničevali. Poleg delavca in poselnih z družinami vred brez oblek, kmeta taki trusti uničujejo še male Kaj zato! Za vsak prekopan oral je trgovce in obrtnike. Pred vojno so vlada obljubila 7—40 dolarjev odškod- mali trgovci in obrtniki ter mali pod- jetniki izvojevali v parlamentu zakon, nine. Izplačala pa je odškodnino samo veleposestnikom, malim kmetom pa ne! po katerem je bilo več podjetnikom J Nedavno so šli na vlado odposlanci prepovedano združevati se v te truste. malih kmetov in so se pritožili: „Ve- Sedaj pa jd Rooswelt te zakone od- leposestniki so dobili od vlade že mi- pravil, dal vso moč v roke velikim ljone dolarjev, zato lahko poveličujejo Slovenski fantje so bili v prvih četah, ki so bile odpoklicane v Abe- sinijo. Do kraja narodno zatirana manj- šina je morala iti v Afriko, da bo po- magala zasužniti spet nov narod. Ra- zumljivo je, da se slovenski vojaki pohodu v Abesinijo upirajo. Čez mejo neprestano prihajajo vojaški begunci in pa vesti o spopadih slovenskih fantov s fašističnimi oblastmi. Spopad slovenskih fantov s fašisti v Gorici. Ko so morali neka- teri potrjeni fantje iz okolice Gorice k vojakom v Afriko, je prišlo do spo- pada med njimi in karabinjerji (itali- janski žandarji). Kakor je ob takih prilikah navada, so jih spremljali drugi domačini. Počasi so se zbirale gruče iz posameznih vasi in ko so prišli v Št. Peter, je bilo že nekaj sto onih, ki so se hoteli posloviti na ko- lodvoru od vaščanov. Večina so bili mladi fantje in možje, ki jih čaka ista usoda. Pred temi so korakali vpokli- canci. Eden izmed njih je začel peti slovensko pesem in vsi so začeli peti za njim. Tem so se pridruževali še drugi in kmalu je štel ta sprevod okoli 1000 ljudi. Goriške ulice so ne- nadno oživele in vse se je čudilo temu novemu in nepričakovanemu pohodu skozi mesto. Pričelo se je izzivanje. Fašisti in zagriženi Italijani so pričeli zmerjati naše ljudi z najhujšimi psov- kami in prišlo je do spopada med slovensko množico in italijanskimi fašisti in orožniki. Slovenci so bili goloroki, fašisti pa oboroženi. V spo- padu je padlo na obeh straneh več ljudi. Več ljudi so morali odpeljati v bolnico. Med ranjenci je tudi precej takih, ki bi morali oditi v Afriko in jih čaka sedaj vojaško sodišče. Slo- venski množici so se pridružili Italija- ni in skupno z njimi vzklikali „Dol s fašizmom", „Dol z vojno". Ta na- stop je le majhen izraz razpoloženja med italijanskim ljudstvom, ki prav tako kakor slovensko, komaj čaka, da zruši fašistični režim. Ravno ta skupni nastop kaže, da ni italijansko ljudstvo tisto, ki našo manjšino v Italiji tlači. Tlači ga fašistični režim, to je režim italijanskih veleposestni- kov in fabrikantov. In proti skupnemu sovražniku — italijanskemu fašizmu — mora slo- venska manjšina nastopati skupno z italijanskim delovnim ljudstvom. Borba proti fašizmu postaja vedno bolj odločna in zadobiva vedno večji obseg. Kot poročajo iz Italije, se je vršilo v maju pred Izrednim so- diščem za zaščito države v Rimu 6 procesov, na katerih je bilo sojenih 6 protifašističnih skupin iz Primorja. Obsojenih je bilo 70 obtožencev na skupno 463 let in 6 mesecev ječe. Med temi obsojenci so poleg Sloven- cev tudi Italijani, Obsodbe so zelo visoke. Tudi te obsodbe kažejo, da Slovenci delajo skupno z italijanskim preprostim ljudstvom. Prav bi bilo, da bi slovensko ljudstvo tu zbiralo prispevke, da bi pomagalo jetnikom, ki gnijejo po fa- šističnih ječah In družinam, ki so jih morali ti borci za svobodo sloven- skega ljudstva prepustiti najhujši bedi. (Podatki po »Istri*.) KOROŠKA. Dne 25. maja se je naštelo na Koroškem 10.493 podpiranih brezpo- selnih. Če vzamemo, da podpore na- vadno ne dobivajo kmečki delavci in mnogo tovarniških, si lahko predsta- Ijamo, kakšen položaj mora biti na slovenskem Koroškem. Neki slovenski kmet na Koroš- kem je prenočil leta 1932 60 reveiev, leta 1934 pa kar 140. Te številke nam govore, koliko ljudi je na slovenskem Koroškem primorano prositi od hiše do hiše. Poživljamo vse Slovence s Pri- morske, Koroške, Amerike, Francije in drugih držav, da dopisujejo v naš list in nam poročajo o svojem živ- ljenju. Naš list je glasilo vsega slo- venskega preprostega ljudstva, rte ozi- raje se na to, pod katero državo to ljudstvo prebiva! Kadar se bratci sprejo. Kadar se bratci sprejo, zve svet za resnico. Jezni drug na drugega si očitajo grehe, katere so skupaj na- pravili. V Ljubljani je pred nekaj me- seci začel izhajati nov dnevnik „GIas naroda". Ta dnevnik so ustanovili ne- kateri voditelji bivše JNS. Drugi so pa ostali pri Jutru. Med Glasom naroda in Jutrom je nastal pred kratkim pre- pir. Glas Naroda je očital JNS, daje ona kriva vseh grehov. V odgovor pa je Jutro od 2. 6. t. 1. napisalo, da JNS ni vsega kriva, ker ona ni imela vse oblasti v svojih rokah. Jutro piše dobesedno to-le: „Taka trditev (da je namreč JNS vsega kriva) sloni na po- vsem napačnem naziranju, da je Jugo- slavija država parlamentarnega sistema. V parlamentarnih državah večinska stranka postavlja vlade in je zanje odgovorna. V naši državi je parlament brez vpliva na sestavo vlade in mi- nistri po naši ustavi parlamentu sploh niso odgovorni... Narodna skupščina (je) ponovno izglasovala odredbe, ki jih po svoji večini ni odobravala, ker mora svojo zakonodajno oblast sicer ne formalno, pač pa dejansko deliti z vlado, ki je neodvisna od zaupanja ali nezaupanja poslancev ali senatorjev/' K tem Jutrovim besedam mi ni- mamo ničesar dodati, ker so izdale popolno resnico. Mi imamo poslance, ki vlečejo samo dnevnice in ne zah- tevajo niti tega, kar sami mislijo, da je prav. Kaj šele, da bi zahtevali to, kar ljudstvo hoče. Mi takega parla- menta ne potrebujemo, mi hočemo parlament, v katerem bodo od ljud- stva resnično izvoljeni zastopniki de- lali take zakone, kakor jih ljudstvo hoče, in volili tako vlado, ki odgo- varja volji ljudstva. 15. junija 1935. LJUDSKA PRAVICA V današnji številki prilagamo položnice. Prosimo vse cenj. na- ročnike, da naj blagovolijo takoj poravnati naročnino, ker uprava ima precejšnje izdatke v tiskarni in na pošti, sredstev pa zato nima. Zato še danes poravnajte!! Borba delavcev za vanje kolektivne uposte- pogodbe v Lescah. Ker se, kakor vedno, tudi nova pogodba že prvi mesec ni upoštevala in to kar v 17 točkah, kljub vsem intervencijam in opominom, pri vod- stvu tovarne in srez. načelstvu, da se zadeva poravna na miren način, je delavstvo na sestanku dne 26.5. skle- nilo, da se posluži zadnjega sredstva, ki je še na razpolago za dosego svo- jih pravic, to je stavke. Ker pa je povsod in tako tudi pri nas mnogo brezposelnih, ne po svoji, pač pa po krivdi kapitalistič- nega družabnega reda, ki vidi samo profit ne pa potrebe in ker vemo da se v takih slučajih posluži kapitalizem ravno teh, da s tem pogazi upraviče- ne zahteve delavstva, smo vso pažnjo posvetili tem, da vse eventuelne vpade nam v hrbet preprečimo. Ko je vodstvo podjetja uvidelo resno voljo in enoten nastop vsega delavstva in nastop žena, ki so za- stražile vhod, je pozvalo orožnike in obenem zaprosilo pri občinski upravi za seznam brezposelnih, kateri so se istočasno z orožniki pojavili pred tovarno. Ko se jim je stvar pojasnila, so solidarno stopili na našo stran in odklonili vsako delo, z enim pa, ki je le silil v delo, so žene in dekleta obračunale, kakor z nadležnim fantom na vasi. Posebno poglavje v tej zadevi so bili preddelavci, ki so se odločno postavili na stran podjetja; ne rečemo vsi, ali mnogi, ki so toliko prigovar- jali dekletom, naj se odstranijo iz pred tovarne. Vsekakor se čudimo, da tudi ne- kateri trgovci pomagajo podjetju in to s tem, da trošijo med nas govorice, da bo tovarna to neumnost zdržala (to je za vas neumnost, ako delavec ne kloni tilnika in da ne verjame v plačilo drugod) v nasprotnem slučaju pa se tovarna prenese v druge kraje, kjer so delavci na razpolago za Din 15 dnevno? Eden pa se je celo spo- zabil, da nam je odpovedal kredit. Mi bi vas opozorili na to, da so naše zahteve, (ako to vzamemo iz gospo- darskega stališča) tudi vaše zahteve; nasprotnem slučaju pa, če se s tem ne preneha, nam je dana možnost, da to dokažemo, za kar ste se lahko pre- pričali na javnem shodu. Pomembno za nas je tudi občin- ska seja z dne 3. 6., kjer se je točka 4. dnevnega »Stavka v Lescah" iz vzela iz javne diskusije. Vprašali bi g. Ažmana, ali je to vrnitev za 5. maj, ko je vse okoliško delovno ljudstvo pokazalo, da ne mara takih zastopni- kov v narodni skupščini. Smelo Vam lahko trdimo da vse te zapreke, ki nam jih stavljate na pot, nas ne odvrnejo za dosego naših pravic. V tej borbi mi zmagamo in se borimo še naprej do končne zmage vsega proletariata. Leščanski delavci. To se pravi: Kmet se mora da- nes boriti proti vsem vzrokom, ki ga silijo v tovarno. Boriti se mora za znižanje davkov v isti meri, kot so se znižale cene kmetskih pridelkov. Za brezpločno razdelitev veleposest- niške zemlje in gozdov. Zato, da se veleposestniška zemlja razdeli med razne kmete. Za brezplačna drva in steljo iz veleposestniških gozdov. Za znižanje taks, za brezplačno zdrav- ljenje, za podporo v slučaju vremen- skih nezgod. Brezposelni pa se mo- rajo boriti za deloy ne na račun za- poslenih delavcev, za zaposlitev na javnih delih, za zvišanje mezd na javnih delih in za brezposelno pod- poro na račun države in davkov, ki naj jih plačajo tovarnarji od svojega profila. Zaposelnt delavci pa se mo- rajo boriti za izboljšanje svojega po- ložaja, za 7-urni delavnik} za zvi- šanje mezd, proti odpuščanju, proti davkom na delavske plače za izbolj- šanje zdravstvenih razmer na račun tovarnarjev. Drug drugega pa morajo v tej življenski borbi podpirati in se skupno boriti za boljšo bodočnost vsega slo- venskega delovnega ljudstva. Ob koncu stavke tekstilnega delavstva v Kočevju V zadnji štev. smo že poročali o stavki, ki je izbruhnila dne 22. ma- ja v tekstilni tovarni »Triglav" v Ko čevju. Stavka se je ob popolni soli- darnosti vsega delavstva uspešno kon- čala v četrtek dne 6. junija in je torej v najtežjih okolščinah delal proti njim ? O stavki so pisali do malega vsi naši časopisi, seveda bolj na kratko in netočno. Kdo se bo pa brigal za take nezanimive zadeve, kakor je bila borba kočevskih tekstilcev za golo trajala 16 pni. Pogajanja med delav- življenje? Vsaj »Delavska politika" bi »i_______ * ___j • i.1______...X:io A^ Kilo IoViI/a nrinncln itlfnrttlO _ Delavsko-kmečka šola. V delavskih listih dan za dnem čitamo poročila o obupnih borbah de- lavcev za življenski obstanek. Bore se proti zniževanju mezd, proti odpušča- nju iz tovarn i. t. d. Borbenost delav- stva narašča, ne samo pri nas v Slo- veniji, ampak po celi državi in po vsem svetu. Borba delavstva je upravičena, saj se bori največkrat za golo življenje, za kruh in zdravje svojih otrok. Med poročili z delavskih bojišč pa čitamo poročila, ki so manj raz- veseljiva. Tako pravi v »Delavski Pra- vici" dopisnik z Otiškega vrha: „Pri nas imamo tekstilno tovarno, katere lastnika sta Ornik in Mitrovič in ki obstoja že dve leti. Delamo dnevno 10 ur v močnem prahu in slabi raz- svetljavi... Zaslužimo tako, da nam je obupati. Delavstvo tem lažje izkoriš- čajo, ker delajo v tovarni ljudje, ki jim ni potreba, in jim tudi ni zato, da bi se borili za skupno idejo. To so kmečki sinovi in hčere, ki delajo za 50 dinarjev na 14 dni. Med tem pa si vzamejo hlapca ali deklo, ki jim delajo skoro za golo hrano-. Drug dopis v »Delavski Politiki" z Lesc pri Bledu pa se glasi: .De- lavstvo vztraja pred tovarno ... Pos- lali so po brezposelne (da bi šli mesto času borbe niso hoteli delati, ampak so štrajkali. Toda vse to se zdi nepra- vilno samo na prvi hip. Oni, ki pa bolje pozna današnji položaj in vzroke tega slabega položaja, bo mislil drugače! Res je, da imajo brezposelni pra- vico do dela. Res je, da imajo kmetje y kmečki fantje in dekleta pravico, da so oblečeni. Toda do teh svojih pravic ne smejo priti na račun tovarniškega de- lavstva, na račun delovnih, zaposlenih tovarišev. Vsem slojem delovnega ljud- stva se danes godi krivica: brez- poselnim, kmetom in tovarniškim de- lavcem. Kmečko posestvo, malo in srednje, danes ne prinaša niti toliko da bi kmet mogel plačati davke, kaj šele sol in obleko! Brezposelnim se odvzema pravica do življenja, do kruha. Tovarniški delavci si ohranijo komaj golo življenje. 7oda kmetje in brez- poselni svoje revščine in svojih krivic ne bodo odpravili s tem, da bodo iz- podrivali zaposleno delavstvo in sami delali za sramotne mezde. S tem bodo svojo revščino, bedo in trpljenje samo še povečali trpljenje vsega delovnega ljudstva, kajti krize, ki jih je prignala pred tovarniška vrata, ne bodo od- pravili! Morda si bodo opomogli za en dan, za en mesec, za eno leto, toda «traikuiočih delavcev na delo in da bi en aan, za en raesa^cnuinu,^ ^J v^lro bor- revščina bo vedno večja, ker bo šte vilo brezposlenih vedno rastlo, delav- na ta način onemogočili delavsko bor bo.) Fantek je tekal od hiše do hiše in vabil na delo. Potem so prišli in vprašali, ali naj gredo delat ali ne; ko so jim štrajkujoči delavci pojasnili, JJ~ kako je, niso šli brezposelni na delo. Le par jih je v stiski zagrabilo za lo- pato. Nastopila je straža (ki so posta- vili delavci, da nihče ne bi kršil skupne borbe in šel na delo). Tako so se morali tudi ti brezposelni umakniti". Na prvi pogled bi kdo mislil, da delajo zaposleni delavci krivico kmeč- kim sinom in hčeram. Češ, ne privoš ske mezde se bodo nižale, kmečka posestva bodo naprej propadala. Kmet- je še dalje ne bodo mogli prodajati svojih pridelkov, davki bodo vedno naprej rastli. Rešitve ne bo, če se bo ljudstvo med seboj borilo za drobti- nice, ki padajo z bogatinove mize in z medsebojno borbo slabilo svojo moč. Rešitev leži le v tem, če se bo in složno stvom in podjetjem so se vršila do pol desetih zvečer. Delavstvo je nes- trpno pričakovalo izida, nakar je po- zno zvečer na shodu odobrilo sklepe. Pogajanj so se udeleževali zastopniki stavkujočega delavstva, podjetja, Stro- kovne komisije za Slovenijo, Splošne delavske strok, zveze, Delavske zbor- nice, Banske uprave, sreski načelnik in mestni župan. S stavko si je delavstvo pribori- lo kolektivno pogodbo, na katero se bo v bodoče lahko sklicevalo v sporih s podjetjem. Kolektivna pogodba dolo- ča med drugim okrog 25% zvišanje mezd v tkalnici. Pri akordnem delu podjetje v nobenem slučaju ne sme plačevati delavcev niže od tega mini- muma, ki je kljub zvišanju plač še vedno nizek. Kolektivna pogodba vse- buje nadalje važne določbe glede pre- meščanja delavstva iz oddelka v od- delek, glede izplačevanja mezd, glede odškodnine rob, bolezni in drugih za- držkih, glede razdelitve delovnega ča- sa itd. Sklenjena je za pol leta s tri- mesečno odpovedjo. Podjetje je spre- jelo nazaj 8 zavednih delavcev, ki jih je v maju odpustilo in se je obveza- lo, da radi stavke ne bo nikogar pre- ganjalo. Nadmojster je vsled trdovrat- nega odpora podjetja zaenkrat ostal na svojem mestu, vrši se pa proti njemu preiskava Materielno delavstvo ni doseglo vsega, kar je hotelo. Vpliv stavke na zavednost in odpornost delavstva pa je izredno velik. Pomisliti moramo, da v Kočevju še od povojnih let, ko je bila rudarska stavka, ni bilo sploh nikake- ga mezdnega gibanja, kaj šele stavke. Nadalje je v tovarni »Triglav* nez- natno število pravih delavcev, velika večina je kmečkega proletariata po- sebno popolnoma nezavednih deklet. Vkljub temu je bila tovarna s pomoč- jo ostalega delavstva (rudarjev) za- stražena noč in dan. Vsi manevri pod- jetja, da bi spravilo ljudi na delo, so bili popolnoma zaman. Pomožna akcija je uspešno delala v mestu in na kmetih ter zbrala dokaj denarja in živeža. Meščani, ki sami občutijo do- brote današnjega gospodarstva, niso nastopali proti stavkujočim. Tu si ne moremo kaj, da ne bi omenili znanega odvetnika, pri zadnjih volitvah kandi- data na Jevtičevi listi, ki je edini od- krito nastopil proti delavstvu, čeprav je dobil 5. maja v mestu skoro vse bila lahko prinesla točnejše informa- cije o številu stavkujočih, o razmerah v tovarni in o času pričetka stavke. Število stavkujočih je bilo v vseh ča- sopisih dosledno napačno: 280 na- mesto 330. Iz tega sledi, da so vsi prepisovali eden od drugega. Delavci, delavke! Stavka je se- daj končana. Z njo ste si nekaj pri- borili. Ne dopustite nikdar in pod no- benim pogojem, da bi podjetje izigra- valo kolektivne pogodbe! Prepričali ste se, da složni in organizirani nekaj po- menite. Brez enotnosti in borbene or- ganizacije pa boste vedno sulnji in vedno lačni/ Videli ste, kaj lahko do- sežete in kaj bi še lahko dosegli, če bi ne bilo med vami neodločnih mlač- nežev, na katere se niste mogli za- nesti. Vsi, kar vas je v obratu, morate biti nerazdružljivo enotni, sicer vas bodo vedno tlačili in preganjali Vsi siromaki po vaseh in mestih se mora- mo zdruiiti — in močnejši bomo od hrasta! Tekstilci, ob stavki so vam pomagali rudarji, kmetje in obrtniki, ob drugi priliki morate vi njim! Sa- mo na ta način se bomo počasi zdru- žili v skupno fronto in postali spo- sobni za odločilni boj proti skupne- mu zlu, to je proti kapitalističnemu gospodarstvu ! slovensko ljudstvo skupaj borilo za svoje upravičene zahteve. Ce glasove onih delavcev, ki so smatrali se bo medsebojno podpiralo v borbi za potrebno, da se volitev udeleže. Če se Ob stavki so se iim odprle oči, kar jih niso pustili delati, čeprav sami POPRAVEK. 1. Ni res, da bi dne 27. IV. 1935, podal izjavo, da v Mošenjski občini ni brezposelnih, ampak sem vedno s prijatelji debatiral, na kak način bi se dala brezposelnost pri nas omiliti. 2. Ni res, da bi dne 27. IV. 1935 podal izjavo, da je bilo za našo ob- čino nakazanih 45 tisoč Din in da je predsepnik občine to nakazilo odklo- nil z motivacijo, češ da pri nas brez- poselnosti ni. Res pa je, da se brez- poselni stalno oglašajo pri meni in jih po možnosti in uvidevnosti ne oziraje se na politično prepričanje vedno bodisi materialno, bodisi mo- ralno podprem. 3. Nikdar nisem trdil, da v ob- čini Mošnje ni brezposelnih, izjavil sem pa že večkraj, da je tudi nekaj delamržnežov, kar je tudi res. 4. Na noben način ni res, da bi poznal delo le po besedi in da bi kljub temu dobro živel, ampak je res nasprotno, da imam mnogo fizičnega in duševnega dela, ter da ne živim v sijajnih gmotnih razmerah. 5. Ni res, da bi se ne zavedal kam spadam, ampak sem bil vedno pristaš napredne in nacijonalne misli. Nikolaj Prestor, šolski upravitelj, Mošnje, J /.i i i lm LJUDSKA PRAVICA 15. junija 1935. Kmetje v Južni Srbiji. V južni Srbiji se nahaja bakreni rudnik Bor. Rudnik daje najboljši ba- # ker v Evropi, premog in celo zlato. Zaposluje 5 tisoč pet sto delavcev in dela s polno paro. Iz rudniških dimnikov puhte stru- peni plini, ki so uničili vso okoliško polje na 19 km daleč. Nemogoče je na bližnjih posestvih karkoli pridelati. Ne uspeva niti žito, le najslabša ko- ruza, vinogradi so do tal uničeni, seno s teh travnikov je za živino nevarno... Vse to je dognala državna komisija. Iz rudnika pritaka voda, ki nosi v sebi baker. Za to vodo je naprav- ljen poseben ribnik. V ta ribnik me- čejo staro železo, na katerega voda odlaga baker. Iz ribnika teče voda v Borski potok, iz potoka v reko in tako naprej. Vsa okoliška voda je zastrup- ljena in je ne sme piti niti človek, niti živina, niti rastlina. .. Tudi to je dognala državna komisija. Do 1930 leta je uprava borskega rudnika plačevala malenkostno od- škodnino kmetom, kljub temu, da rudnik letno nosi 66 miljonov čistega dobička. Po letu 1930 pa je tudi ta odškodnina prenehala. Župani okoliš- kih občin, bogati ljudje, ki so proda- jali rudniku drva, seno in slamo in mastno služili, niso za svoje občane ničesar zahtevali. večja gospoda krade, ki ima vsega zadosti, pa ne bi mi največji siromaki, ki nimamo nič drugega, kot naše ci- gansko ognjišče ! Če se pa stepemo ali malo streljamo s kakimi starimi pištolami, saj to je male ikost. Res je, da naše ciganice prosijo in tudi ne- katere večkrat kaj izmaknejo, ako ni slučajno nobenega pri hiši doma. Ta- ke hrane, kot jo imamo mi cigani, ne bi privoščil niti psu in tudi v takšnih časih, kot so sedaj, se jako malo na- prosi. Kmetje godrnjajo, obrekujejo naše ciganice in jih večkrat tudi za- pode, ker so že sami nad sabo jezni. Tudi na kmeta se zvrača vse, kar je najslabše, zato jim tega ne mo- remo zameriti. Vsak dan imajo same izdatke, o dohodkih ni govora, ker jih nimajo. Marsikateri kmetje se pri- tožujejo : saj smo že sami cigani, pa moramo vse preživljati, gospodo in cigane. Na dnevnem redu je, da ima- jo vsake vrste siromake pred vrati: brezposelne, berače, pogorelce, nas cigane, slepce, katere vodijo večino- ma otroci, na vse načine pohabljene vojne invalide, kateri so se vojskovali za domovino, a morajo sedaj beračiti. Financarji in eksekutorji jim stalno svojo pesem pojejo. Zato pa tudi nam ciganom trda prede, iz dneva v dan gledamo, od- kod bo prišel košček kruha v to pas- je življenje DOPISI. KANIŽARICA pri ČRNOMLJU Kanižarica je naša ciganska vas. Potrebno se mi vidi, da opišem svo- je življenje, gospod urednik, prosim, da bi bili tako prijazni in priobčili v Ljudski Pravici moj ciganski dopis, v katerem tudi jaz popisujem svoje bed- no življenje. Pa kaj čemo, cigan je cigan ! Zimo smo hvalabogu pregurali. Več ciganov nas ima kake take bajte; glavno se nam zdi to, da se pozimi malo bol zadekamo. Ali težko onim, ki še takih bajt nimajo, ki morajo cele zime zmrzovati pod šotori. Mar- sikateri tako ozebejo, da postanejo potem celo življenje lazarji. Premisli- te, kako je strašno gledati človeka, ki lazi po štirih! Že v tem vidimo, kak- šno socialno zaščito imamo. In sedaj, ko je prišla pomlad, smo si ciganski bajtarji postavili šotore zunaj, da bi te tople dni preživeli na svežem zra- ku. Marsikje se nam oporeka, da smo cigani najraje pod šotorom, kje v lo- gu, a to ni res. Kajti nemogoče je celo leto živeti v takih bajtah, kot jih imamo mi cigani, ker so naše bajte tako slabe, kot nekateri svinjaki. Da vam povem resnico: tudi mi bi ho- teli imeti pravilno stanovanje, sobe, kuhinjo, dobro hrano, lepo obleko itd., kakor drugi ljudje, ker pa na žalost dosedaj še nismo do tega prišli, se moramo zadovoljiti s tem, kar imamo. Naša bogastvo in kultura jako počasi napredujeta, a upam, da bomo čez nekaj časa to dosegli. Ljudje nas obrekujejo, da kra- demo, da se med seboj pretepavamo in včasih tudi streljamo, da smrdimo kot cigani, da se selimo od ene na drugo stran, da ciganice zmeraj pro- sijo, pa bila mlada ali stara, da mi vse sproti zapijemo, kar zaslužimo in da tudi radi lenobo pasemo. Da, to je vse res, a ciganu ni zamere, ker je zaradi slabega življenja in slabe izo- brazbe v tako delo prisiljen. Do da- nes še ni bilo človeka, ki bi nam nu- dil socialno zaščito. Ce se pa včasih napijemo — saj to je redko kdaj — ali mislite, da se mi ne smemo razveseliti? Saj tonam je .vse v tem našem blodnem življe- nju! Ne zamerite nam, ako krademo, povejte nam, kdo ne krade? Saj naj- PRI NAKUPU štedi le tisti, ki kupuje blago za obleke in manufakturo sploh pri znani tvrdki NOVAK - LJUBLJANA, Kongresni trg 15. pri nunski cerkvi. Knjigarna Kleinmayr & Bamberg Telefon §tev. 31-33. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16. najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za petje, klavir in druge instrumente. Knjige in časopise dobavlja iz inozemstva v najkrajšem času. Knjige Ekonom- ske enote in Male biblioteke na zalogi. Čeprav smo cigani, vseeno ve- mo, da nas je rodila žena ali mati, kakor vse druge ljudi. Zato imamo tudi mi pravico do pravega človeške- ga življenja. Tudi za nas cigane bo- do morale višje oblasti ukreniti po- trebne stvari. Proč s šotori! Cigan. CELJE. Tehnični biro i preduzeče, ing Taškovič iz Skoplja je prevzel regu- lacijo Savinje v Tremarjih pri Celju. Delamo skoro zastonj, kaj pa hočemo? Postopa se z nami, kakor s sužnji v starem veku, ko si je fevdalna gospo- da gradila gradove. Nesreče se dogajajo vsak dan. Dne 25. maja je nastala eksplozija pri ponovnem vrtanju stare mine. Pone- srečila sta se dva delavca. Oba sta bila z rešilnim avtom odpeljana v celjsko bolnico. V pondeljek 27. maja sta se po- novno dva ponesrečila. Eden je utonil pri padcu iz provizornega lesenega mostu. Drugi pa si je rešil življenje. To govori več kot dovolj, da lahko vsakdo uvidi, kako je preskrb- ljeno za varnost življenja. Higienski pogoji so taki, da smo vsi ušivi in u- mazani, kakor na kaki „fronti". Več raztrgamo in škodujemo zdravju, kakor zaslužimo. Plačo ima- mo od Din 1-75 do Din 2 na uro. Kje so preroki vseh barv, ki so nas imeli tako radi ob času volitev. Gg. Stante, Prekoršek, Topalovič, Svetek itd. Res ni nobenega, ki bi se hotel malo po- brigati za te naše razmere. Minulo nedeljo 26. maja se je vršil ustanovni občni zbor podružnice Zveze delavskih žena in deklet za Slovenijo v Celju. Zbora so se udele- žile članice polnoštevilno. Zastopane so bile tudi žene iz Zabukovce. Zbor je pismeno pozdravila tuk. podružnica privatnih nameščencev in mu želela mnogo uspeha. Osebno je pozdravil zbor funkcionar tuk. »Svobode*. Po- grešale smo tukajšnje strokovno or- ganizirano delavstvo. Delegatinja zve- ze je v enournem govoru vzbudila mnogo interesa med ženami za nalo- ge, ki jih nalaga sodobnost delavski ženi. Žensko gibanje v Celju ima vse predpogoje za dober uspeh, — le po začeti poti neustrašeno dalje. Strokovno organizirani kovinarji v Celju so zelo nezadovoljni z raz- merami v organizaciji sami in v med- strokovnem odboru. To niso dobre in zdrave razmere, ker slabijo borbeno moč organizacije in ji utegnejo celo tako škodovati, da organizacija izgubi na članstvu in ugledu. Za to ni dobro, da se dopuščajo stvari, ki v strokovno organizacijo ne spadajo. Na pravkar minulih sejah medstrokovnega odbora se je hotelo naložiti organizaciji stroške agitacije za pravkar minule volitve za Topalo- vičevo listo. V zadevo je moral po- seči celo tajnik centrale in je to pre- prečil. Tako je tudi prav. Strokovno organizirani delavci nismo vsi „komoraši" in tudi če bi bili, ne dopuščamo, da bi se težko zaslužen denar in odtrgan od ust naši lastni deci, uporabljal za agitacije po- edincev, ki potrebe, zahteve in voljo članstva nočejo namenoma poznati. Imamo ženico-vdovo z več otroki, ki bi bila nujno potrebna pravne pomoči. Res pokojni ni bil naš član, naša mo- ralna dolžnost pa je, da ji pomagamo. Dopuščati take razmere v organizaciji in jih ne dati na znanje pač na način, ki je mogoč, pomeni organizacijo raz- bijati. Že samo to je neresno, da se ukvarjamo s stvarmi, ki same ob sebi ne bi smele biti predmet razprave. Tako tratimo naše sile z neplodnim delom, namestu, da žrtvujemo vse sile krepitvi organizacije za izboljšanje našega bednega položaja. Organiziran kovinar. Drobne vesti. V Ameriki bosta najbrže izpuš- čena Munej in Bilinz. To sta dva de- lavca, ki sta 19 let po nedolžnem se- dela v ječi. Kljub temu, da je bilo pričam dokazano, da lažejo, sta mo- rala v ječo, ker se jih je hotela oblast iznebiti. Sedaj, po 19 letih trpljenja, bosta puščena na svobodo. Vlada se je morala vdati pritisku neštetih de- lavskih in drugih organizacij, ki so zahtevale njuno oprostitev. Francija. Pristaniško mesto Le Havre. Nedavno so v tem mestu spu- stili v morje največjo ladjo sveta. Pre- den je odplula, so mornarji tega mes- ta pričeli stavkati, ker so hoteli imeti boljšo plačo. Zastavkalo jih je 2000. Nova ladja ni mogla na morje, ker so mornarji stavkali in podjetniki so morali mornarski zahtevi — ugoditi. Na Danskem, je umrl nemški emigrant Worch. Ko je zbežal iz Nem- čije, so njegovo ženo aretirali in jo zaprli v koncentracijsko taborišče. Ne- davno je od prestanih muk tam umr- la, To je šlo možu tako do srca, da se mu je zmedlo in je v zmedenosti umrl. Nedavno so kmetje z ameriš- kega juga poslali dvoje odposlan- cev k vladi. Prišli so zamorci in be- lokožci, kajti revščina je povsod ena- ka. Dejali so: „Naše žene in otroci so si pritrgaie od ust, da so nas po- slale semkaj. Prišli smo se pritoževat nad postopanjem veleposestnikov. Na- še poizkuse, da se organiziramo, ve- leposestniki zatirajo z brutalno silo. Na cestah napadajo celo ženske. V temni noči jezdeci streljajo v kolibe agitatorjev in kmetov. V napadih je bilo ubitih že več naših ljudi, ki so krvaveli »kakor svinje*. Otroci so bili po zimi nagi, ker je zmanjkalo žak- ljev od umetnih gnojil, ki jim služijo za — obleko". Iz Bolgarije. Sovjetski poslanik pri bolgarski vladi je vložil protest zaradi pisanja ruskih emigrantskih ča- sopisov. Ti časopisi hujskajo nasov- jete in na teroristična dejanja (t. j. na osebne napade in poškodbe). Nedav- no je bil izvršen atentat na tajnika sovjetskega poslaništva v Sofiji. Aten- tat je izzvalo pisanje hujskaškega emi- grantskega lista. Inozemski listi so poročali, da je predsednika nemške vlade Gohrin- ga pozdravila velika demonstracija, ko je izstopil v Sofiji na bolgarska tla. To nam je lahko razumljivo. V Parizu je pričela neka trgo- vina prodajati plinske maske, kot drug- je prodajajo krompir in blago. Štrajki v Nemčiji. 6000 delav- cev tovarne Wanderer, ki izdelujejo avtomobile, je zaštrajkalo. Delavci za- htevajo, da se jim povišajo mezde, kolikor so se podražile cene in še razna druga izboljšanja. Štrajk v nem- ški vojni industriji je še posebno ve- lik uspeh. Prav tako je štrajkalo 3000 delavcev v tovarni za izdelovanje mo- torjev. Pisarna društva narodov po- roča, da je leta 1934 umrlo v 50 dr- žavah 2,400.000 ljudi za lakoto. Nad 1 miljon jih je izvršilo samomor radi gospodarskih neprilik. V istem letuje bilo uničenih nad 1 miljon vagonov žita, 267.000 vagonov kave, 258 mi- ljonov kil sladkorja, 25 miljonov kil mesa itd. Knjigarna BREYER ZAGREB Masarykova 5. Telefon 98-32. Rč. pošt, šted. 38 555_ PRIPOROČA veliko izbiro NAPREDNE domače in tuje LITERATURE Zahtevajte prospekteII Za tiskarno Balk&nyi Ernest, Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Kranjec MiSko, D. Lendava, 72.