ROMANO THEM ROMSKI SVET ROMANO THEM ROMSKI SVET številka 15, avgust 2002 založnik Zveza Romov Slovenije Arhitekta Novaka 13 9000 Murska Sobota tel.: (02) 53-41-710 fax: (02) 53-41-711 e-mail: romani.union@siol.net glavni in odgovorni urednik Jožek Horvat - Muc uredniški odbor dr. Pavla Štrukelj Monika Sandreli Janja Rošer Daniel Šarkezi Jelenka Kovačič Bečiri Fatmir dopisniki Zdravko Filipovič, Krško Filip Matko, Murska Sobota Anita Cener, Serdica Lujzi Baranja, New York Dragoljub Ackovič, Beograd prelom in tisk Tiskarna Klar, Murska Sobota naklada 500 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo RS št 415-562/96, se Romano them - Romski svet šteje med proizvode za katere se plačuje 20% davek na dodano vrednost. Izid časopisa Romano them je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS in Urad za narodnosti RS VSEBINA Jože Horvat - Muc: Beseda urednika ........................2 Milan Kučan: Govor predsednika Milana Kučana .............3 Filip Matko: 6. april 2002 dan Romov......................4 Filip Matko: M. Sobota 12. april dan Romov................ 7 Filip Matko: Skupščina Zveze Romov Slovenije............. 7 Filip Matko: Štefka, Esma in Traja........................8 Filip Matko: Okrogla miza o manjšinskih medijih...........9 Filip Matko: Srce cigansko.....................................10 Filip Matko: Čapljine plesalke................................ 11 Lipe Juhart: Romske novice ....................................11 Lipe Juhart: Že dve TV oddaji za Rome..........................12 Filip Matko: Politični forum Romov ............................12 Filip Matko: Romske plesalke iz Zenkovec...................... 13 Filip Matko: Plesni trio. ............................... 13 Filip Matko: Zbiranje romskih besed......................14 Lipe Juhart: Tečaj romskega jezika za Nerome ............15 Gorski: Romi v Porabju in v Avstriji ................... 16 Filip Matko: Zenkovci: Večer romske kulture.............. 16 Filip Matko: Posveta na Tišini in Krškem 17 Gorski: Romi se izobražujejo.............................18 Filip MAtko: Za boljši danes in jutri Romov ................... 18 Gorski: Violinist Mario Horvat Palko ..........................19 Filip Matko: Romi najuspešnejši v nogometu......................20 Alenka Kotnik: Manjšine in mediji v JV Evropi..................21 Ivan Ivančič: Romski svet.......................................22 Tina Cigler: Zaničevati je veliko enostavneje kot občudovati ..24 Mojca Andoljšek: Bralna značka ................................25 Fatmir Bečiri: Đurđevski dan...................................25 Fatmir Bečiri: Zakaj uporabljate besedu »cigan« ...............26 Suzana Kosec: Jagori / Ogenj iz Črnomlja .....................27 Jožek Horvat Muc: Pesmi ........................................27 RD Rjavo dombo: Nastop v gradu Zaboku na Hrvaškem .............28 ROMANO THEM ROMSKI SVET 1 UVODNIK Beseda urednika Jože Horvat - Muc glavni in odgovorni urednik P red nami je petnajsta številka časopisa Romano them - Romski svet in prav ta izdaja časopisa prinaša noviteto pri prispevkih in predstavljanju dogodkov, kateri so večinoma objavljeni v slovenščini in romščini. Veliko se je dogajalo v zadnjem času v zvezi z nami Romi in prav je, da naše bralce o tem obveščamo oziroma informiramo. Posebej zanimiva tema je zastopstvo predstavnikov Romske skupnosti v občinskih svetih. Osebno apeliram in pozivam naše Rome, da naj izkoristijo zakonsko dano pravico do pridobitve svetnikov v občinskih svetih. Prav tako se naj pokaže volja do priprav in angažiranje za jesenske volitve. Najbolj pomembna pa je prava izbira sposobnih predstavnikov Romov v občinskih svetih. V naslednji številki našega časopisa bomo vsekakor objavili imena novih romskih občinskih svetnikov. Pri Zvezi Romov Slovenije pa bomo ustanovili še Svetniški forum. Na koncu pa naj zaželim našim bralcem ugodno branje. 2 ŠTEVILKA 15 AVGUST 2002 DOGODKI Govor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana na prireditvi Svetovnega dneva Romov na Tišini, 6.4.2002 Milan Kučan, predsednik republike Slovenije s poštovani in dragi udeleženci in udeleženke današnjega srečanja, spoštovani gospod predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc! Rad sem se odzval vabilu na današnjo slovesnost. Svetovni dan Romov simbolizira velike spremembe v zavesti človeškega sveta. Besedi Rom, kar v slovenskem jeziku pomeni Človek in Roma - ljudje, ljudstvo, nista več le jezikovni oznaki za skupino tujcev v tako imenovani normalni evropski civilizaciji. Zdaj že označujeta voljo novega časa, da se Romi s svojimi posebnostmi vključujejo v vsakdanje življenje večine evropskih narodov in držav. Zato nista več naključje velika pozornost, ki jo posveča v zadnjem desetletju Svet Evrope prav romskemu vprašanju, in tudi ne najnovejši predlog Finske, da bi Romi dobili skupno evropsko predstavništvo. Romi, tudi tisti v Sloveniji, so hodili pretekla stoletja trnova pota preživetja. Bili so preganjani, razseljeni, poniževani in zaničevani. Veljali so za manjvredne ljudi. Razglašali so jih za tatove, potepuhe, morilce in nasilneže. Bili so v najboljšem primeru getoizirani, s političnimi in psihološkimi pregrajami ločeni od t. i. normalnih ljudi. Nacisti in njihovi privrženci med drugo svetovno vojno so Rome zapisali smrti. V spominu nam ostajajo nemška koncentracijska taborišča in grozodejstva, ki so jih tudi nad Romi počeli ustaši v Jasenovcu. Tam je za večno ostal tudi prenekateri Rom iz Slovenije. Tudi konec vojne ni povsod po Evropi prinesel polne in tako želene svobode in možnosti za uveljavitev človeškega dostojanstva ter za normalno človeško življenje. Tudi ne možnosti za ohranjanje lastne etnične identitete Romov. Zdaj se po političnih spremembah v Vzhodni Evropi stvari obračajo na bolje. V Evropi dozoreva spoznanje, da sta njena varna prihodnost in dostojno življenje ljudi, ne glede na njihovo različnost, mogoča le v sožitju vseh narodov, narodnostnih, kulturnih in jezikovnih manjšin, v njihovi enakopravnosti in v enakih možnostih za razvoj. Samo tako je mogoče oblikovati pristno politično, kulturno in duhovno identiteto, ki jo v globalnem in večsrediščnem svetu Evropa za zagotavljanje svojega vpliva tako nujno potrebuje. Bogastvo Evrope predstavlja prav pluralizem avtonomnih in enakopravnih vsakovrstnih entitet. Romi s svojo razpršenostjo po vsej Evropi, vendar brez posebne romske domovine, so v pravem pomenu evropska manjšina, čeprav živijo romske skupnosti znotraj posameznih držav in bi morala biti vsaka od teh držav tudi njihova domovina, s katero bi delili njeno usodo v dobrem in zlu, pri njihovih padcih in vzponih in upanjih za prijaznejšo prihodnost. A kot manjšina potrebujejo Romi tudi zaščito držav, v katerih živijo, in tudi Evrope kot celote. To priporoča parlamentarna skupščina Sveta Evrope, zlasti v svojem priporočilu 1203 iz leta 1993 z jasnimi zahtevami o romskih pravicah na področju kulture, izobraževanja, obveščanja, enakopravnosti zaposlovanja in tudi sicer v vsakdanjem življenju, vse z namenom, da bi v evropskem prostoru odpravili vsakršno obliko romske diskriminacije. Velja si prizadevati, da bodo članice Sveta Evrope vsa ta priporočila tudi udejanjale. To velja v celoti tudi za Slovenijo. Med redkimi evropskimi državami imamo v svoji ustavi tudi določbo o romski skupnosti pri nas. Vendar je pri nas še vedno odprto vprašanje, ROMANO THEM ROMSKI SVET 3 DOGODKI naj položaj Romov določi globalni zakon, ali naj zaščito posebnih pravic romske skupnosti urejajo področni zakoni. Doslej se je to zgodilo že v sedmih različnih zakonih, od zakona o lokalni samoupravi do zakona o vrtcih in osnovni soli. V postopku sprejemanja sta še dva nova zakona, zelo pomembna za državljansko participacijo Romov v lokalnih skupnostih, kajti romskega svetnika so doslej volili le v Mestni občini Murska Sobota. Že letos na občinskih volitvah naj bi bilo to mogoče v vseh občinah, kjer živijo Romi. Nekateri sedanji politični odzivi, češ, da v tej ali oni občini ne živi dovolj Romov, ali pa da se Romi izrekajo za Slovence, govorijo o tem, da je v politični zavesti v Sloveniji nagnjenost k diskriminaciji drugačnih še vedno pomemben dejavnik, ki ne naleti na potrebno zavrnitev. Tako je tudi s poskusi diskriminacije Romov. Za sožitje romskih skupnosti v širših socialnih okoljih bomo morali še mnogo postoriti, posebej glede zaposlovanja, bivalnih pogojev družin in izobraževanja. A to moramo postoriti skupaj, kajti sožitje, ki je veliko več kot le strpno življenje drug ob drugem, ste odgovorni tudi Vi. Tudi v Vaši zavesti živijo predsodki do ljudi, ki so drugačni od Vas, pa tu- di do človekove nuje, da dela in se za to delo izobražuje. Mnogi Romi v Sloveniji so se teh predsodkov otresli. Naj Vam povem primer iz vsakdanjega življenja. »Oblast pravi, da si Rom, mi ti pravimo Cigan. Kaj si v resnici Š« je vprašala soseda nekega Roma. Ta ji je brez oklevanja odgovoril: »Sosed sem, soseda, sosed !« V njegovem odgovoru je modrost, ki ji ni kaj dodati. Veseli nas vse, da med Vami dozoreva spoznanje, da brez Vašega aktivnega sodelovanja in samoorganiziranosti ne more biti sprememb na bolje. O tem govori 14 romskih društev v enajstih občinah, ki so povezana in združena v skupno organizacijo Zveza Romov Slovenije. To nam sporočajo tudi Vaša revija Romano them / Romski svet, romske radijske oddaje na Murskem valu in Studiu D Novo mesto, mesečne televizijske kabelske oddaje in ne nazadnje tudi bogat kulturni program, ki ste ga pripravili za Vaš in naš današnji praznik. Želim Vam in vsem, ki dobro mislijo, vse dobro, prijetno druženje in boljši jutrišnji svet. Zanj se je vredno potruditi ne samo zaradi nas, marveč tudi mladih, tudi romskih rodov. Tišina, 6.aprila 2002: Romano dij / Dan Romov Filip Matko, prevod: Jožek Horvat Muc v telovadnici Osnovne šole Tišina je v soboto, 6. aprila, potekala osrednja prireditev slovenskih Romov ob letošnjem Svetovnem dnevu Romov - 8.aprilu. Pod geslom Romano dij / Dan Romov ga je Zveza Ro- mov Slovenije pripravila na Tišini, kajti v tej občini je zelo aktivno Romsko društvo Caplja Borejci-Vanča vas. Nekaj po 10.uri so vse navzoče pozdravili župan Občine Tišina Alojz Flegar, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc in predsednik Republike Aloji Flegar, župan 4 ŠTEVILKA 15 AVGUST 2002 DOGODKI Jožek Horvat Muc Slovenije Milan Kučan. Zatem pa so v bogatem kulturnem programu nastopile številne folklorne in glas- Milan Kučan, predsednik bene skupine romskih društev iz vse Slovenije, dva romska Ijudska poeta in mladi violinist: mlajša folk- 'v lorna skupina RD Čaplja Mlajša folklora, RD Čaplja Borejci-Vanča vas, folklorna skupina RD Romano gav Novo mesto, glasbena sku- RD Romano gav, Novo Mesto pina Duo Baccara iz Murske Sobote, ljudska poeta Romeo Horvat Popo s Pušče in Sašo Nezirovič iz Velenja, Romeo Horvat Popo, Sašo Nezirovič združene folklorne skupine RD Pušča, RD Romani Union Murska Sobota, RD RD Romani Union M.Sobota Zeleno vejš Serdica, RD Zeleno dombu Puconci in RD Rjavo dombu Zenkovci, glasbena skupina Trin čhave s Pušče, foklorna skupina RD Romano pralipe Mari- RD Romani Union M.Sobota bor, violinist Mario Horvat Palko iz Zenkovec, starejša foklorna skupina RD Čaplja Borejci-Vanča vas ter za zaključek kot posebni gost glasbena skupina Šukar iz Ljubljane. RD Zeleno vejš, Serdica O dejavnosti Romov v Sloveniji danes je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan menil: » To je vsekakor zelo pozitiven premik med Romi samimi, seveda tudi v družbi večinskega naroda. Takšne stvari pred leti ne bi bile mogoče, ne bi si jih niti znali predstavljati. Ampak stvari se niso zgodile samodejno. Bilo je potrebno veliko naporov posameznih ljudi, RD Zeleno dombu, Puconci ROMANO THEM ROMSKI SVET 5 DOGODKI RD Rjavo dombu, Zenkovci ki so razumeli potrebo po sožitju Romov, po sožitju večinskega naroda z Romi, da so del našega življenja in naše stvarnosti. Eden takš- RD Romano pralipe, Maribor nih ljudi je bil pokojni dr.Vanek Šiftar. Takrat se je zdelo, da je to iluzija. Ampak vendarle ! Pokazalo se je, da je to realnost in jaz sem tega vesel.« Starejša skupina RD Čaplja Skupina Šukar iz Ljubljane Mistu eršti pa palu Romano dij so sinja andi Tišina, an-du souvtu (6.) april. Andi Tisinakri škola le manuš en grejsinde u angjutne Alojz Flegar, Jožek Horvat Muc te u Milan Kučan. Andu kulturno program pu-men sikaude u folkloristča, hegedijšča, duj poetča, temu hegeduvausi te u Sukar andri Ljubljane: RD Caplja Borejci- Vanča vas, RD Romano gav Novo mesto, Duo Bac-cara Murska Sobota, Romeo Horvat Popo, Sašo Nezirovič, RD Pušča, RD Romani Union Murska Sobota, RD Zeleno vejš Serdica, RD Zeleno dombu Puconci, RD Rjavo dombu Zenkovci, Trin čhave Pušča, RD Romano pralipe Maribor te Mario Horvat Palko. Pali šukar proslava so sinja le Romen mistu Romano dij andi Tišina, remeš Žanah ah i so phenel pali buti le Romen- gri u predsednik Milan Kučan: »Adau hi pozitivno mistu Roma te mistu aur manuša. Asou valasu angju paur berš na oujahi možno, niti menge nauštik gondolindjamahi. Ham adau na aulo kurkoro pestar. Pekamdja but buti le paur manušengri, so hajon-ahi i potreba palu sožitje miškru Roma te okola manuša, hot hile uze zu amaru življenje te čačipe. Djeik mi-škri lende sinje te ti pokojno Vanek Šiftar. Akur dičholahi adau iluzija. Ham sadjek ! Sikaudja pe hot hi adau čačipe, te me som adaleske vojaušno.« Darilo predsedniku Milanu Kučanu Gostje na proslavi 6 AVGUST 2002 ŠTEVILKA 15 U M.Sobota, 12.april 2002: Romano dij / Dan Romov Filip Matko, prevodi Jožek Horvat Muc 1 2. aprila je prvo romsko društvo v Sloveniji, Romani Union iz Murske Sobote, pripravilo osrednjo občinsko prireditev ob Svetovnem dnevu Romov v Mestni občini Murskas Sobota. Prireditev je bila v dvorani kina Park. Nastopili so malčki iz romskega vrtca Romano na Pušči, osnovnošolci prve in tretje soboške osemletke ter osnovne šole Sveti Jurij in Tišina oziroma foklorni podmladek romskih društev Zeleno vejš Serdica in Caplja Borejci-Vanča vas. Andu 12. april kerdja u eršti Romanu društvo andri Slovenija u Romani Union andri Murska Sobota, mistu Romanu dij občinski proslava. I prireditev sinja andu kino Park andi Murska Sobota. Sikaude pumen u čhavore andri Puščakru vrtec, u školardja andru školi Murska Sobota, Sveti Jurij te Tišina. Adau sana u terne jvlkloristča andru društvo Zeleno vejš Serdica, te Čaplja Borejci- Vanča vas. Skupščina Zveze Romov Slovenije Filip Matko, prevod: Jožek Horvat Muc d same ustanovitve Zveze Romov Slovenije s sedežem v Murski Soboti deluje v tej romski zdruščini 10 romskih društev, ki tudi delegirajo delegate za skupščino. Čeprav danes ZRS združuje že 15 romskih društev iz vse Slovenije odloča na skupščini 20 delegatov, od katerih jih je 27.aprila v prostorih gostišča Grajski hram v Murski Soboti bilo 16 iz osmih društev. Manjkali so delegati iz Novega mesta in Krškega. Udeleženci tokratne skupščine so pod vodstvom svojega predsednika, Jožeka Horvata Muca, sprejeli ugodno oceno v zvezi z organizacijo 2.mednarodne konference 15.februarja v Ljubljani pod . naslovom Evropa, Slovenija in Romi, nadalje kot uspešno ocenili letošnjo osrednjo prireditev slovenskih Romov 6.aprila na Tišini, kakor tudi celotno podrobno poročilo o delu Zveze Romov od letošnjega 1 .januarja dalje ter še finančno poroči- R0MAN0 THEM ROMSKI SVET 7 DOGODKI lo za minulo koledarsko leto. Za novo blagajničarko zveze so izvolili Janjo Rošer. Delo Zveze Romov Slovenije je pohvalil tudi Geza Bačič iz Urada vlade RS za narodnosti, ki je prepričan, da ima država v Zvezi Romov Slovenije odličnega sogovornika glede reševanja celotne problematike te etnične skupnosti v Sloveniji, saj se je tako po obojestranski plati izkazalo za zelo uspešno že to, da je pred leti za to področje delovanja in reševanja težav v državi bilo namenjenih le 400 tisoč tolarjev, letos pa že kar preko 72 milijonov tolarjev. Mauk žaru kezdeto la Slovenska Romana Unijakro, kaskru bešibe hi andi Murska Sobota, hi mauk des organizaciji so den pumare delegat (membura) andi skupščina. Ha te te hi andi Slovenijaskri Romani Unija dešupaunč organizaciji andri čili Slovenija pa hi andi skupščina biš delegatča. Žara danla sana an-du 27.april andi Murska Sobotakru dijsčakru hram dešušav andru avto organizaciji. Nauna u delegatča andru Novo mesto te andru Krško. U delegatča andi skupščina so len vodinel u Jožek Horvat Muc phende u lačhipe pali buti so pe kerdja pri dujti konferenca so sinja andu 15 februar andi Ljubljane. Istu pe phendja palu Romanu dij so le kerde u Roma andu 6. april andi Tišina. U lačhipe pe phendja te pali Slovenska Romana Unijakri buti so pe ža kaun kerdja te palu poročilo loujengra but čakro. Pru nevo hi i Janja Rošer i blagajničarka. Unijakri buti dikhča te u Bačič Geza palu Slovensko governmento, so phenel hot hi la državake i Slovenski Romani Unija lačhu partneri. Adau pe te sikaul anda dau kauj sinja angnu misti aja buti čak 400 ezeri tolaurdja, adau berš pa priku 72 mil-iondja tolardja. Nepozaben večer romske glasbe v prepolnem Cankarjevem domu Štefka, Esma in Traja Kraljica romske glasbe, nominiranka za Nobelovo nagrado, prvič v Ljubljani Filip Matko 0 b letošnjem Svetovnem dnevu Romov, 8.aprilu, je vodja glasbene skupine Amala in istoimenskega romskega društva v Ljubljani, Imer Brizani - Traja, uspel angažirati za nastop v Ljubljani kraljico romske glasbe Esmo Redže-povo Teodosievsko iz Makedonije. Koncert je bil v torek, 9.aprila, v (pre)polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Kot nasploh v Sloveniji, je tudi na koncertu bila prisotnost Romov v statusu etnične manjšine, a je romska glasba kljub temu izredno navdušila poslušalstvo v dvorani. Vse je pred koncertom nagovorila Štefka Kučan, žena predsednika RS, ki je pozdravila predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata Muca, skupino Amala in še posebej nominiranko za Nobelovo nagrado za mir 2002, Esmo Redžepovo, a vsem Romom je čestitala ob njihovem prazniku - Svetovnem dnevu Romov, 8.aprilu. Slednjega so se še posebej razveselili člani manjše skupine poslušalcev RD Zeleno ve-jš Serdica in RD Romani Union M.Sobota, ki so se na koncert pripeljali iz Prekmurja. V prvem delu glasbenega večera je nastopila glasbena skupina Amala, ki ohranja romsko glasbeno dediščino, skupino pa poleg vokalista I.T.Brizanija sestavljajo profesionalni glasbeniki (Miha Hawlina, Ivan Gorenje, Uroš Rakovec, Tomi Purič, Goran Moskovski in Marijan Stanič). Na svojih nastopih po Evropi so prejeli številna mednarodna priznanja, doslej pa izdali že dve zgoščenki (Amala-gypsy mušic in Amala-dudum). Pod vodstvom Imerja Brizanija - Traje je skupina za tokratni koncert pripravila poseben program in to v sodelovanju s Komornim orkestrom, člani ljubljanske Filharmonije in Opere ter tako združila tradicionalno rom- 8 ŠTEVILKA 15 AVGUST 2002 DOGODKI sko glasbo, koketirala z jazzovskimi vložki, a s klasičnim prizvokom delovala kot nekakšna zvočna kulisa za film z romsko tematiko. S tem je zadostila tudi okusu glasbenih sladokuscev, čeprav se v romskih skladbah Traje pozna njegove korenine (albanske glasbe) s Kosova. Značilne melodije balkanskih gora in Romov so zajete v pesmih Esme Redžepove Teodosievske, kraljice romske glasbe, ki jo je Svetovni romski kongres, skupaj z nekaj svetovnimi humanitarnimi organizacijami, predlagal za Nobelovo nagrado za mir leta 2002. V njenih pesmih in melodijah je čutiti indijske, perzijske in španske vplive, a ustvarjajo razburljivo, veselo in tankočutno razpoloženje. To je velikokrat dvignilo na noge (pre)številno poslušalstvo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki pa sicer ne dopušča večjih gibalnih poizkusov občinstvu. Je pa zato dvorana toliko bolj odmevala od skandiranja. Skladbe namreč odražajo ljubezen Esme do rojstne Makedonije in njenih romskih korenin, do pokojnega moža, kakor tudi do posinovljencev, ki so jo spremljali kot glasbeniki (Sami Za- jirovski, Eljam Rašidov, Zahir Ramadanov, Elvis Huna in Simon Atanasov). Kot je znano, je poleg le-teh posvojila še 41 fantičev, ker sama pač ni mogla imeti otrok. Vsi so z njeno pomočjo odrasli v umetnike, zdravnike in ugledne meščane po vsem svetu. Ob zaključku sta Esma in Traja v duetu zapela romsko himno Dželem, dželem (Hodil sem...) in skandiranju v dvorani ni in ni bilo konca. Občinstvo je zahtevalo bis in Esma je ustregla.... Glasbena noč je v spominu ostala za vedno. Okrogla miza o manjšinskih medijih v JV Evropi Filip Matko, prevod: Jožek Horvat Muc 8 maja je ljubljanski Mirovni inštitut oziroma Inštitut za sodobne družbene in politične študije, ki ga kot programska direktorica vodi Brankica Petkovič, pripravil v konferenčni dvorani ljubljanskega hotela Union okroglo mizo z naslovom Manjšine in mediji v jugovzhodni Evropi. V organizaciji Združenja medijev iz jugovzhodne Evrope in to v okviru Mednarodnega inštituta za tisk z Dunaja in Mirovnega inštituta iz Ljubljane so se na okrogli mizi sešli novinarji, uredniki in medijski izvedenci iz držav jugovzhodne Evrope: Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Srbije, Orne gore, Vojvodine, Kosova, Romunije, Bolgarije, Albanije, Grčije in Moldavije. Urednik radia Murski val, Marjan Dora, je ob tem predstavil že večletno oddajo »Romskih šestdeset« za Rome na tem mediju v Murski Soboti, k temu pa je predsednik Zveze Romov Slovenije, Jožek Horvat Muc, dodal in pojasnil še o ostalih oblikah prisotnosti Romov v slovenskih medijih, od izdajanja lastnega časopisa Romano them in Romano nevijpe, letnih zbor- nikov Romano kedijpe, koledarjev, knjig ter ne nazadnje tudi prvo televizijsko oddajo za Rome v Sloveniji. 8. 5. 2002 kerdja u Mirovni inštitut so le vodinel i Brankica Petkovič, andu hotel Union okroglo štolo le anaveha U naciji andu nevipča. Udoj sana u novinardja andri Jugovzhodni Evropa: Slovenija, Avstrija, Ungri, Hrvaška, Bosna, Makedonija, Srbija, Črna gora, Vojvodina, Kosovo, Romunija, Bolgarija, Albanija, Grčija te Moldavija. U Marijan Dora, palu Murski val, vakerdja pali romani radi-jakri oddaja »Romane šov ar deš« mistu Roma andri Murska Sobota. Za dau pa phendja u angjutnu andri Romani Zveza, u Jožek Horvat Muc palu romane cejtund-ja Romano them, Romano nevijpe, palu Romane kedijpča, kenvi te pala mari eršti televizijakri oddaja mistu Roma andi Slovenija. ROMANO THEM ROMSKI SVET 9 DOGODKI Najboljši romski »pleh« ansambel na etno odrih Evrope Srce cigansko Filip Matko9 prevod: Jožek Horvat Mac P loskanja in skandiranja številnega občinstva v soboški Grajski dvorani 10.maja skoraj ni hotelo biti konca, ko so zahtevali bis ob zaključku koncerta Orkestra Bobana Markoviča. V dvajsetih letih obstoja te glasbene skupine Romov iz Vladičin hana v južni Srbiji je bila to prva priložnost našega občinstva, da pozdravi v svoji sredi pihalno godbo, ki je v zadnjem desetletju v svoje vitrine shranila največ pihalskih lovorik z osrednjega festivala tovrstnih glas- benih skupin v Guči. Lansko leto je osvojila tudi naslov prvega orkestra. Po prvem letu igranja so ti glasbeniki, ki se ne uče in ne igrajo po notah, na festivalu pleh band v Guči z vodjem Bobanom Markovičem osvojili naslov Prva trobenta 1983, isti naslov pa potrdili še leta 1991 in 1993. Leto pozneje je vodja skupine osvojil naziv Zlata trobenta 1994, a leta 1995 naziv Mojster trobentač. Naslov prvega orkestra so prvič osvojili leta 1998, zatem pa še leta 2000. Naj ob tem spomnimo, da je za ta orkester kmalu izvedel tudi Goran Bregovič ter jih kot glasbenike uporabil oziroma njihovo glasbo za glasbeno podlago filmov Underground ter Arizona Dream. Kmalu zatem so sledili koncerti orkestra Bobana Markoviča na odrih etno glasbe v zahodni Evropi. Številnim glasbenim kasetam in CDjem so lansko leto dodali CD z naslovom Srce cigansko in večina skladb koncerta v soboški Grajski dvorani je bila prav s tega izdelka. Z njim so potrdili pravo odkritje južnosrbske romske pleh godbe, s koncertom pa obudili spomin tudi na zelo znani televizijski nadaljevanki Odpisani in Vroči veter ter na zvito stopicanje znanega risanega junaka Pink Panterja. A za slovensko občinstvo z velikim veseljem zaigrajo tudi kakšno Avsenikovo, kot je to bila skladba Na Robleku. Sicer pa so se tokrat v Murski Soboti ustavili med potjo na koncert v Ljubljani in Piranu, zatem pa potujejo naprej po Evropi: na Dunaj, v Švico in Belgijo. Za konec letošnjega septembra pa že imajo dogovor o nastopu v Ameriki. Enajst glasbenikov, večina pihalcev ter dva bobnarja, ima dobro razdeljene vloge v skupini, kar omogoča bogato zvočno paleto godenja in menjavanja čustvenih ter glasbenih razpoloženj. Ob tem pa orkester Bobana Markoviča najbolj briljantno zaigra prav stare romske in srbske lirične skladbe. Glasbeni sladokusci bodo sigurno pritrdili, da trobenta v rokah srbskih Romov že dolgo ni tako dobro donela in imela tako močnega liričnega naboja, a celotni orkester pa že dolgo ne tako sproščene koncertne energije. Da bi bilo dano, da jih že kaj kmalu ponovno pozdravimo na naših odrih. U manusa na kamnahi te herinel te phagerel le vastenca andi sobotakri di-jsčakri dvorana andu deštu máj. Kada mangnahi mek pri herisango le kon-certiskru so sinja Le Orkester Bobana Markoviča. Andu hiš berf sinja akaun eritimaj, bot pe adale Romane hegedi-jščen andri Vladičin bana andri Srbija gresinel te zamende. Le hegedijščen so djerinde andu deš beré lekbuter plaketi palu hegedijsčengru festival andi Guči. I lani djerinde u aunav mistu eriti orkester. Pala djek beri adala hegedijšča, so na ciden palu nori, pru festival pleh band andi Guči le Bohán Markovičiha djerinde u aunav Eriti trobenta 1983, ista aunav pa djerinde mek andu 1991 te 1993 beri. Lengru angjutnu pa Somnakuni trobenta andu 1994 beri, andu 1995 pa aunav Mojster trobentač. U aunav mistu Eriti orkester djerinde eritimoj andu 1998 beri, akur pa mek andu 2000 beri. U Goran Bregovič pa nicaulindja lengre djija mistu film Underground te Arizona Dream. Palu dau kezdinde u koncertča le orkesteriskru Bohán Markovič pru etno koncertča andi Zahodni Evropa. 10 ŠTEVILKA 15 AVGUST 2002 Čapljine plesalke Filip Matko P ri Romskem društvu Caplja Borejci - Vanča vas, v občini Tišina, deluje leto dni pod vodstvom mentorice Sanje Hahn šesterica romskih plesalk. Nastopajo tudi na vseh šolskih prireditvah Osnovne šole Tišina (Nuša Baranja iz La, Vanesa Ula- ga iz 2.a, Doroteja Baranja iz 2.b, Nina Šarkezi iz 2.c, Nataša Horvat iz 5.b ter Melisa Cener, ki drugi razred osnovne šole obiskuje v avstrijskem Feldbach), kakor tudi na prireditvah Romov. Tako so letos zaplesale ob obisku predsednika RS Milana Kučana na Tišini. Romano nevijpe / Romske novice Lipe Juhart, prerod: Jožek Horvat Muc R omsko društvo Romani Union v Murski Soboti je ob letošnjem Svetovnem dnevu Romov izdalo letošnjo prvo številko svojega časopisa Romano nevijpe - Romske novice, ki izhaja že enajsto leto, kolikor obstoja tudi prvo društvo Romov v Sloveniji. Tokratni časopis je izšel na šestih straneh. Jožek Horvat Muc, ki je predsednik Zveze Romov Slovenije in tudi Romskega društva Romani Union v Murski Soboti, je kot urednik časopisa napisal uvodnik, v časopisu pa so sestavki o konferenci Romov petnajstih držav v Budimpešti (17.in 18.marca letos), o 2. (mednarodni) konferenci slovenskih Romov v Ljubljani (15.februarja letos), o forumu prihodnosti Evrope v Ljubljani (20.marca letos), o izobraževanju članic ženskega foruma Romkinj pri Zvezi Romov Slovenije (14.marca letos) o raku pri ženskah, dopis Slavka Baranje iz New Yorka, razmišljanje prof.Evgena Titana ob razglasitvi romskega športnika 2001, o novi pisarni Zveze Romov Slovenije v Murski Soboti ter kulturni prireditvi Romov ob slovenskem kulturnem prazniku (16. feb mar j a letos). Objavljenih je tudi pet pesmi, katerih avtor je Romeo Horvat Pope, ter šest prispevkov romskih otrok. I romani organizacija Romani Union Murska Sobota dinja mistu Romanu dij auri adale beršeskri eršti številka Romano nevijpe - Romske novice, sej žan auri mauk dešudjek berš. U cejtundja gej le auri pr u šov paprušča. U uvodnik pisindja u Jožek Horvat Muc, andu cejtundja pa mek bi pali konferenca so sinja andi Budapešta, pali konferenca andi Ljubljane, palu Evropakru forum andi Ljubljane, palu sikavibe le žu-vjengre Forum palu rak zu žu-vja, u dan so pisindja u Baranja Slavko andri New York, palu gondolipe le profesor is kr o Evgen Titan palu športnikca 2001, palu neva butcakru hejo andi Murska Sobota so bi Ia Slovenska Romani Unija, te pali prireditev mistu kulturakru dij. Hi aun-de te paunc Poposkre djija te šov butca le čhavorengre. ROMANO THEM ROMSKI SVET u DOGODKI Že dve TV oddaji za Rome Lipe Juhart z veza Romov Slovenije že osem let izdaja časopis Romano them / Romski svet, Romsko društvo Romani Union v Murski Soboti izdaja že enajst let svoj časopis Romano nevi-jpe / Romske novice, na Radiu Murski val v Murski Soboti že vrsto let poteka radijska oddaja »Romskih šestdeset«, podobno v zadnjem času tudi na radiu Studio D v Novem mestu. Toda 23.aprila letos je startala prva TV oddaja za Rome v Sloveniji (ob 21.30). Pod naslovom Romano dikhi-jpe / Romski razgledi jo pripravljajo na regionalni tele- viziji AS v Murski Soboti. V dogovoru z Uradom vlade Republike Slovenije za narodnosti ter z Zvezo Romov Slovenije bo letos pripravljenih pet 30-minutnih oddaj: v aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru. Te oddaje predvajajo tudi na lokalnih televizijah VTV Velenje, Vaš kanal Novo mesto, Studio Signal Kamnik, TV Primorka Nova Gorica in CATV Tezno v Mariboru. V prvi oddaji je večino 30-minutnega prostora »vzelo v zakup« letošnje dogajanje v zvezi s slovenskimi Romi od januarja do aprilskega proslavljanja Svetovnega dneva Romov na Tišini. Druga oddaja je bila na programu 25.ju- nija. V tej so bila zajeta dogajanja med slovenskimi Romi od aprila do sredine junija, a tretja TV oddaja Romano dikhijpe / Romski razgledi bo na programu 29. avgusta. Politični forum Romov Filip Matko, prevod: Jožek Horvat Muc P ri Zvezi Romov Slovenije že leto dni pod vodstvom Anice Cener iz Romskega društva Zeleno vejš Serdica uspešno deluje Zenski romski forum in kot temu podoben način delovanja so sedaj Romi oblikovali še politični forum. Vodil ga bo kar predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, v skupščini Zveze Romov Slovenije pa ga bo predstavljal Slobodan Nezirovič, ki je sicer predsednik Romskega društva Romano vozo v Velenju. Ko bodo poleg sedaj edinega svetnika Roma v Sloveniji, Darka Rudaša v Murski Soboti, jeseni Romi tudi v nekaterih drugih slovenskih občinah izvolili svoje svetnike, bo najverjetneje pričel z delom še forum romskih svetnikov. Zi Slovenski Romani Unija mauk berl dij kerel u žuvjengru forum so le v o din el i Anita Cener so hi te zu društvo Zeleno vejš andri Serdice. Te avka pe zi Unija kerdja Politikakru forum andu 18. maj. U angjut-nu o v la u Jožek Horvat Muc, andi Unijakri Skupščina pa le predstauvinla u Slobodan Nezirovič sou hi te u angjutno andi organizacija Romano vozo andri Velenje. Kada pa ovna te u kole občinen romano svetnik, avka sar hi akaun u Rudaš Darko andi Murska Sobota, pa zi Slovenski Romani Unija ker-la te svetnikčengru forum. 12 ŠTEVILKA 1 AVGUST 2002 DOGODKI Romske plesalke iz Zenkovec Filip Matko Ž e dve leti pri Romskem društvu Rjavo dombu v Zenkovcih obstoji folklorna skupina, ki jo kot mentorica vodi Anita Renič. Na priloženi fotografiji je sicer manj plesalk, kot pa jih dejansko pleše, vendar naštejmo vso deseterico deklet, ki pridno vadijo za nastope, na nastopih pa se tudi izredno potrudijo: Dajana Renič (2.d), Marina Renič (2.g), Doris Bergoš (5.c), Romana Horvat (6.c), Ramona Horvat (7.b), Jelena Baranja (7.c), Milena Horvat (8.a), Dolores Horvat (8.a), Megi Horvat (8.b) in Martina Renič (8.c). Plesni trio Filip Matko P ri Romskem društvu Rjavo dombu v Zenkovcih poleg 10-članske folklorne skupine nastopajo tri plesalke kot trio: Laura Kovač še obiskuje 2.razred Podružnične osnovne šole v Bodoncih, Klaudija Kovač 5.razred OŠ Puconci, a najstarejša, Robertina Ratko, obiskuje 1.letnik Srednje poklicne in tehniške šole - tekstilna smer - v Murski Soboti. Robertina se s plesom ukvarja že od svojega 8.leta dalje in v glavnem nastopa kot solo plesalka romskih plesov, iz ozadja jo spremljata Laura in Klaudija. Tako so ob letošnjem Svetovnem dnevu Romov plesale tudi pred predsednikom države, Milanom Kučanom. ROMANO THEM ROMSKI SVET 13 DOGODKI Zbiranje romskih besed Filip Matko, prevod: Jožek Horvat Muc Ž e sredi leta 1998 se je pričel mednarodni razvojni projekt Temeljno izobraževanje kot pot v socialno integracijo, osrednji cilj pa je razvoj programa temeljnega izobraževanja in razvoj programa za integracijo v trg delovne sile za brezposelne, še zlasti za Rome. Projektne dejavnosti so bile zelo razvejane, partnerske države pa so si vloge v projektu razdelile: danski partnerji so bili koordinatorji in nosilci dela, v katerem se je razvijalo programe za trg delovne sile ter usposabljalo kadre za izvajanje teh programov. Zveza visokih ljudskih šol v sosednji Madžarski je bila v celoti odgovorna za pripravo in izpeljavo ekper-imentalnih programov opismenjevanja in programov za trg delovne sile, za pripravo gradiv za udeležence, učitelje in za svetovalce za trg dela. Tudi Andragoški center Slovenije je sodeloval in sicer kot svetovalno telo pri pripravi programa za opismenjevanje odraslih Romov in pri pripravi gradiv ter neposredno za usposobitev prve skupine učiteljev in piscev gradiv. Teh je bilo usposobljenih 15. Pri tem je bil uporabljen primer dobre prakse opismenjevanja Romov v Sloveniji. Omenjeni projekt je financirala Evropska zveza oziroma fondacija Phare. Povsem neodvisno od prej omenjenega projekta pa so se kar svojega lastnega projekta lotili Romi na Slovenskem kar sami. Že od nastanka prvega romskega društva, Romani Union v Murski Soboti, se Romi v posameznih društvih odločajo, da zbero čimveč gradiva o samih sebi. Tako zbirajo in zapisujejo romske besede. Zveza Romov Slovenije, s sedežem v Murski Soboti, pa je 7., 8.in 9.ju- nija pripravila kar tridnevni seminar o zbiranju romskih besed. Udeležilo se ga je deset mladih Romov iz romskih društev v Krškem, v Serdici na Goričkem, iz Zenkovec ter s Pušče in Murske Sobote. Vodja seminarja je bil Jožek Horvat Muc, ki je sicer predsednik Zveze Romov Slovenije, a se tudi sam že vrsto let ukvarja z zbiranjem romskih besed, ima pa tudi končan tečaj za poučevanje romskega jezika. Ob obisku na seminarju v soboškem Dijaškem domu smo se lahko prepričali, da so udeleženci seminarja na tokratnem srečanju sodelovali zelo prizadevno in intenzivno. V svoja okolja bodo tako prenesli nova znanja in vedenja o še ohranjenem izročilu romskega jezika ter posameznih romskih besed, še bolj pa se bodo posvetili odkrivanju še ne zapisanih romskih besed, ki jih je najverjetneje še izredno veliko. U romane alava kezdinde te kedel kbetaun te u Roma an-di Slovenija. Sejder mauk hi u Romani Union Murska Sobota pumenge u romane organizaciji keden khetaun u material pali pumende. Pisinen te u romane alava. Slovenski Romani Unija kerdja žaru 7.ži 9.junij seminar palu romane. Butalinde deš terne alava Roma andru organizaciji andru Krško, Serdica, Zenkovci, Pušča te Murska Sobota. U seminar vodinlahi u Jožek Horvat Muc, u angjutno la Slovenska Romani Unijakro, hi le pa te i licenca mistu te sikaul romani čhib. Lačhi buti te but buti kerde pra dau seminar so sinja andu Dijaški dom andi Murska Sobota, adau kurk-oure dikhčam. Zu Roma pe avka šej lezla neve alava, mejk buter pe pa mejk kerla pru romane alava so len pekaul te laukhel te te pisinel. 14 ŠTEVILKA 15 AVGUST 2002 * DOGODKI Tečaj romskega jezika za Nerome Lipe Juhart, prevod: Jožek Horvat Muc N a Osnovni šoli III v Murski Soboti je od lanske jeseni potekal 70-urni začetni tečaj romskega jezika za Nerome. Prijavilo se je 12 kandidatk oziroma kandidatov, vzgojiteljic iz vrtcev ter učiteljic razredne stopnje. Šlo je za prvo tovrstno obliko izobraževanja v Sloveniji, ko je Osnovna šola III ob finančni pomoči Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republije Slovenije zaorala ledino. V šolskem letu 2001/2002 so imeli na tretji osemletki 49 romskih otrok med učenci in kot se rada spominja ravnateljica Angela Novak so romske otroke v normalno osemletno šolanje vključevali že pred več kot 30-imi leti. Vendar je tedaj število teh otrok bilo veliko večje in malokdo je tedaj končal osemletno šolanje. To sicer še, a ne s popolno osemletko. Za njih se je izobraževanje končalo z več ponavljanji letnikov v četrtem, največ petem razredu. V zadnjih letih pa večina vključenih romskih otrok v osemletke zaključi šolanje v osmem razredu. Toda še vedno ostaja nepoznavanje romskega jezika, pa tudi prvošolčki izmed Romov ob vstopu v šolo slabo znajo slovenski jezik. Del premoščanja teh ovir bi naj bil prav tokratni začetni tečaj romskega jezika. So pa lahko ob tem tečajniki lahko spoznali tudi del navad, običajev ter kulturno izročilo Romov, kar vse prispeva k temu, da bodo romski šolarji toliko raje sprejeli svojo učiteljico, ki pozna tudi njihovo romsko govorico. Sicer pa je to zelo pomembno tudi za Slovenijo kot državo, ki se vključuje v Evropsko unijo. Ob vstopu naše države v to asociacijo evropskih držav bosta slovenskih 2 milijona prebivalcev ter slovenski jezik pravzaprav man- jšina v primerjavi tudi z Romi, ki jih v Evropi živi okrog 12 do 15 milijonov. Slovesnosti ob zaključku 70-urnega tečaja romskega jezika po programu Romani čhib, kjer sta bila predavatelja romskega jezika predsednik in tajnik Zveze Romov Slovenije s sedežem v Murski Soboti, Jožek Horvat Muc in Danijel Šarkezi, se je udeležila tudi višja svetovalka na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije Alenka Pavlovec. Enemu tečajniku in devetim tečajnicam je razdelila potrdila o uspešno opravljenem tečaju, jim zaželela veliko uspeha pri delu z učenci Romi, obljubila pa tudi nadaljnjo skrb Ministrstva za šolstvo na tovrstnem področju, kajti tudi v drugih delih Slovenije, še zlasti na Dolenjskem, bi takšen tečaj bil še kako dobrodošel. Pri triti škola andu fouru Murska Sobota mauk žaru kau berš hi 70 ourengru tečaj mistu gourdja. Sunaude pumen 12 kanidautča, u raunja andu vrtecča te andru skoli. Adau sinja eršti asou projekt andi Slovenija, kerdja pa le i triti škola, počindja pa u Ministrstvo misti škola, šport te znanost. I romani čhib sikavnahi u predsednik te u tajnik žari Slovenski Romani Unija u Jožek Horvat Muc te Danijel Šarkezi. Pru lejsti sinja uze te i upreder svetovalka žaru Ministrstvo misti škola, znanost te šport i Alenka Pavlovec. Djekhe tečajnikiske te enja tečajnikčenge žuvjenge dinja u potrdildja. Kivaunindja lenge lačhi buti le Romane čhavourenca, primindja pa, hot len ovla dureder briga misti asej projektča. Sej pekamnahi mejk te auvrethaun andt Slovenija, lek buter pa pru Dolenjsko. ROMAMO THEM ROMSKI SVET 15 DOGODKI Romi v Porabju in v Avstriji Gorski V nedeljo, 23.junija, so plesalke in plesalci Romskega društva Romani Union iz Murske Sobote nastopili v Porabju na Madžarskem in sicer v Sakalovcih, pri tamkajšnjih Romih. Poleg nastopa kulturnikov so imeli svoj del srečanja še športniki v nogometu. V soboto, 6.julija, so plesalke in plesalci Romskega društva Romani Union iz Murske Sobote nastopili na multikulturnem festivalu Romskega društva Roma iz Oberwartha v Avstriji. Ob 18.uri je tako v Bachseltenu pri Mischen-dorfu nastopila glasbena skupina Hrvaška tamburica iz Skupčine, ob 18.30 folklorna skupina Romskega društva Romani Union iz Murske Sobote, ob 19.uri folkloristi iz madžarskega Szigeta, ob 19.30 domača folklorna skupina Romov Somnakune čerhenji, a od 20.ure dalje je igrala glasbena skupina Langa s Pušče pri Murski Soboti. Zenkovci: Večer romske kulture Filip Matko R omsko društvo Zeleno dombu Puconci je v soboto, 22.junija, pripravilo Večer romske kulture v Vaško-gasilskem domu v Zenkovcih. V bogatem kulturnem programu so nastopile plesalke domače foklorne skupine, folklorne skupine RD Caplja Borejci-Vanča vas ter RD Romani Union iz M. Sobote. Tokratni uspeli Večer romske kulture je ob finančni pomoči Ministrstva za kulturo Republike Slovenije pripravilo RD Zeleno dombu Puconci, ki ga kot predsednik vodi Marjan Dervarič. 16 ŠTEVILKA 15 AVGUST 2002 DOGODKI Jeseni svetniki Romov v dvajsetih slovenskih občinah? Posveta na Tišini in Krškem Filip Matko, prevod: Jožek Horvat Muc U stavno sodišče Republike Slovenije je ob obravnavi pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti Statuta Mestne občine Novo mesto v aprilu lani med drugim ugotovilo, da je Zakon o lokalni samoupravi v neskladju z Ustavo, ker ne določa kriterijev avtohtonosti romske skupnosti in ne določa roke, v katerem so občine dolžne izvršiti določbo petega odstavka 39.člena Zakona. Za odpravo ugotovljene neustavnosti je ustavno sodišče določilo rok enega leta. Z določbo 14.člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 30.maja letos, je rokovno opredeljena uveljavitev pravice romske skupnosti do predstavnika v občinskem svetu, na območju katere je stalno naseljena. To je v Prekmurju enajst občin: Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Kuzma, Lendava, Puconci, Rogašovci, Tišina, Turnišče in Mestna občina Murska Sobota. V ostali Sloveniji pa še devet občin: Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Semič, Šentjernej in Trebnje. Hkrati se spreminja tudi tretji odstavek 49.člena Zakona o lokalnih volitvah, ki določa, da kandidate za člane občinskega sveta - predstavnike romske skupnosti določijo volilci - pripadniki romske skupnosti v občini, s podpisi najmanj 15 volilcev ali organ društvene organizacije Romov v občini. V nekaterih delih, ki zadevajo omenjeno temo, pa je bil dopolnjen tudi Zakon o volilni evidenci. Zaradi podrobne seznanitve z novostmi je Urad za lokalno sa- moupravo pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije pripravil dve posvetovanji za župane občin, ki morajo do letošnjih jesenskih volitev opraviti ustrezne korake, potrebne za uveljavitev pravic romske skupnosti. Prvo posvetovanje za enajst prekmurskih občin je bilo 13.junija na Tišini, a za ostalih devet občin včeraj v Krškem. Posvete je vodil direktor Urada za lokalno samoupravo mag.Roman Lavtar, bila pa sta prisotna tudi direktor Urada vlade RS za narodnosti Janez Obreza in predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc. Doslej so spremembe statutov občin opravili že v občinah Rogašovci, Cankova, Dobrovnik in Tišina, v postopku pa so te spremembe v občinah Črenšovci in Puconci. Pred dnevom razpisa lokalnih volitev morajo to opraviti tudi v ostalih 13 občinah, kakor tudi spremembe odloka o določitvi volilnih enot (razen, če je po proporcialnem sistemu cela občina ena volilna enota), imenovati posebne občinske volilne komisije z najmanj enim predstavnikom Romov (slednji potem ne more kandidirati) in imenovati komisije za pripravo volilnega imenika za Rome (Romi, ki so člani te komisije, lahko kandidirajo). Način volitev je večinski enokrožni in na Upravnih enotah bodo na voljo obrazci za podporo kandidatur (potrebnih je 15 podpisov volilcev romske narodnosti, kandidate pa lahko predlaga tudi organ društvene organizacije Romov v občini). Sicer pa je za vse potrebne informacije na Uradu za lokalno samoupravo možno dobiti pojasnila pri dr.Dušanu Verbiču. Ustavakru sodišče andi Slovenija vakerlahi pali ustavakru čačipe te palu Statut Novo mestokra obči-nakro andi april i lani. U sodišče phendja hot naune u zakon pali lokaulni samouprava avka sar phenel i Ustava, kauj naune phen-du pali avtohtonost le Romengri te na phenel zi kada pe site adau sa kerel, avka sar adau phenel u paunčtu aulav andi 39.membura. U. sodišče phendja hot pe adau site kerel andu berš dij. Andi ld.memburu phenel u Zakon so le phendja u Slovenska drza-vakru zbor andu 30. maj adau berš, hi p bendu zi kada hi u rok misti aja buti. U pravici le Romengre pumen avka site mistu romane svet-nikča kerna andu občini: Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Kuzma, Lendava, Puconci, Rogašovci, Tišina, Turnišče te andi Murska Sobota. Andu kola foure andi Slovenija pa andu enja občini: Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Semič, Šentjernej te Trebnje. Meuteš pe spremeninel tritu anlav 49. memburakru andu zakon palu lokaulne volitve, son phenel, hot le kandi elatčen mistu romane svetni k ča keden u Roma kurkoure le dešupaunč podpisčenca, vej pa len keden auri u organdja andru romane organizaciji. Sinja pa te kisnjaurdo u Zakon pali volilni evidenci. Palu nevijpča pa kerdja duj posvetča mistu župandja sej len kerdja u magister Roman Lavtar, u direktor palu Urad misti lokalni samouprava so hi talu Ministrstvo mistu notranje zadeve. U eršti sinja andu 13.junij andi Tišina mistu prekmurske občini, mistu kola občini pa u kau dujta dij andu Krško. ROMANO THEM ROMSKI SVET 17 Romi se izobražujejo Gorski v Murski Soboti in Novem mestu se je 21.junija pričelo usposabljanje romskih funkcionarjev, ki ga v sodelovanju z Zvezo Romov Slovenije in Uradom vlade RS za narodnosti izvaja ljubljanski zavod Papilot. Vključilo se je 20 mladih Romov iz 14-ih romskih društev, pa tudi iz občin, kjer romskega društva še niso ustanovili. Tokratno izobraževanje, pet vikendov, je bilo namenjeno bodočim romskim funkcionarjem v smislu socialnega vključevanja, funkcionalnega opismenjevanja in vodenja romskih društev, kakor tudi morebitnim novim romskim svetnikom. Kajti bližajo se jesenske volitve in nanje se morajo še posebej dobro pripraviti prav Romi sami. Po prvih petih vikendih se je izobraževanje prekinilo za čas dopustov, a se bo nadaljevalo jeseni. ZZZZZa boljši danes in jutri Romov v Sloveniji Filip Matko, prevod: Jožek Horvat Mac V okviru spremljanja pridruževanja Slovenije EU je Zavod za izobraževanje in kulturo v Črnomlju 1. julija gostil zbrane za okroglo mizo, kjer se je spregovorilo o izvajanju vladnih programov, o programu ukrepov za pomoč Romom v Republiki Sloveniji in posebnem programu za enake možnosti zaposlovanja Romov. To so v vabilo in naslov priloženega gradiva zapisali organizatorji. Kajti celotno problematiko se spremlja v okviru posebnega projekta poleg Slovenije še v devetih evropskih državah. Kot koordinatorka programa za zaščito manjšin s strani Inštituta za odprto družbo v Budimpešti je tako sodelovala Katy Negrin, a okroglo mizo je vodila odgovorna poročevalka za Slovenijo dr.Darja Zaviršek iz Društva za raziskovanje in uresničevanje psihosocialnih potreb žensk Ljubljana. Pri pripravi pisnega gradiva sta sodelovali Špela Urh iz Črnomlja in Janja Rošer s Pušče pri Murski Soboti. Na okrogli mizi so poleg številnih predstavnikov romskih društev iz vse Slovenije ter njihove krovne organizacije Zveze Romov Slovenije bili prisotni še predstavniki Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani mag.Vera Klopčič, Urada vlade RS za narodnosti mag.Stane Baluh, Zavo- 18 ŠTEVILKA 15 AVGUST 2002 DOGODKI da Papilot iz Ljubljane, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Pedagoškega inštituta, številnih centrov za socialno delo z Dolenjske, zavodov za zaposlovanje ter tamkajšnjih osnovnih šol in drugi. Po kar dobri triurni razpravi o gradivu in številnih pripombah, tudi številnih Romov iz posameznih okolij po Sloveniji, so se organizatorji okrogle mize obvezali, da bodo pred pripravo dokončnega gradiva obiskali še Rome v Mariboru, Velenju, Ribnici, Metliki, Grosupljem in Krškem.Ugotovili so, da obstoja sicer veliko programov za izboljšanje položaja Romov v Slovenije a za realizacijo le-teh povsod primanjkuje finančnih sredstev. Zatorej bo kot prednostno nalogo treba nadaljevati z izobraževanjem Romov že od vrtca dalje, pripraviti pa tudi izobraževalne programe za Nerome, zlasti tistih, ki so zaposleni v državnih organih, od občine do republike. Ob tem je bila še zlasti zanimiva ugotovitev gostje Katy Negrin iz Budimpešte, ki je menila, da obstoji v Sloveniji problem prenosa informacij, ker Romi v glavnem ne vedo za številne programe, ki so namenjeni prav izboljšanju njihovega položaja v tej državi, a da oblastniki na drugi strani ne razumejo problemov Romov. U Zavod misti edukacija te kultura andri Črnomelj kedinja khetaun andu 1 julij le gostjen, kaj pe vakerdja palu vladakre ukrepča palu programdja mistu te pomožinel le Romengre andi Slovenija, te palu program misti buti mistu Roma. Adau pisindja andu dokumentča u organizator. 1 čili problematika pe dikhel priku posebno projekt žari Slovenija mejk andu enja evropske državi (lumiji). Korodinatorka sinja i Katy Negrin andri Budimpešta, u okroglo štolo pa vodinlahi i dr. Darja Žaviršek. Pomožinde lake i Špela Urh andri Črnomelj te i Janja Rošer andri Pušča zari Murska Sobota. Udoj sana u Roma andru društvi te andri Slovenski Romani Unija, te i mag.Vera Klopčič andru Inštitut mistu nacijakre phučibča, u mag.Stane Baluh palu Urad mistu naciji, palu Papilot, Ministrstvo misti buti te sociala, pali sociala andu Dolenjsko, zavodja misti buti te palu školi. Trin ouri pe vakerdja, u Roma te u gordja, phende bot mejk site angju kisnibe le papruščengru Žan zu Roma andi Maribor, Velenje, Ribnica, Metlika, Grosuplje te Krško. Upre pejle, hot hi but programdja mistu Roma andi Slovenija mistu sej pa naune louj. Eršti pe site kerel Romani edukacija žaru vrtec aungje, mistu gordja pa programdja - mistu odoula so keren andu pisarni. I Katy Negrin andri Budimpešta phendja, hot pe na del andi Slovenija u nevipča, mert u Roma na žaunen mistu programdja so hi kerde misti lende. Pru dujtu rik pa, u gordja so hilen funkciji na hajun i romani problematika. Violinist Mario Horvat Palko Gorski V skupinglasbenii Zoltan iz Zenkovec igra kot violinist samouk 26-letni Mario Horvat Palko. S skupino nastopa na različnih zabavno-glasbenih prireditvah, običajno na vseh prireditvah domačega Romskega društva Rjavo dombu Zenkovci, pa tudi Romskega društva Zeleno dombu Puconci ter Zveze Romov Slovenije. Mario ima z ženo Miro že kar 3-letnega sina Leonarda. ROMANO THEM 19 ROMSKI SVET DOGODKI Romi najuspešnejši v nogometu Filip Matko, prevod: Jožek Horvat Muc R omi v Sloveniji, še zlasti pa v Prekmurju, se vključujejo pravzaprav v vse aktivnosti, ki jih goje ostali prebivalci te dežele. Zatorej ni nič čudnega, je pa seveda zelo pohvalno, da so pred skoraj pol stoletja, leta 1957 v naselju Pušča ustanovili Romi svoj prvi samostojni nogometni klub. Temu je pozneje sledila tudi ustanovitev Kluba malega nogometa 1974 ter leta 1976 še ustanovitev samostojne strelske družine. So pa poleg nogometa, strelstva, juda in karateja Romi prisotni tudi v drugih športnih panogah, sicer v manjši meri. V zadnjem času posamezniki dosegajo lepe uspehe v tekih na dolge proge oziroma na krosih. Veliko prekmurskih Romov igra nogomet v klubih sosednje Avstrije, nekaj jih je celo v klubih slovenske prve nogometne lige, zelo lepe uspehe pa dosegajo kot nogometaši v pokrajini na levem bregu reke Mure. Imajo organizirane številne klube malega nogometa, še najbolj uspešen klub pa je trenutno Nogometni klub Roma Borejci-Vanča vas. Že vrsto let igra v prvi pomurski ligi in 26.maja letos se je na Tišini odločalo o prvaku te lige in torej novem tretjeligašu. Domači Nogometni klub Tišina bi z zmago postal prvak, a romskim nogometašem je bil že dovolj neodločen izzid te tekme. Vendar kljub zastreljani enajstmetrovki Romov in vodstvu ekipe Tišine z 1:0 od 25.minute naprej je ekipa Roma tik pred koncem prvega polčasa uspela izenačiti, a v drugem polčasu dosegla še drugi zadetek in tako postala Pomurski prvak. Je pa isti ekipi uspela tudi uvrstitev v šestnajstino tekmovanja za slovenski nogometni pokal, kajti teden dni pozneje so romski nogometaši še enkrat na igrišču v Tišini premagali tamkašjno ekipo in sicer s 5:4, po podaljšku za zlati gol. Žreb v okviru osmine slovenskega nogometnega pokala je ekipi NK Roma Borejci-Vanča vas namenil za nasprotnika prvoligaško ekipo NK Gorica iz Nove Gorice. S to ekipo se bodo na tišinskem igrišču pomerili 3.avgusta letos. Zaželimo romskim nogometašem veliko športne sreče! Sicer pa je v malem nogometu v finalnem tekmovanju travnatih lig za Zelkov memorial med 16-imi ekipami v Murskih Črncih zmagala romska ekipa Ledava iz Černelavec, ki je v finalnem obračunu premagala romsko ekipo Hrabri miški iz Černelavec z 11:2. Romska ekipa Leda- va iz Černelavec je tudi prvak B lige s kar enajstimi točkami naskoka pred ostalimi. U Roma andri Slovenija, feder pa an-du Prekmurje, pumen den andu sa aktivnostja, avka sar sa ukola manuša. Avka bot naune adau čudno, hi pa te ašaurel adau, bot mauk andi Pušča kerde pumaru nogomet andu 1957 berl. Palu dau pa pe kerdja u tikno nogomet andu 1974 beri. Andu 1976pa mej k strelski družina. Hi pa mej k žu nogomet, kardjišaugo, judo te karate u Roma mejk zu kola športja. Andi lejsti cejt pa hi u Roma laučhe te zu naušibe. But prekmurske Roma špilinen nogomet andi Avstrija, paur pa andi eriti slovenski nogometni liga. Lačhe uspe-hča pa hi le klubdjen pru balugno pik Murakro. Hi len but klubčja andu tikno nogomet, lek feder pa hi aja cejt u Nogometno klub ROMA Borejci -Vanča vas. Mauk but beri Labduzinen andi eriti pomurski liga te andu 26.maj adau beri pe odločinlahi palu prvak te palu nevu trita ligauši. U kherutno klub Tišina la zmagaha ujauhi prvak, la romane klubake sinja dosta neodločeno izzid. Ha te te u Roma prutčinde auri u penaul, te u vodstvu la Tišinakru djek nula žaru 25.min-utča, dinja i ekipa Roma gone pru lejsti andu eriti polčas gol. Andu duj- tu polčas pa dinja nejk djek gol te avka sinja pomurski prvak. I isti ekipa pa gejli andu dešušavtu tekmovanje andu slovenska nogomet-nu pokal te kurku dij palu dau u Roma pri Tišinakru igrišče zmaginde la Tišina le somnakube goleha paunč proti štaur. Andu tikno nogomet pa andu finaule andi ritčakri liga mistu Zelkoskru memorial miškru dešušov ekipi andu Murskih Črncih zmaginde i Romani ekipa Ledava andri Černelavci, sej andu finaule zmaginde la romana ekipa Hrabri miški Serdica dešudjek proti duj. I Ledava hi te prvak andi B liga te bile dešudjek točkenca angju koula. 20 ŠTEVILKA 15 AVGUST 2002 DOGODKI Manjšine in mediji v Jugovzhodni Evropi Alenka Kotnik 1. Manjšinski mediji Romov v Sloveniji Ustava Republike Slovenije1 priznava dve narodnostni manjšini - italjinsko in madžarsko, ki imata posebne pravice. 64. člen Ustave med drugim navaja tudi pravico do javnega obveščanja in založništva. Država pa naj bi »gmotno in moralno podpirala uveljavljanje teh pravic«. Položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, so omenjene v 65. členu in posebnem zakonu. Ostale neavtohtone manjšine, ki tudi živijo v Sloveniji, v Ustavi niso omenjene. Vladni Urad za narodnosti finančno podpira manjšinske medije. Romska etnična skupnost informira svoje pripadnike v romskem jeziku v okviru nekaterih radijskih in televizijskih oddaj ter v tiskanih medijih. Na javni lokalni postaji Murski val imajo Romi tedensko oddajo imenovano Romskih šestdeset, ki pokriva Rome živeče na severovzhodu države. Za dolenjsko, posavsko in belokranjsko regijo pa skrbi radio Studio D Novo mesto, ki občinstvu ponuja podobno tedensko oddajo. Romo so sami ustvarjalci ali pa soustvarjalci teh oddaj. Pred časom, natanko 23. aprila, je bila prvič predvajana tudi televizijska oddaja za Rome na lokalni televizijski postaji TV AS Murska Sobota. Ostale lokalne televizije po Sloveniji pa lahko preko distribucijske mreže prav tako predvajajo te oddaje. Vsi ti trije programi so financirani s strani Urada za narodne skupnosti. Po podatkih direktorja Urada, dr. Janeza Obreze, so v letu 2002 za to namenili 7,2 milijona slovenskih tolarjev. Dodatnih 600.000,00 tolarjev je letos v okviru eksperimenta romskih televizijskih oddaj namen- jenih lokalnim televizijam. Romska skupnost izdaja tudi va tiskana medija. Prvi je bilten imenovan Romano Them (Romski svet), ki ga izdaja Zveza Romov Slovenije, financira pa ga Ministrstvo za kulturo. Drugi pa se imenuje Romano Nevijpe (Romske novice), izdaja ga Romsko društvo Romani Union iz Murske Sobote, financira pa ga Občina Murska Sobota. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc, trdi, da pri ustvarjanju svojih oddaj in medijev nimajo pretiranih težav, saj so Romi sami večinoma avtorji ali pa soavtorji pri ustvarjanju oddaj in tiskanih medijev. 2. Medijska podoba slovenskih Romov Medijsko portretiranje romske manjšine kaže v včini primerov zelo zaskrbljujoče znake sovražnega govora. Medijski diskurz namreč lahko opišemo kot diskriminatoren. »Prevladujoči ton poročanja bi lahko označili z eno samo besedo - problemi. Se več, o Romih se ne govori drugače kakor o romskem vprašanju, romskem problemu, romski problematiki. Mediji se s tažavami Romov ne ukvarjajo, razen kadar te prerasejo v konflikt, ki lahko prizadene tudi večinsko populacijo,« pišejo avtorice študije Mi o Romih2. Novinarji uporabljajo klasične figure sovražnega govora; to so stereotipiziranje in posploševanje, npr.: Romi so drugačni od nas, zato so necivilizirani in nasilni, so leni in umazani, živijo od socialne pomoči, vsi so kriminalci in so zaradi drugačne kulture in visoke rodnosti grožnja večinskemu narodu (se pravi grožnja gospodarskemu, družabnemu in kulturnemu redu). ROMANO THEM ROMSKI SVET Poročilo Sorošovega Inštituta v lanskem oktobru navaja, da so Romi v primerjavi z italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji v deprivilegiranem položaju. Njihova zakonska zaščita je slabša, nimajo dostopa do javnega zdravstva, javnih servisov, socialnih stanovanj in zaposlovanja. Jožek Horvat - Muc trdi, da se je situacija v zadnjih letih izboljšala, še posebej na javnem servisu RTV Slovenija, kjer so novinarji pred časom poročali le o negativnih aspektih romske družbe. Delovanje lokalnih televizij pa po njegovem mnenju ostaja še naprej problematično. Tiskani mediji pa žal ostajajo vzor slabega poročanja. Analiza časopisnih člankov objavljena v Medijski preži 13 pod naslovom Romi še vedno le kot problem3 dokazuje, da novinarji še vedno uporabljajo sovražni govor, razen v dveh člankih (eden je poročal o odprtju prvega romskega muzeja, drugi pa o romskem pisatelju), so Romi v vseh 16 analiziranih prispevkih, od oktobra 2001 do januarja 2002, nastopali kot vir zlega in težav. Novinarji so se izogibali vrednostno obarvanemu izrazu Cigan, vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da so bili v poročanju tudi dejansko objektivni in nevtralni. Viri: 1. Ustava Republike Slovenije (1999), Uradni list, Ljubljana 2. Erjavec, Karmen, Hrvatin, Sandra B., Kelbl, Barbara (2000); Mi o Romih, Diskriminatorski diskurz v medijih v Sloveniji, Open Society Institute Slovenia, Ljubljana 3. Kotnik, Alenka (2002): Romi še vedno le kot problem, Medijska preža 13, Mirovni inštitut 21 U ROMA PIJSINEN ROMI PIŠEJO Romski svet Ivan Ivančič, Nove mesto edobčinsko romsko društvo »Romano ga v« iz Novega mesta, katerega uspešno vodi predsednica Jelenka Kovačič, ki je istočasno tudi podpredsednica Zveze Romov Slovenije za območje Dolenjske in Bele krajine, je bilo ustanovljeno maja leta 2001, na pobudo Zveze Romov Slovenije in na željo Občine Novo mesto, katera podpira to dejavnost. Torej gre za dokaj mlado društvo dolenjske regije, katero ima skrbno načrtovane smernice delovanja in skupno vizijo ohranjanja romske kulture ter izročila dediščine. V društvu »Romano gav« je trenutno registriranih 30 članov, s tem, da se bo nedvomno število povečalo, že na podlagi drugačnosti od ostalih društev, saj imamo pester in zanimiv program dejavnosti, v upanju, da nam bo v celoti uspelo. V društvo se včlanjujejo tudi ostali ljudje (civili), ki si želijo sodelovati na raznih področjih naše kulture, tako tudi postopoma mi Romi dobivamo ustrezen prostor med civiliziranim prebivalstvom, kateri jamči sožitje med ljudmi in trdno vez napredovanja. Ves ta čas delovanja društva smo uspeli speljati oziroma uresničiti razna predavanja iz zdravstva, za mlade in starejše ljudi v romskem naselju Brezje, poučnih predavanj, kot izobraževanje Romov, katerega je odgovorno in uspešno opravil izobraževalni center »RIC« iz Novega mesta (šivanje, pletenje, slikanje na steklo, spoznavanje zdravilnih zelišč, itd.). Vedno smo v stalnih stikih z javnostjo, raznimi mediji, društvom za razvijanje prostovoljnega dela, županom mestne občine Novo mesto, z ostalimi romskimi društvi in Zvezo Romov Slovenije. Prav tako nam je v tem letu uspela akcija »čiščenje okolja«, v starem in novem delu naselja, katera je trajala dva dni 27. in 28. marca. Prvi dan so Romi čistili okrog svojih hiš, drugi dan pa ob pomoči Komunale iz Novega mesta urejali cestišča po naselju in obrobje cestišč. Za skrbno urejanje okolja smo poskrbeli tako, da smo pravočasno obvestili prebivalstvo naselja - preko radia »Studio-D« in še dodatno s plakati, ki smo jih sami napisali in nalepili na za to določena mesta; v teku akcije so za dobro opravljena dela poskrbeli vaščani sami in člani društva, ki so delali in hkrati nadzirali pravilnost akcije. Za odvoz smeti in namestitev kontejnerjev je bilo zadolženo komunalno podjetje iz Novega mesta. Za velikonočni praznik smo v naselju Brezje imeli »žegnanje« velikonočnih dobrot, ki so jih pripravili vaščani naselja po katoliškem običaju. Imamo namreč dve kapelici, kar je razveselilo obrednega župnika, kateri je obiskal takrat naselje; pohvalil je ljudi naselja, kateri si prizadevamo ohraniti to kulturo, saj ga je društvo povabilo in za- 22 ŠTEVILKA 15 AVGUST 2002 PIŠEJO U ROMA PIJSINEN ROMI PIŠEJO prosilo za tovrsten obred, kar mu je bilo še posebej pri srcu in všeč. V mesecu aprilu t.j. 06.04.2002 smo se odzvali povabilu na republiško proslavo ob Svetovnem dnevu Romov, katerega je poslal predsednik Zveze Romov RS g. Jožek Horvat - Muc. Proslava je bila v Tišini, zato smo morali na pot že zgodaj zjutraj zaradi dolge poti. Potovali smo z avtobusom. S seboj smo vzeli folklorno skupino, katero vodi Jelenka Kovačič, s tem, da so bili prisotni člani predsedstva društva, člani društva in nečlani iz društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Na proslavi je tudi nastopala naša folklorna skupina ob glasbeni spremljavi našega člana in glasbenika Milana Hudorovca. Ne glede na prostorsko stisko v športni dvorani, smo bili veseli obiska predsednika Republike Milana Kučana in njegovih pozdravnih besed ter govora, kakor tudi predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata. Po proslavi smo imeli skupno kosilo, nato je bil omogočen ogled romskega naselja Tišina, kjer smo videli kar nekaj čudovitih hiš in se pozneje poslovili ter odpotovali nazaj v Novo mesto, saj nas je čakal novi dan, kajti takoj drugi dan smo že mi imeli v Novem mestu občinsko proslavo in je bilo potrebno se spočiti in še pripraviti kakšno zadevo, ali celo odpraviti, samo, da bo vse gladko potekalo. Tako je prišel dan 07.04.2002, ko smo priredili občinsko proslavo ob dnevu Romov, v kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Za sceno smo poskrbeli člani društva in prostovoljci. Pokrovitelj proslave je bila mestna občina Novo mesto, pomagalo pa je tudi društvo za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta. Program je povezovala prostovoljka v slovenščini in Jelenka Kovačič v romskem jeziku. Glavni govor in pozdrav vsem je imela predsednica društva »Romano gav«, Jelenka Kovačič, za tem pa še župan mestne občine Novo mesto g. Anton Starc, ki je bil zelo navdušen glede organizacije prireditve, samega reda za katerega so poskrbeli naši člani društva. V dvorani je bilo po podatkih 360 ljudi, ki so spremljali ta dogodek, s tem, da je bilo veliko število civilnega prebivalstva v prisotnosti te proslave. Nastopale so folklorne skupine iz osnovnih šol, folklorna mlajša in starejša skupina društva »Romano gav«, za popestritev programa so nastopili člani glasbene skupine »Šukar«, ob njihovi glasbi je folklorna skupina »Romano gav« odplesala, pod vodstvom Jelenke Kovačič. Prav tako so se proslavi pridružili in poklonili svoje prispevke, kot glasbene točke: vokalno instrumentalna skupina »Mačkoni«, vokalno instrumentalna skupina »Bratje Šušteršič« - glasbeno turistično društvo, katerih je njihov vodja član romskega društva »Romano gav« in mi nekateri člani, tudi njihovi člani, glasbenik in redni spremljevalec folklorne skupine »Romano gav« - Milan Hudorovac, pevka kot prostovoljka Cerjak Sanja, pevec Marjan Novina; med tem je predsednica društva »Romano gav« Jelenka Kovačič v imenu vseh Romov pozdravila najstarejšega Roma na Dolenjskem (iz Brezja - Novo mesto), Valentina Kovačiča, ki je dopolnil 92 let, ostali pa so ga obdarili s cvetjem. Proslava je trajala dobri dve uri. Vzdušje je bilo odlično, kljub dolžini programa, ni manjkalo snemalcev proslave in ne novinarjev pa tudi ne povabljenih gostov, ki so bili izredno zadovoljni s prireditvijo. Sam zaključek prostega dela proslave, so se na odru zavrteli tako Romi kot civili ob glasbi Bratov Šušteršič, kateri so pred začetkom proslave - pred kulturnih centrom igrali narodno-zabavne melodije in tako vabili ljudi na ta dogodek. Tako se je tudi končala proslava in vsi so bili zadovoljni. Še istega dne, že od zgodnjega jutra je predsednica društva »Romano gav« Jelenka Kovačič prejemala telefonske klice od številnih novinarjev. Povabila je TV studio, radijsko hišo - Studio »D« Novo mesto, odkoder je vsem Romom in ostalim ljudem, ki kaj čutijo do Romov čestitala »Svtovni dan Romov«. To so velike skrbi in hkrati odgovornost. Dobro je, da imamo tako predsednico društva in določene ljudi, ki ji trdno stojimo ob strani, ne glede na situacijo in morebitne težave. ROMANO THEM ROMSKI SVET 23 U ROMA PIJSINEN ROMI PIŠEJO Zaničevati je veliko enostavneje kot občudovati Tina Cigler P reganjani iz dežele v deželo, iz kraja v kraj, brez osnovnih življenjskih potrebščin, v bivalnih razmerah, ki jim jih ne gre niti malo zavidati, zdravstveno in socialno ogroženi, izključeni iz družbenega dogajanja in neinformirani. Z eno besedo ... Romi. Ljudstvo ognja in vetra je razkropljeno po širnem svetu, vendar nikjer ni zares doma. Njihova drugačnost v načinu življenja, navadah in zunanjem videzu jih je kmalu postavila na rob vsake družbe, v katero so se priselili. Njihov ne-evropejski način življenja, ki seveda ni kompatibilen s predpisi, ki smo jih postavili Evropejci, je nujno vodil v kršenje naših pravil, s čimer so se v naših glavah trajno zaznamovali kot »problem«. Namesto, da bi jim poskušali olajšati bolečo razpetost med njihovo tradicijo in kulturne korenine, ki jih ne morejo in nočejo zatajiti, ter večinsko kulturo naroda, s katerim naj bi živeli v sožitju, smo jih »civili« pahnili v začaran krog, iz katerega jim očitno nočemo omogočiti izhoda. Žalostno je, da naša netoleranca in zaničevanje temeljita zgolj na predsodkih, ki smo jih na hitro vzgojili že samo na podlagi vizualnega vtisa. Za kaj več se povprečen »civil« tako ne potrudi. V resnici pa bi bilo lahko ljudstvo, ki ga dojemamo kot manjvredno, naš velik učitelj - če bi ga le bili pripravljeni spoznati. S svojo tesno povezanostjo z naravo so ustvarili poseben odnos, ki smo ga »razviti civili« že davno izgubili. Bosonogi nimajo prble-mov z deformacio stopal, njihov naravni način življenja pa povzroča boljšo telesn držo, odsotnost deformacij hrbtenice, redke motnje vida in sluha itd. Neobremenjen način življenja ustvarja pozitiven naboj v njihovi skupnosti, kar bistveno pripomore k ljubeči vzgoji otrok. Za razliko od nemalo naših, so njihovi otroci vedno zaželeni in v čustveno toplem in stabilnem okolju doživljajo veliko bolj naravno otroštvo, kot ga pozna naša kultura. Spontana vzgoja in zgodnje vključevanje otrok v vsa dogajanja v družini jih razvije v stabilne osebnosti, ki skorajda nimajo problemov z alkoholizmom, mamili in samomori, in ki spoštujejo svoje starše tudi ko že davno odrastejo. Ali se s čim takim dandanes lahko pohvalimo »civili«, presodite sami ... Namesto občudovanja jih ponižujemo. Namesto spoštovanja jih zaničujemo. Pa vendar bi jih morali imeti za najsvetlejši zgled - navsezadnje so Romi brez kakršnekoli pravne zaščite in možnosti sklicevanja na kakršnekoli pravice preživeli vojne vihre v Evropi in nacistični genocid ter ohranili svoj jezik in kulturo. Zato je obiskovalcu prav toplo pri srcu, ko v času prireditev v čast občinskemu prazniku v nabito polni veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine Novo mesto doživi gala svečanost ob mednarodnem dnevu Romov. Morda pa bomo »civili« sčasoma le uvideli, da je drugačnost blagoslov, ki nas zgolj želi obvarovati, preden nas bo razneslo od samozadostnosti. Tudi mi smo za nekoga drugačni ... 24 ŠTEVILKA 15 AVGUST 2002 U ROMA PISINEN ROMI PIŠEJO Bralna značka Mojca Andotjšek, mentorica V knjižnici Mirana jarca v Novem mestu že od leta 1999 izvajamo projekt Življenje brez predsodkov, oziroma Romska skupnost kot ciljna skupina uporabnikov knjižnice. S tem projektom smo se lotili sistematičnega reševanja problematike uporabe knjižnic in pismenosti skupine romskih prebivalcev na našem območju. Organiziramo literarne večere iz romske literature, predstavljamo romske ustvarjalce, prirejamo glasbene večere, razstave in organizirane oglede knjižnice. V romskem naselju Brezje smo odprli izposojevalno enoto (v odsluženem bibliobusu) in jo opremili z osnovnimi priročniki, knjigami za mlade in odrasle in A V kasetami. ŽEnota je opremljena tudi s televizorjem, videorekorderjem in računalnikom. Enota je postala prijeten prostor za druženje, gledanje filmov in pridobivanje prvih izkušenj z računalnikom. Z javnim delom romskega predstavnika (pod mentorstvom knjižničarja) je zagotovljena 4-dnevna odprtost na teden. Obiski knjižnice se povečujejo, saj v njej poleg izposoje gradiva organiziramo tudi razne dejavnosti. Ena izmed njih je tudi tekmovanje za bralno značko. Smoter te dejavnosti je razvijati in bogatiti otrokov govor in mišljenje in ga spodbujati k različnim oblikam ustvarjalnosti. Letos je bralno značko pod vodstvom mentorice Irene Fister osvojilo 15 otrok: Violeta Brajdič, Ilonka Brajdič, Dragana Brajdič, jasmin Kovačič, Elvis Kovačič, Darja Hudorovac, Uroš Brajdič, Rasanka Jurkovič, Vido Bizjak, Nataljija Kovačič, Aleš Brajdič, Robi Brajdič, Andrej Novak, Andreja Hudorovac in Jasmina Brajdič. V počastitev svetovneg dneva Romov smo značko podelili v četrtek, 12. aprila 2002. Nagrajencem še enkrat čestitamo. Đurđevski dan Fatmir Bečiri R omsko društvo ROMANO PRALIPE je praznovalo Đurđevdanski dan Romov, ki je bil 02. junija 2002 v dvorani Sp. Duplek Dom krajanov. Udeležilo se ga je veliko število Romov, s katerimi smo skupaj praznovali in veliko število lokalnih organov, kateri so bili navdušeni z našo prireditvijo in organizacijo. Glavni sponzor te prireditve je bilo Ministrstvo za kulturo. Pred prireditvijo smo imeli pogovor in z lokalnimi organi smo se pogovarjali o naših težavah, katere so se zelo poslabšale. Moram povedati, da nam je Stanovanjski sklad Maribor dal pobudo, da lahko vsi Romi, ki imajo z njimi pogodbo, so se z našo pomočjo strinjali, da odplačujejo stanarino na obroke. Na prireditvi je bila tudi folklorna skupina, glasbena skupina in dramska skupina, kateri so nastopali cca uro in tričetrt, potem pa smo nadaljevali z glasbo. ROMANO THEM ROMSKI SVET 25 U ROMA PIJSINEN ROMI PIŠEJO Zakaj uporabljate besedo »cigan« g. Jelinčič Fatmir Bečiri redsednik Romov v Mariboru Fatmir Bečiri, je imel meseca aprila sestanek v Ljubljani, kateri se je imenoval: »Izboljšanje položaja Romov v Republiki Sloveniji«, na katerem so bili prisotni tudi državni organi in tudi gospod Zmago Jelinčič. Ob tej priložnosti je gospod Bečiri vprašal gospoda Jelinčiča, kaj pomeni beseda »CIGAN«, katero uporablja na vseh sestankih in tudi v medijih. Gospod Jelinčič mu je odgovoril, da to besedo hrani kot spomin na svojega dedka, kateri jo je pogosto uporabljal. Gospod Bečiri ga je vprašal, če to hranite kot spomin, naj mu pove, kaj ta beseda sploh pomeni. Gospod Jelinčič mu je odgovoril, da to ne pomeni nič slabega in vprašal gospoda Bečirija, naj mu on pove, kaj pomeni beseda »CIGAN«. Gospod Bečiri je odgovoril, da se ta beseda ne uporablja že veliko let. Beseda »cigan« in »Rom« sta dve različni besedi. »Cigan« pomeni, da smo berači, lažnivci, da ne spoštujemo družine, da ne skrbimo za otroke in še hujše stvari. Beseda »Rom« pa pomeni, da smo kot drugi gospodje pošteni ljudje, da skrbimo za našo družino in da se med seboj spoštujemo. Gospod Jelinčič je povedal gospodu Bečiriju, če je beseda »cigan« za njih žaljiva, je ne bo več uporabljal, vendar samo besedo »Rom«. Miss romkinje 2002 Fatmir Bečiri omsko društvo ROMANO PRALIPE iz Maribora na čeli s predsednikom društva Fatmir Bečirijem, je predstavljalo MISS Romkinj 2002 v Republiki Makedoniji v Skopju, katerega so se udeležili predstavniki iz raznih dr-ržav in sicer Hrvaške, Bolgarije, Madžarske, Albanije, Zvezne Republike Jugoslavije, Grčije, Makedonije, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Za najšarmantnejšo Romkinj o za leto 2002 je bila izbrana Romkinj a iz Republike Slovenije Nadja Di- brani. Tekmovanja se je poleg predsednika Romov v Mariboru in Nadje Dibrani udeležila tudi Hasani Ferida. Prvo mesto je zasedla gospodična Barnadej iz Madžarske. 26 ŠTEVILKA 15 AVGUST 2002 U ROMA PIJSINEN ROMI PIŠEJO Jagori / Ogenj iz Črnomlja za boljše dni Romov Suzana Kosec z adnji dan letošnjega januarju smo s sedežem v Črnomlju ustanovili Romsko društvo Jagori / Ogenj. Pri tem sem Suzana Kosec iz naselja Kanižarica sodelovala tudi sama ter prevzela funkcijo prve predsednice. Zatorej sem na okrogli mizi, 1.julija letos v Črnomlju, poročala, da Romi sami skrbimo za urejen in ekološko neoporečen videz svojih vasi, sodelujemo na kulturnih in športnih prireditvah ter različnih delavnicah, ki so organizirane z namenom izobraževanja Romov. V okviru društva smo tako letos že organizirali čistilne akcije, naši nogometaši so ob Svetovnem dnevu Romov -8.aprilu sodelovali na turnirju v malem nogometu ter osvojili 1.mesto, v eni izmed delavnic smo šivali noše za lastno folklorno in pevsko skupino, trenutno pa šivamo drese za navijaško skupino. Ob Svetovnem dnevu Romov smo sodelovali na osrednji kulturni prireditvi, zaplesala je naša folklorna skupina, peli smo romske pesmi, posamezniki so recitirali ter povezovali program. Za letos načrtujemo še sodelovanje na Jurjevanja na tradicionalni prireditvi belokranjskega ljudskega izročila. Ti moja moraš bit Kupil bom kolo, nanj rože bom dal. Okoli tebe bom plesal, na ves glas bom zapel. Ogenj naj gori, bolečina naj mi izgine. Ti moja moraš bit. Sončni žarek ne bom videl, ampak tebe bom še iskal. Ti moja moraš bit. K vragu me boš poslala, moje srce boš ukradla. Ti moja moraš bit. Jožek Horvat - Muc TU MRI SITE SAL KINAU U KEREKO, U BUKRIJTI UPRE PHANDAU. KlRIN TUTE KHELAU, TE PRU CILU GLASU DJILAVAU. I DJAK NE THAUBUL, I DUKH MANDAR NE NAUTHCUL. TU MRI SITE SAL. KHAMESKRI SLITA NA DIKHAU, HAM TUT MEJK RODAU. TU MRI SITE SAL. BENGESKI MAN DEHA, TU MRU VOUDJI ČOUREHA. TU MRI SITE SAL. Jožek Horvat - Muc ROMANO THEM ROMSKI SVET 27 m U ROMA PIJSINEN ROMI PIŠEJO Nastop v gradu Zaboku na Hrvaškem Romsko društvo Rjavo dombo P redsednik društva Horvat Štefan nas je seznanil, da bomo 25. maja predstavljali svoje romske plese v gradu Zabok na Hrvaškem. Doma smo se pripravljali na ta težko pričakovani nastop. Zgodaj zjutraj smo se odpravili na avtobusno postajo, kjer nas je že čakal avtobus. Na avtobusu je bilo zelo lepo in sopotniki so bili zelo prijazni. Veselo smo prispeli v Zabok, kjer smo se vsi skupaj najprej odpravili v šolo. Tam nas je pričakoval pihalni orkester, ter pogostitev s sokom in piškoti. Nato smo se odpravili na trg, kjer so predstavljali naše prekmurske jedi in kuhali bograč. Bograč je bil zelo okusen, kljub temu smo odšli v šolo na slastno kosilo. Po kosilu smo si ogledali prelepo Hrvaško mesto, kjer je vse lepo urejeno in tudi ljudje so zelo prijazni. Ko smo se vrnili nazaj v šolo je že vse bilo pripravljeno za naš nastop. Naša najmlajša plesalka, ki je stara 9 let in ji je ima Dajana, je uspešno odplesala ter zelo navdušila občinstvo. Po prireditvi nas je čakala večerja, kjer so igrali tamburaši. Bilo nam je prav lepo, zato bo v naših srcih ostal prelep spomin na Hrvaško ter to prelepo mesto. V imenu vseh plesalcev se vam zahvaljujemo. Za to dejavnost je naš predsednik društva Horvat Štefan dobil občinsko priznanje. 28 ŠTEVILKA 15 AVGUST 2002