fMtnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1'5Q.
i t .......................     m...	»i.
TRGOVSKI
Časopis asa trgovino, Industrijo in obrt,
*****	Z Jugoslavijo:	celoletno 1B0 Din, za ■/, 1 .-UM Din, za ‘/^ leta « Din, meseHno tfran;
ft%toištvo to upravniktvo j« v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo
Štev. 56
Uto XVI.
V Ljubljani, v soboto, dne 13. maja 1933.
ICcdco* pritiuz (ihokrize*
ecfecat (ninistea 7. fHoUocua na clisUusifsUcfn t/ecccu tju&li&nsUega tcgwstva -	Popolna	soglasnost
Z ozirom na prihod posvetovalnega odbora za denarstvo v Ljubljano je priredilo ljubljansko združenje trgovcev v četrtek v Trgovskem domu diskusijski večer, da more ljubljansko trgovstvo povedati svoje mnenje, kako je mogoče najprej najti izhod iz krize in urediti naš plačilni Promet s'tujino.
Za osnovo diskusije sta služila dva velika in izčrpna referata, ki sta ju podala minister in gen. tajnik Zbornice Ivan Mohorič ter predsednik Zbornice Ivan Jela-*fa». Prvi je podal podroben pregled dušikov, ki so povzročili sedanjo krizo ter vpliv na naše državno gospodarstvo. Nato pa je tudi podal pregled podanih Predlogov, kako najti izhod iz krize. Predsednik Jelačin pa je v prvi-vrsti poročal o rezultatu ankete, ki jo je priredil* Zbornica in o praktičnih predlogih, Id so jth podali gospodarski strokovnjaki v Zagrebu za rešitev denarne krize.
Oba referata sta podala jasno in nazor-ko sliko o stanju našega denarništva ter e težavah našega plačilnega prometa s tujino, obenem pa so poslušalci dobili tudi Popolno jasnost glede predlogov, ki se Predlagajo v svrho rešitve sedanje krize.
Na podlagi tako izčrpnih referatov je bila tudi diskusija nad vse uspešna in vsestranska. Predvsem pa je diskusija dokazala, da je ljubljansko trgovstvo popolnoma soglasno, kako treba pričeti reše-
vati krizo. Seveda so se pri tem obravnavala tudi vprašanja, ki niso bila čisto v direktni zvezi z našo denarno krizo, ki pa po svojih učinkih sopovzročajo, da je ta kriza danes tako težka.
Ni se pa pokazala samo soglasnost trgovstva, temveč tudi njegova odločna volja, da nastopi složno in kot ena celota. Ta volja je bila povdarjena tako silno, da ne dvomimo, da jo bo upošteval tudi posvetovalni odbor in zaslišal tudi zastopnike ljubljanskega združenja in sicer vse skupno, ne pa posamezno, ker so itak vsi trgovci le enega mnenja.
Velik uspeh diskusijskega večera je dokazal, da je bil naravnost živa potreba. To je tudi dokazalo odobravanje zborovalcev, ki je sledilo besedam predsednika Jelačina, ko je ta naglasil potrebo, da se takšni večeri vrše večkrat, ker se s tem poyeča solidarnost med trgovci. In .ta je danes potrebna bolj ko kdajkoli.
Popolen uspeli je bil četrtkov diskusijski večer in ljubljanskemu Združenju je le čestitati, da ga je priredil. Upamo zato, da bodo temu prvemu letošnjemu diskusijskemu večeru sledili v kratkem še drugi in še povečali že itak lepo harmonijo, ki veže vse ljubljansko trgovstvo.
Predsednik ljubljanskega Združenja trgovcev •Gregorc je ofvoril diskusijski večer, povedal na kratko njegov namen ter takoj podeliti besedo
fninistcu	Ivana
ki je v skoraj dveumem referatu izčrpno pojasnil vse vzroke, ki so privedli do sedanje finančne krize in nato tudi navedel raane predloge, ki so bili podani za, rešitev krize. Iz njegovega nad vse zanimivega, tečnega in vedno z dokazi podprtega rjeferata moremo- žal vsJed pomanjkanj® prostora objaviti le glavne misli njegovih zaključkov.
Današnji .di-kusiir/ski večer je predvsem nujno p< treben, ker pride v soboto v 'Ljubljano posvetovalni odbor za denarstvo, da zasliši tukajšnje interesente o njih mnenju, kako priti iz sedanje finančne krize. Zato je -skrajni čas, da se domenimo, kaj naj nasvetujemo temu odboru. Predvsem pa ©■© za rešitev dveh vprašanj:
L Kako priti iz denarne krize in
2. kako odpraviti sedanje plačilne tež-koče z inozemstvom.
Eno vprašanje je prepleteno z drugim in Wto ni mogoče obravnavati vsako vpraša-«ie posebej.
Kako je nastala finančna kriza
Od leta 1-926. dalje smo šli v dobo visoke konjunkture, ki je dosegla v letu 1929 svoj vosek, ko sv n o dosegli tudi v svojem izvozu rekordne števffike. Takrat pa je nastal preobrat m pričelo se j6 padanje, ki se še danes ni zaustavile, dosti tudi zaradi mnogih usodnih napak, ki so se storile in kfi ®o dekonjunkturo še poostrite.
Padec izvoza.
Trgovinska bilanca je bila 1. 1,929 uravnovešena in ostali spio aktivni tudi še v zadnjem letu, pa čeprav je naš izvoz nazadoval na) eno tretjino. Posledica tega na-zadovanja izvoza je pomanjkanje deviz, ki jih zato Narodna banka ne more dovoljevati niti v tej meri, ki je potrebna tudi za nas do skrajnosti omejen uvoz.
V dobrih izvoznih letih je potrebovala naša dir/avai od vseh deviz, ki jih je d»l izvoz, samo okoli 15 % in sicer za svojo
inozemsko službo, m obračune železnice in pošte ter za dolgove.
1. V času konjunkture smo mogli kriti z reparacijami v višini letnih 880 milijonov svojo obrestno silužibo za zunanje dolgove v višin; 663 milijonov. Vsled Hoovrovega moratorija pa so reparacije večinoma odpadle in že s tem je imela država za okoli 600 milijonov deviz manij.
Da nadoknadi .ta izdatek je finančni minister Gjurie povišal takse in reduciral drž. osebne in materialne izdatke.
2. Izseljenci so nam dali še 1. 1930 za 739 miilrljonov deviz, leta 1932. le še 207 milijonov.
3,. Vsled be»ne gonje v tujini proti naši državi je nazadoval tudi tujski promet in 'izpadtek teh dohodkov je povečala še avtarkična poiitiika, ki je v (tujih državah zagrabila tpdi tujski promet.
4. Domača trgovska mornarica izvaža le 25 odstotkov našega izvoza itn tako nam tudi ta postavka na aktivni strani drž. go spodarstva ne daje potrebne pomoči.
5. Rente in dohodki v tujini so za nas pcipoJnoma pasivni, ker mi teh nimamo, nasprotno je vse polno tujcev, ki so last' udiki 'pedjetiitj1 v naši državi.
Pri tej situaciji je naravno, da si je moral finančni minister vedno bolj pomagati z devizami, ki -jih je dobival naš izvoz.
Potrebe države na tujih devizah znašajo mesečno nekaj nad 100 milijonov ali 1500 milijonov na leto.
Leta 1929 je zadostovalo za službo tujih dolgov že okrog 626 .milijonov, par let kasneje pa je ta vsota narasla že za skoraj 900 -milijonov ali za 150 odstotkov. Predvsem vsled labirinta, v katerega nas je privedi® stabilizacijsko posojilo, ki je bilo izvršeno .v prvi .vrsti zato, da se poveča -podloga Narodne banke. A pripomniti je žreba, da je znašal tečaj dinarja pred tem posojilom pri podlogi Narodne banke nekaj nad 20% 9*12, danes pa pri podlog-i 85% me more doseči več te višine.
Tu treba omeniti še drug važen moment.
Leta 1929., ko so začeli posli padati, bi morala vzeti Narodna banka najmanj eno milijardo iz prometa. Mesto tega pa je bil baš takrat kontingent bankovcev naj več ji, da 'ljudje niso vedeli, kam z denarjem. To je privedlo 'ljtudi do nad vise nepremišljenih investicij, ko n. pr. na Bil-edu, ker niso upoštevali, da se mora spremeniti barometer gospodarske konjunkture. Ko je br.lo treba denar vrniti, se je trpela kreditna inflacija in zato se je kriza poostrila.
Pri 'tem, pa so padle cene podeželskih pridelkov za povprečno 40 odstotkov in je bil s tem1 znižam nairodau; dohodek.
iPa tudi v nepravem času je bij-o sklenjeno stabilizacijsko' posopo. Ko je prišel maja meseca L 1931 polom- v Newyonku, je bil toi za vse države signal, da bodo tečaji padli, mi pa smo baš takrat sklenili veliko posojilo in stabilizirali dinar m višini, -da moramo danes pni istem kritju 35 odstotkov a frankom plačevati za frank 3 dinar je. 500 miliiijlonov -smo -tedaj po nepotrebnem izdali za isitvari, ki -bi jih mogli dobit ti ceneje. Teleg -tega je tujina- potegnila iz naše države eno mdtiijairdo in da je bil potres tem večji, je- pričela Narodna banka neusmiljeno izterja-vati svoje terjatve.
'Vse to -je moralo fatalno poslabšati situacijo im- tako je -prišlo do- tega, da je morata lani marca meseca povedati Narodna banka, da mirna več denarja za devize. Obenem je tedaj izšla devizna naredba in obseg zunanje trgovine je padel od 6 na 3 milijarde.
Težave so se povečale še vsled moratorija, ki sta ga proglasile Madžarska in Avstrija in -mi vsled tega pismo mogli dobiti od njih plačila za svoje terjatve.
Težkoče plačilnega prometa s tujino.
Prva je .klirinški -promet uvedla Avstrija, a že po enem: mesecu pobegnila od kli ringa. Mi simo vseeno uvedliii. kliiring, ki ga imamo danes s Francijo, Holandsko, Belgijo, Ne-mčijo, Češkoslovaško, Italijo, Grško in Avstrijo. Toda z vsako državo imamo drugačen 'kli ring. Najtežji je z Italijo, s katero smo bili še pred Leti aktivni za eno milijardo, a -se nam' iz kliringa plača, namesto pričakovanih 60 %, le 15 %.
Leta 1931. je predala Narodna banka deviz -za 2271 milijonov, od katerih so dobiti zasebniki 765, vse drugo pa je šlo za državo iaj samoupravna -telesa. Posledica tega je bila-, da ni bilo deviz niti za najnujnejši uv-oz. Zagrebški b-przi je n. pr. dodeljevala Narodna banka le 5 % deviz od prejšnjega leta, a trgovina je padla le za 33% in tako -so morale ostati fakture neplačane. Vsiled tega je Italija ultimativno zahtevala, da se ji takoj plačajo njene tovjat-■ve v višini 100 milijonov. Ker -pa absorbira naša trgovina le 3 milijone Din na dan, mri mogla absorbirati vseh teh 100 milijo-nov svobodnih dinarjev, ki so- bili vrženi na iirg in taiko je -padel .dinar, pa čeprav je -bilo kritje dinarja isto. V tem stanju pa se je storila še ifca neverjetna -napaka, da smo tujim rentnikom plačevali rente po kurzu 9'12, čeprav je bilo -to mogoče le s tem, da smo dušili zasebno gospodarstvo Naše terjatve pa se od teh tujih reaitnikov niso nič upoštevale in Francija nam je zni žal-a uvozni kontingent na četrtino, dooim je ostal naš izvoz iz Francije, ker niso naše apne omejile izdatkov za modo, neiz-premenjen.
Naša zunanja trgovina je mo-rala iskati plačilna- sredstva kjerkoli, 4» je mogla zadostiti svojim obveznostim, ker >pal milijarde Din ji je manjkaj® še v vsakem primeru.
'Pri tem pa je bilo nezaupanje proti nam splošno in tudi v -prijateljskih državah. Pri trgovinskih pogajanjih s Češkoslovaško ?n<o vildeli, da ni nobenega zaupanja do nas. Zahtevalo se je od nas, da hkrati plačamo vse terjatve, oelo za vojaške dajatve in niti -sezonski k rediti se nam niso hoteli izplačevati. Ker pa ne motremo prodati svojega blaga, ne moremo- -poravnati tudi svo-jvh obveznosti in taiko- se danes po klirin-gu izplačujejo šete oktobrska plačila. Predlagal sein zato- Čebostovakom, da naj di-irigirajo del svojega tujskega pro-meta mesto v Italijo na Jadran, da, -jpridejo do ovojih -terjatev.
V teh težkih časih je edino razveseljivo dejstvo, da je ohranij dinar svojo kupno nmč. Ta življenjska moč dinarja je tako velika, da jo morajo ceniti 'in da jo cenijo tudi tujci1.
Stojimo pred pogajanji % Avstrijo. Če trde Avstrijci, da so napnaan nam visoke pasivni'; in da jim je zato treba dovoliti razne -olajšave, jim je treba povedati-, da kupujejo pri nag blago, ker je tu zanje najcenejše. Če pa ne morejo pri, -nas prodati blagai, potem to ni naša krivda, temveč njihova, ker je njih blago predrago, ker jih -mefie tuja konkurenca iz sedla. Sicer pa je treba tudi o .tej- navidezni avstrijski pasivnosti povedati resnico. Pri nas so avstrijski denarni zavodi, ki delajo, ki imajo dobiček, dohodek od tranzita je za Avstrijo večji ko- je naš, Avstrijci imajo dalje tu svoje rente in -svoja podjetja, da je plačilna bilanca čisto gotovo pasivna za nas.
Ni bojazni za dingr in v njegovi neiz-premenjeni kupni moči je izhod iz krize.
Deficit v proračunu.
Toda nastaja nova nevarnost, ker je naš proračun defiicitep in v vedno večji meri. Ta deficit je ho-tel kriti finančni minister s tem, da poveča, davke in z izdajo srebrnega: denarja. Toda povišanje indirektnih davkov se nii obneslo, ker pri zmanjšani konzumni kvota prebivalstva je padel tudi donos trošarine. In pregled državnih dohodkov, .ki jjh objavlja finančni minister, je doceilp potTdEl m-oje napovedi, saj pri povišanih davkih ni mogel doseči finančni minigter niti prejšnjih proračunskih dohodkov.
Lanski deficit je pokril kovani denar. A s čim bo pokrit novi deficit? In to vprašanje me je napotilo, da sem pregledal kritično -proračun, da šemi zahteval revizijo deficitiniih gospodarskih podjetij in reddk-Cijo nepotrebnih izdatkov. Za izhod iz finančne krize je -predpogoj, da je naš preračun uravnovešen.
Govor, ki, eam ga govoril v proračunski debati, -sem govoril v imenu našega gospodarstva, kot tolmač vseh onih, ki delajo v gospodarstvu. Ker smo videli, da se deficit no manjša in ker smo videli, da se pri zmanjšanem konzumni ne morejo doseči višjp davki, zato so -gospodarski krogi zahtevali, da se kTene na drugo- pot. Le v imenu gospodarstva (viharni klici: Tako je! V našem imend} sem govoril in kar sem govoril, je tudi zahteva vsega našega gospodarstva. (Živahno odobravaiijle.) Samo tako je razumeti mej govor.
Kaj sedaj?'
Težka kriva: je rodila splošno resignacijo. Zato je potrebna oživitev, a na kakšen način?	.
Nhše denarstvo- je imobilizirano do štirih petin. V mnogem smo tega sami krivi. Dri pravočasni pomoči bt si mogle naše banke pomagati s «00 milijoni Din. Ker te pravočasne pomoči Narodne banke ni bik), «i>
morale v dveh letih izplačati 4320 milijonov, torej le malo manj, kakor imamo danes bankovcev v obtoku. To je rekordno dejanje, ikii daje našim denarnim zavodom najlepše izpričevalo.
Kaikor je danes nezaupanje še mofino, je gotovo, da ibi ljudje dvignili, če hi denarni zavodi ugodili vsem njih zahtevam, vseh 10 milijard, kii jih še imajo denarni zavodi. Saj vidimo, da se denar ne vrača, da so se hranilne vloge pri Drž. hipotekami dn pri Poštni hranilnici povečale le za 100 milijonov. Kaj je torej 'praktično mogoče ukreniti pri takšni tezavraciji? Kar delajo daines denarni zavodi, to ni drugo ko proces počasne likvidacije. A vsega tega našim vlagateljem ni mogoče dopovedati, ker so gluhi za vse. Dokler ne bo čisto prave povodnji z denarjem, se situacija ne bo zboljšala, če bi bila rešitev odvisna le od vlagateljev.
Nemčija je rešila denarno kirizo pravilno. Proglasila je tridnevne bančne praznike, nato pa izdala zakon za vse banke enak, da smejo izplačevati le obresti in kolikor je komu neofbhodno potrebno za življenje.
S takšnim zakonom pa danes nam ne bi bilo pomagamo, ker moramo gledati na to, da spravimo denar zopet v kroženje, da bodo delali našii denarni zavodi normalno. Kajti ne smemo spregledati tudi tega na-cijcnalno-političnega razloga, da so danes v državi Itrije denarni zavodi, ki so likvidni, a ti so v tujih rokah, ki budno pazijo na to, da izkoristijo situacijo.
Tudi z novimi obligacijami ne bi bilo po-magano, dokler denarstvo ne dobi novih kreditov. A iz tujine ni pričakovati, da bi bili novi krediti dosegljivi.
Nori projekti.
Slišali ste, da je dobil posvetovalni odboT za denarstvo okoli 100 projektov.
Tako predlaga naš rojak inž. Podbrežnik zanimiv načrt, po katerem bi se brez tujega denarja mogla financirati javna dela, kar dela Mussolini, ki je poleg tega brez tuje pomoči spravil pod svoj vpliv vsa industrijska podjetja, s čimer je znatno utrdil svojo politično moč.
Vprašanje javnih del je za nas tudi v resnici vedno bolj pereče. Mi imamo na leto 100.000 prostih delovnih sil in v petih letih bo teh toliko, kolikor znaša števillo vseh našiti zavarovanih delavcev. A javna dela bo v resnici treba financirati ibrez tujih sred-tev, ker iiz tujine ni računati na kredite.
Kmečki dolgovi se cenijo uradno na 7 milijard. Ker pa vemo, kako se je sestavljala ta statistika, smemo mirno znižati to številko na 4 milijarde. Narodni dohodek od poljedelstva pa znaša sedaj po padcu še vedno 12 milijard, da torej niso kmečki dolgovi nobena katastrofa.
Kmet je danes v stiskii in njemu treba pomagati. Najnaravnejša pomoč bi bila, če bi se zvišale cene Toda dvig oan je svetovni problem, ki ga mi sami ne moremo rešiti.
Na podlagi kmeakih dolgov in narodnega dohodka od poljedelstva pa je bil izdan nov projekt za oživljenje denarstva. če so kmeti dolžni 4 milijarde, naj se izdado za teh 4 milijard fundirane obveznice, ker s fundi-ranimi obveznicami se ne dela nobena inflacija. Te obvezn/ice bi bile fundirane s hipotekami, kmet pa bi plačal 5% za obre-ti in amortizacijo, da bi bile te obveznice plačane v 25 letih. Obveznice hi izdala Privilegirana agrarna banka in bi Ibile obvezno plačilno sredstvo ter bi na ta način mogli denarni 'zavodti zopet poslovati.
Davčni zaostanki v državi znašajo 2700 milijonov. V interesu davčne morale je, da se ti zaostanki izterjajo. Ce se jih izterja za 70%, potem znaša to 1800 mil. Din. Ni treba, da bi jih moral fin. minister izterjati kar v enem letu, temveč zadostuje, če jih v določeni dobi. Te zaostanke pa naj fin. minister eskontira in izda za nje državne novčanice, s čimer bi se razbremenilo gospodarstvo. Te novčanice bi bile fundirane, bi ne pomenile torej nobene inflacije in ne bi bile nič drugega, kar delajo vse države in kar je tudri že biilo pri nas. Menda smo že pozabili, da smo tudi mi imeli že bankovce, ki jih je izdala država in vendar ni tečaj dinarja padel. •
•
Gibljemo se v stegnjenem krogu, ko se le izživljamo, a ne pridemo naprej. Naš privajeni individualizem je kriv, da ne vidimo, da gre vsa smer gibanja v koncentracijo. Treba konstatirati, da smo vsled tega, ker nismo tega gibanja razumeli, že mnogo izgubili. Kaj bi mogli doseči, če bi se na primer takoj po osvoboditvi združili naši trgovci s kolonijalnim blagom in delali skupno.
Vidimo isto napako pri lesni trgovini, ko ni mogoče doseči združenja niti sedaj, ko je padel llesni izvoz na */*• Toda v Zagrebu
pravijo, da jih skupna organizacija ne briga, ker imajo trd les, ki ni v krizi, Bosanci pa pravijo, da mora deficit njih lesnega gospodarstva itak plačati država iz proračunskih sredstev.
A ene ko druge treba opozoriti, da strokovnjaki za londonsko konferenco že računajo s tem, da je tudi Jugoslavija član dunajskega lesnega odbora in zato naj ne bodo kratkovidni, ker bi se to v par letih kruto maščevalo.
Sploh je pri nas premalo aktivnosti in inicdjativnosti.
Kakor rečeno, vse se koncentrira in zato bo vloga trgovca vedno težja, če se tudi on ne bo pričel združevati. Na kartele treba pogledati tudi z druge strani, kakor pa se navadno gleda.
Z apelom na skupno in složno delo je zaključil minister Mohorič med dolgotrajnim odobravanjem svoj referat.
Debata.
Po ministru Mohoriču 'je prvi povzel besedo g. Stanko Florijančič, ki je v temperamentnem in mestoma tudi ostrem govoru ožigosal razne napake, ki se še vedno drže v našem javnem življenju in ki so kirive, da ne pridemo iz krize. Odločno je nastopil uvodoma svojega govora proti grdi razvadi, da se skuša vsakogar, ki tudi v najboljšem namenu odkriva storjene napake, označiti kot punktaša, defetista in podobno. A brez zdrave kritike ni ozdravljenja in zato je zdrava kritika potrebna.
Sledil je veliki referat predsednika J®-lačina o rezultatu ankete in o predlogih, kako naj se s fundiiranimi državnimi nov-
Najtežja posledica sedanje dolgotrajne gospodarske krize je bila, da je povzročila vsesplošno apatijo za javna vprašanja, da je na vseh poljih padla aktivnost in da se je ljudi oprijemalo ono nevarno razpoloženje, da jiim je bilo že vseeno, kako se stvari razvijajo dalje. V akšni psihozi •javnosti je tem bolj vredno povdarka, 5e se vidi v nekaterih organizacijah živa volja po aktivnosti, če se opaža resno stremljenje, da se pride iz tega ubijajočega mrtvila. In to ustvarjajoče stremljenje so pokazala naša trgovska združenja, ki bi že samo vsled tega zaslužila posebno podporo javnosti in seveda tudi oblasti. Posebno upoštevanje pa zaslužita osrednja organizacija trgovskih združenj, Zveza, ki je osrednji motor vsega itega ustvarjajočega stremljenja in v kateri je osredotočena ta volja po aktivnosti.
Zalibog pa moramo konstatirati, da se ta volja mnogo premalo upošteva od odločujočih krogov in da vsled tega ostajajo tudi najbolj utemeljeni in le napredku celote služeči predlogi brez pozitivnega odmeva, kair je bilo že opetovano konstatirano in kar je morala zopet ugotoviti tudi II. seja predsedstva Zveze trg. združenj, ki se je vršila preteklo sredo.
To neupoštevanje je vredno vse obsodbe, ker se z njim ubija volja po delu, ki je je danes itak že tako malo, da hi jo bilo treba gojiti z vsemi sredstvi kot najbolj žlahtno cvetko. To neupoštevanje je tem bolj
Gd/ucbjotaMkfiSoffiv
napačno, ker so predlogi, ki jih predlagajo združenja, .zlasti pa njih osrednja Zveza, tako zrasli iz gospodarskega življenja, da nudijo najbolj naravno rešitev iz sedanjega težkega stanja. II. seja predsedstva Zveze je v tem pogledu podala posebno jasen dokaz, ko je z edino pravilnim pogledom na vzroke krize .tudi pokazala najbolj naravno polt iz krize.
Zakaj še ne pridemo iz težav kljub temu, da nudi naša dežela vse, kar je potrebno za materialno blagostanje ljudstva? Ker tavamo iz enega ekstrema v drug, ker nima/mo nobenih smernic za svoje delo, ker sploh ne vemo, kaj kočemo, ker nimamo nobenega gospodarskega programa. Absolutno prva potreba je, da vendar že enkrat postavimo natančno izdelan gospodarski program, da se bo vendar enkrat usmerilo že vse naše delo v en pravec in da bo s tern potenciran efekt dela na naj-višjo mero.
Iz te potrebe pa nujno sledi druga potreba, da dobimo gospodarski svet. Nič
Med. dr.
IVO RAKULJIČ-ZELOV
javlja, da se je z univerzitetne ženske klinike v Grazu, kjer se je specijaliziral in vršil službo asistenta pri dvor. svetniku prof. dr. Knauerju,
preselil v Ljubljano IN 0RDINIRA ZA OPERATIVNO GYNEK0L0GIJ0
(ZENSKE BOLEZNI) IN PORODNIŠTVO
s 24. aprilom t. 1. na Miklošičevi cesti 34,
I.	nadstr., od 9. do 11. in od 16. do 19. ure. Telefon 20-25.
čanicami spravi naše denarstvo zopet v normalno delovanje. Zal se moramo za danes vsled pomanjkanja prostora omejiti le na njegove predloge, ki so jih zborovalci soglasno sprejeli.
Tako so izjavili zborovalci, da so vsi v teh vprašanjih enega mnenja in da odobravajo, če se izdajo fundirane državne novčanice, s katerimi se zopet spravil naše denarstvo v normalno stanje.
Predsednik Jelaoin je omenil, da obstojita dva predloga, kako bi se mogle izdajati fundivrane novčanice. Po enem predlogu bi se na hipoteke, ali del hipotek izdale fundirane novčanice, ki bi se odplačevale v 25 letih, po drugem naj bi se to zgodilo na podlagi zaostalih davkov, ki so pozdtivna dr, žavna terjatev. Mogoče pa je, da se oba predloga združita in da se uporabijo za
zato, če ta ne bo takoj v vsakem oziru idealen, saj smo mlada država, ki obstoji šele petnajst let, toda začetek je treba napravite, kakor je pravilno povdaril v svojih izvajanjih predsednik Josip Kavčič.
Pa še nekaj treba tu pripomniti. Kdor hoče res delati, ta hoče, da se prav in dobro dela, ta ne more biti ravnodušen, če vidi, kako se delajo čisto po nepotrebnem težke napake. Naj se že vendar neha ono
Gd/tici ptaSekfc Mftč'
škodljivo in nepremišljeno postopanje, da se vsak protest proti tem napakam označuje kot nedobrohotno kritiko ali celo defetizem. Treba bi bilo naravnost obupati, če teh protestov ne bi bilo, ker potem bii se v resnici vsi zadušili v gnili vodi. Kakor mora zdrav veter odpihati z dreves, kair je nezdravega, tako mora zdrava kritika iiz javnega življenja odstraniti vse, kar je
Z upostavitvijo enotne obrtne zakonodaje z zakonom o obrteh je vzniklo vprašanje osnovanja centrale trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. To vprašanje je pokrenilo Snpsko trgovačko udruženje v Beogradu, bi je izdelalo osnutek pravil za tako državno Zvezo in povabilo tudi Zvezo trgovskih združenj k sodelovanju. Zveza je iz osnutka pravil raz-videla, da bi bilo osnovanje itake zveze, v kateni bi bila včlanjena posamezna združenja, težavno in uspešno delo Zveze nemogoče. Pri nas v dravski banovini imamo najlepše izvedeno trgovsko stanovsko organizacijo, medtem ko so se pokazale pri snovanju združenj po zakonu o obrtih v nekaterih drugih pokrajinah velike zmede in nesporazumi. Opaža pa se, da se povsod, kjer je upostavitev združenj delno že izvršena, pojavlja težnja po osnovanju banovinskih, odnosno Zvez za posamezna zbornična področja. Pri nas je organizacija izvedena na kolektivni podlagi, v Srbiji pa po strokah. Naše načelo, ki ga zavzemamo ob snovanju centrale pa je, da mora predstavljati centrala gibanje stanu v državi in se ne more in ne sme vmešavati v notranje organizaitorične zadeve banovin in zborničnih področij. Zgrešeno bi bilo delo takšne cenrale, v kateri bi se obravnavale zadeve vsakega posameznega združenja. Zato smo v načelu priznali z ozirom na splošno težavno stanje trgovstva in z ozirom na
kritje tako hipoteke (in sicer ne samo	'
kmečkih dolgov, temveč tudi po mestih) in	>
zaostali davkri. Te novčanice države naj bi	1
se uporabile za plačilo terjatev drž. doba-	•
viteljev, za financiranje kmečkih dolgov in	1
ž njimi bi bilo treba rešiti tudi vprašanje	l
zamrzlih industrijskih kreditov.
Po referatu predsednika Jelačina se je razvila živahna debata, katere so se udeležili: predsednik Zveze trgovskih združenj Josip Kavčič, minister Mohorič, predsednik Jelačin, gospodje Smerkolj, Pogačnik, Škrbec in drugi.
Koncem debate je predsednik Gregor« resumiral vse predloge in konstatiral, da so se na diskusijskem večeru zbrani trgovci soglasno izrekli:
1. Posvetovalni odbor za denarstvo naj zasliši tudi zastopnike ljubljanskega zdru-ženja trgovcev.
2. Posvetovanja s posvetovalnim odborom naj se vrše skupno in ne posamezno.
3. Pooblašča se predsedstvo Zbornice, d* zastopa ljubljansko trgovstvo pred posvetovalnim odborom.
4. Izreka se za lizdajo fundiramih državnib novčanic.
5. Zahteva popolno opustitev klirinškega plačilnega prometa.
6. Poudarja nujno potrebo, da v svrho splošnega znižanja obrestne mere zniža Narodna banka svojo obrestno mero.
Soglasno dn z odobravanjem so-biile sprejete vse te točke, nakar je zaključil predsednik Gregorc z zahvalo vsem udeležencem za njih udeležbo, vzorno uspeli diskusijski večer.
bolno in gnilo. Vsaka seja združenja tr govcev skuša v tem smislu pomagati in čas je, da se ta dobra namera tudi že enkrat v celoti upošteva. Temu visokemu cilju pa je bila med drugim namenjena tudi II. seja predsedstva trgovskih združenj in zato naj tudi njeni sklepi In njena opozorila najdejo dober odmev in naj povzročijo pozitivne ukrepe, ki so potrebni. *
V sredo, dne 10. t. m. so se zopet zbrali zastopniki naših trgovskih združenj iz cel« Dravske banovine v Mariboru k II. seji predsedstva Zveze trgovskih združenj. Zastopanih je bilo 18 združenj s skupno 37 uglednimi člani zveznega predsedstva in zastopnikov združenj.
Sejo je vodil zvezni predsednik g. Josip J. Kavčič, ki je po pozdravnem nagovoru podal obširno in vso sedanjo gospodarsko situacijo obsegajoče predsedstveno poročilo, iz katerega posnemamo.
splošno omalovaževanje trgovskih teženj, da je ustanovitev centrale s sedežem v Beogradu potrebna, toda s pogojem, da jo tvorijo pokrajinske zveze, odnosno Zve~.e po zborničnih področjih.
Zvezo je posetil predsednik Srpskega trgovačkega udruženja, ki vodi akcijo za osnovanje oentrale, g. Nedeljko K. Savič, kateremu se je obrazložilo načelo, ki ga Zveza zavzema v pogledu osnovanja centrale in ki ga je predsednik g. Savič v oe-iloti tudi osvojil. Zveza bo v tej smer sodelovala pri osnovanju centrale.
Predsednik je prešel nato na obravnavo važnih gospodarskih zadev in v pogledu
prevoznih tarif
očrtal prizadevanje članov tarilnega odbora, da se nameravano zvišanje tari! ne izvede. Tarifnemu odboru je zaenkrat uspelo, da se tarife za prevoz lesa niso zvišale, ni se pa doseglo, da bi se znižale pristoj-
bine za železniške ležarinske prostore. Pričakovati pa moremo, da se bodo prevozne tarife v doglednem času vendarle zvišale.
Vedno težja za naše gospodarstvo postaja
davčna obremenitev.
Iz ireferata, ki ga je podal minister Ivan Mohorič na proračunski seji narodne skup-ščine, je razviden položaj, v katerem s®
pcedsedrfva 2v&ze>	zdcuženi
Bc&z g&spodacsUepa pcogtcuna m ceših/e Oz frospodacsUe Ucize - Dotceha
ytopodacsUe$a svela - Stanovska
Vocoiifo predsednika Ilcu/uta
UdoHot/Uev untcalz Icgoi/sIdU 'zdcuženi
uno
) >” j b!
>ba-
r ia
nje
je
ile-
enj'
v davčnem pogledu nahajamo. Za nas je najtežje dejstvo, da je pora*delitev davkov nepravična in davčna praksa neenaka. Naša organizacija je izvršila mnogo intenven-C1J, da se rigorozni postopek, ki ga izvajajo davčne uprave na pritisk nadrejenih obisti, omili. Važna naloga pri določanju davčnih predpisov pa odpade tudi na člane ‘l&v&nili odborov, ki naj najvesitneje posto-Pajo. Težnja vsega našega gospodarstva pa Je> da pridemo do pravične porazdelitve davkov in enake davčne praikse po vsej dr-zavii, kar bo brezdrvomno dvignilo davčno moralo in zagotovilo tudi državi rednejše davčne doh'odlke.
Konec tekočega in pričetek prihodnjega Keseca se bo vršil na Dunaju kongres mednarodne trgovske zbornice, ki bo razpravljal o važnih mednarodnih vprašanjih 'in skušal z na kongresu sprejetimi spomenicami vplivati na odstranjenje najrazličnejših ovir, ki onemogočajo mednarodno gospodarski razvoj.
Dosledno in energično borbo vodi naša organizacija
proti neupravičenim privilegijem konzu-mov in nabavljalnih zadrug.
Nismo nasprotni razpletu produkcijskega zadružništva, odločno in vztrajno pa se osobito potoni našega stanovskega glasila ^Trgovskega lista« borimo proti konzumnemu zadružništvu. Zal, v tej borbi ne najr demo potrebne podpore na merodajnih mestih. V tej borbi pa morajo sodelovati tudi vse zbornice v državi, ki jih je treba ZEJ to zainteresirati. Predlagal je Zborni, naj to barbo trgovstva podpre in zainteresira za to vse ostale zbornice 7 državi. Treba pa je zainteresirati udi vse ostale stanovske organizacije ' držatvi, <ja $e (napravi enotna akcija Proti škodljivim, privilegijem konzumnega zadružništva zlasti v tem smislu, da se konkurenčni pogoji trgovcev popolnoma izenačijo z onimi konzumnih zadrug.
Gtlobok vtis na zborovalce je napravilo predsednikovo poročilo o
naših denarnih prilikah.
Povsod v svetu so se sicer pojavile denarne težkoče, toda drugod so skušali takoj rešiti te težave in večinoma .se jim je ta namera tudi posrečila. Denarni zavodi so v sosednih državah likvidni. Pri nas pa trajajo težke denarne prilike že 18 mese-067 šele isedaj so ise začeli1 zanimati odločujoči faktorji za težave denarnih zavo-^ov in za rešitev denarne krize. V vsem tem času pa je propadala trgovina, propa-a* obrt in propadalo vse naše gospodarstvo. Cene so padle ina najnižjb stopnjo in Prašili smo v stanje, ki je naravnost nevzdržno. Prišlo je do tega, da danes ni denarja ne v kmečki hiši, ne v trgovini in obntu, da vse hira in nazaduje. Vse intervencije, da se položaj izboljša, 'niso imele uspeha in prav tako tudi ne vse ankete in posvetovanja ter konference, ki so se vršile v ta namen. Končno se je na zahtevo v javnostii vendarle ustanovil posvetovalni «dhor, ki naij prouči denarne prilike in ki jo že imel konferenoe z interesenti v Beogradu iin Zagrebu in ki bo sedaj zaslišal tudi posamezne rinteresente v Ljubljani.
Z ozirom na vise te konference in posvetovanja /moramo povdariiti eno: Glavni ■vzrok našega težkega stanja je v tem, ker m imelo naše delo nobene prave smeri, cer smo bili čolniček, ki ga je pihal vsak tuj veter na drugo stran. Manjkal nam je m manjka nam.
gospodarski program,
ki vedeli, kje smo in kako nam je ukreniti v bodoče. Dokler tega gospodarskega Programa nimamo, tudi ne bomo na pravilen način reševali gospodarske krize. V zvezi s tem pa moramo ponoviti tudi svo-
Zg0-
va« m sklicati i	*reba lm0a°-
vprSnjf	“
val, da zniža Narodna banka obrano me-ro, kakor se je to ze zgodilo v 8korai vseh drugih državah. Tudi glede kreditne podi-tike Narodne banke in njene dividende je stavil potrebne predloge.
Nato je prešel na
vprašanje kmečkih dolgov,
k* Ših je po uradni cenitvii okoli 7 milijard.
Pojavili so se različni načrti o izdaji no-
?^a/. r?a5ja’ a katerim bi se poravnali kmečki dolgovi. Orisal je nato podrobneji o načrte m končno reasumiral svoja iz-janja v težnja, da se uveljavi novi zakon o denarnih zavodih, ter da študijski odbor zaelisanju gospodarskih zastopnikov
predloži konkretne predloge ministrskemu svetu, ki naj donese rešitev, ki bo gospodarstvo povedla dz težke denarne krize.
Po poročilu predsednika o razmerju združenja v Mariboru in Zveze trgovskih združenj, se je razvila daljša debata, v kateri so se obravnavale (lokalne razmere mariborskega združenja iin načelno vprašanje glede snovanja zveznih sekcij. Manifestant-no so poudarjali govorniki potrebo po solidarnosti stanovsko organiziranega trgovstva in po slogi, ki bo edina mogla uveljaviti njegove težnje in mu dati ugled v javnem življenju.
Predsednik g. Josip J. Kavčič je podal nato poročilo o pripravljalnih delih za ustanovitev socialnega zavarovanja trgovstva, ki jih je doslej izvedla Zveza. Razpravljalo .se je v obširni debati o glavnih načelih zavarovanja in Oklenilo, da pri nadaljnjih pripravljalnih delih sodeluje pripravljalni odbor, obstoječ iz po enega zastopnika vsakega združenja.
V debati, ki se je za tem razvila, se je živahno razpravljalo o škodljivem vplivu kartelov na naše gospodarstvo, o naši carinski politiki in zaščiti domače industrije in ukrepih, ikii naj bi juh organizacija v tem pogledu podvzela.
Tajnik I. Kaiser je poročal za tem o izvršeni pismeni anketi in o dodatnih predlogih glede iiapremembe m anopo Iškega, zakona v pogledu prodaje soli. V smislu sklepa seje bo Zveza izdelala ogrodje za preureditev načina prodaje soli. Zlasti se je obsojalo tudi dejstvo, da (trgovstvo ne dobiva zadostne količine kreške soili.
Sklenilo se je nato, da se bo vršila letošnja redna skupščina Zveze dne 17. in .18. junija v Kamniku.
Razpravo o uvedbi »Službenega glasila« se je odložila, radi ipremalo časa, na prihodnjo sejo; o spomenici glede omalovaževanja trgovskih interesov pa se bo vršila razprava na Zvezni predkonferenci.
po nizkih cenah
). VILHAR
urar
Ljubljana, Sv. Petra c. 36
de+rocstva
STANJE NARODNE BANKE
Po izkazu Narodne banke z dne 8. maja se je njeno stanje od 30. aprila izpremenilo tako-le (vse v milijonih dinarjev):
Na aktivni strani se je podloga zmanjšala za 1,16 na 1.923,5. Zlato je poraslo za 0‘15 na 1.762,3, valuta pa za Oll na 0‘13, do-
čim so devize padle za 1,4 na 161 milijonov Din.
Devize, kii ne spadajo v podlogo, so se povečale za 13,3 na 27,4.
Vsota kovanega denarja je padla za 17,2 na 162,9.
Posojila so se znatno zmanjšala in sicer za 15,7 na 2.327,2. Eskont se je zmanjšal za 14,7 jlombard pa za 1,0 milijon Din.
Prejšnji predujmi državi so se povečali za 0'26 na 1.813, kolikor znašajo obresti za izdane blagajniške zapise.
Račun nepremičnin, zavoda za izdelavo bankovcev je večji za 0.28 in znaša 159,2, razne afktive pa so narasle za 5,5 na 67,5.
Na pasivni strani: Rezervni fond se je povečal za 0.5 na 779, drugi fondi pa le neznatno.
Obtok bankovcev se je povečal za 15,1 na 4.517,1, dočim so se obveze na poka* zmanjšale za 15,2 na 925 milijonov Din.
'Državne terjatve so se zmanjšale za 1,2 na 6,6, tekoči računi za 6,6 na 276,7 in razni računi za 7,0 na 641,6.
Zmanjšale so se tudi obveznosti z rokom in sicer za 4,— na 1.271,1 in prav tako tudi razne pasive za 11,1 na 181,3 milijonov Din.
Skupno kritje znaša 35,34%, samo zlato pa 32,38%.
*
Kovinska podloga nemške Državne banke se je po zadnjem izkazu z dne 6. maja znižala za 9,7 na 400,8 milijonov mark. To zmanjšanje pa je kompenzirano z doto-
m deviz. Zlato kritje bankovcev ie padlo na 9,1%.	^	^
V angle.škem parlamentu je izjavil zunanji minister Simon, da angleška vlada ne bo storila zaenkrat pri ameriški vladi nobenih korakov, da bi- se v polnosti upoštevala zlata klavzula pri ameriškem (medvojnem) posojilu svobode.
Za predsednika njujorške borze je bil znova izvoljen Rihard Whitney.
Notranji minister je odobril pravila Jugoslovanske Narodne Omladine JUiNAO.
Peklenske stroje so skušali bolgarski komite položiti v Beogradu. Policija pa je zločinske atentatorje pravočasno aretirala in zaplenila peklenske stroje.
V severni Albaniji pripravljajo Italijani vsled zaprtja italijanskih in katoliških zasebnih šol med tamošnjimi katoliškimi plemeni nemire.
Na razorožitveni konferenci so sklenili, da se nemške pomožne čete (hitlerjevski SA, jeklene čelade) vštejejo med redno vojsko. Za ta predlog so glasovale: Anglija, Belgija, Francija, Holandska, Poljska, Portugalska, Romunija, Češkoslovaška in Jugoslavija. Proti sta bile Nemčija in Ma-djarska. Vzdržale so se glasovanja: Avstrija, Španija, U. S. A., Finska, Italija, Japonska, Švedska in Turčija.
Nemški zunanji minister v. Neurath je v nekem članku napovedal, da se bo pričela Nemčija oboroževati v vseh vrstah orožja.
Italijanski delegat na razorožitveni konferenci, baron Aloisi se bo sestal z dr. Be-nešem in drugimi zastopniki Male antante, kar tolmačijo diplomatski krogi kot približanje Italije Mali antanti, da opusti ta svoj odpor proti paktu četvorice.
Vsled vedno večje nevarnosti, da izvedejo hitlerjevci via facti priključitev Avstrije h Nemčiji in da zaplapola na italijanski meji nemška državna zastava, pišejo listi, da se je italijanska politika preorientirala v smeri zbližanja h Franciji.
Rosenbergova misija v Londonu, da pridobi simpatije Angležev za Hitlerjev režimi, ise je popolnoma ponesrečila.
MacDonald in Baldwin sploh nista hotela sprejeti Hitlerjevega odposlanca Ro-senberga.
Delavski poslanik Coocks je v angleškem parlamentu zaklical zunanjemu ministru, če je povedal Rosenbergu, odposlancu Hitlerja, da bodo Angleži v primeru ponovnega oboroženega konflikta z Nemčijo na strani Francije.
Vsi nemški monterji, ki so bili zaposleni na Angleškem, so bila nenadoma odpuščeni iz službe in so morali zapustiti Anglijo.
Več ameriških tvrdk je sklenilo, da likvidirajo svoja podjetja v Nemčiji, ker jih nadlegujejo narodno socialistični. oddelki.
Rekonstrukcijo avstrijske vlade je izvršil dr. Dollfuss. Finančni minister je postal dr. Buresoh, trg. minister je dr. Sto-kinger, notranji Korošec Schumy, Neustat-ter-Sturmer je postal dr. tajnik za zaposlitev in tujski promet, Bechinger drž. tajnik za gozdove in major Fey je prevzel vojno ministrstvo.
Nemška, vlada je zaplenila vse premoženje socialnodemokratske stranke, republikanskega Reichsbannerja, vseh levičarskih tiskarn, listov, konzumov in drugih gospodarskih podjetiji S tem premoženjem naj bi se povrnil strokovnim zvezam denar, ki so ga izdale za socialno demokratsko stranko.
Slovesno so zažgali na grmadi hitlerjevski dijaki na1 desettisoče knjig, med njimi tudi knjig avtorjev s svetovnim slovesom. Ta barbarski požig je povzročil po vsem kulturnem svetu ostre proteste.
Poljska, manjšina v Šleziji je poslala na Društvo narodov pritožbo proti vedno večjim nasilnostim hitlerjevcev proti Poljakom. Javno govore hitlerjevci, da uboj Poljaka ni zločin.
Novo poljsko vlado je sestavil Januš Je-drzejemcz. Vlada je v glavnem ista ko prejšnja.
Poljsko-sovjetski odnošaji se stalno boljšajo. Sovjetski listi že razpravljajo o možnosti, da postane Gdinja tranzitno pristanišče za rusko blago.
Japonske čete se vedno bolj približujejo Pekingu, ki bo v nekaj dneh v japonskih rokah.
V London sta prišla odposlanca sovjetske vlade, da se pogajata z angleško vlado o dvigu uvozne prepovedi za sovjetsko blago. Angleška vlada pa se noče pogajati, dokler niso osvobojeni, obsojeni angleški inženirji.
Francija je protestirala proti temu, da ibi sovjeti prodali Japoncem vzhodno-kitajsko železnico, ki se je zgradila večinoma s francoskim kapitalom, ne da bi se upoštevali interesi tega kapitala Paragvaj je napovedal vojno Boliviji in so se vojne sovražnosti med obema južnoameriškima državama že pričele.
Cikorija
illaš pravi domači izdelek
Na velikih borzah se dvignili
A V • •
tečaji
Mednarodni borzni indeks je pretekli teden zopet narastel in sicer od 36‘6% v začetku aprila na 42-3%. Skoraj na vseh borzah so tečaji vrednostnih papirjev narasli, edino na berlinski so nazadovali, kar je najbrže reakcija prejšnjega močnega haussističnega gibanja. Pregled gibanja tečajev kaže ta tabela:
Koncem	1.4.	22.4.	29.4.	6.5.
1927 - 100%	1933	1933	1933	1933
London	55‘7	58'2	58*7	593
Pariš	54-7	59*2	58'5	63‘9
Bruselj	26'7	28'7	29'5	32'0
Amsterdam	28'7	2!)'3	29‘8	32’8
Stockholm	9'5	10-4	10-7	10'8
Curih	41-0	42'5	44'4	47-3
Dunaj	34-3	34 3	35'7	36‘8
Praga	51'2	54-0	54-7	56'8
New York 32 4	43'7	47-8	49-3
Berlin	31-4	33 5	34*9	33'5
kupuje fn prodala
ALOJZ GREBENC, Ljubljana
Tyrfieva (Danajska) cesta 36
Dobava živil. Dne 15. maja t 1. se bo vršila pri In/tendantuiri Kosovske divizijske oblasti v Prištini liaitacija o dobavi živil (mast, olje, paprika, kis); dne 29. maja t. L pa pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu o dobavi živil (fižol, rezanci, sočivje, olije, čebula, cikorija, konzerve, paradižniki, riž, zdrob, kava, kis, grah, testenine, mast, čaj, krompir itd.). — (Oglasa sta na vpoglled v pisarni Zbornice za T0I v Ljubljani pogoji pa pri omenjenih komandi.)
jfa^laue,,3rimi
Denarni zavodi, bi še niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk Ljubljanskega velesejma, pa jih žele prevzeti v prodajo za XIII. Ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 3. do 12. junija t. 1., naj to sporoče uradu velesejma v Ljubljani.
Društvo »Živalca« že pridno pripravlja III. veliko razstavo, skupina B, (ki bo nameščena v paviljonu »K« na velesejmu. Ta razstava bo največja po obsegu in bo pokazala vse vrste malih živali od perutnine, kuncev, golobov, Nutrija bobrov, govorečih papig, malih papig, muckov, morskih prašičkov, opic itd. Poskrbljeno je, da se pokažejo tudi razne živalce, ki še niso bile razstavljene in bodo torej predmet posebnega občudovanja. Vsak ljubitelj živali bo prišel na svoj račun, zato naj nihče ne zamudi te prilike, da si ogleda posebnosti te razstave. Razstava se vr§i v okviru XIII. velesejma od 3. do 12. junija.
X	rti	i	barva, plesira in ke-
ze v ia uran «“«*>» »»a« ob^e,
klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSetc. Pere, suii, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. 3. Telefon St. 22-72.
Univ. prol. dr. Milan Škerlj:
Nekaj pripomb k našemu trgovinskemu registru
(Konec.)
Me bo torej (bivšemu) trgovcu, ki je podjetje prodal s firmo vred, v kateri je njegovo dime, dokazovati, d* je nasprotnik to vedel, de je bila ta sprememba registro-vana in objavljena, ne, da eo trgoviinski upniki vedeli, da so vpisana ženitna pisma (če bi ti na pr. trdili, da so kreditirali, ne da bi bilii vedeli za ta pisima), ne, da trgovec ni zavezam iz poslov, ki jih je bivši prokurist sklenil v njegovem imenu, če nasprotnik trdi, da za opowv prokure ni vedel, pa je bil opo»iv vpisan in objavljen. Seveda pa s tem ni rečeno, da nasprotnik ne bi smej dokazati, da vpisana činjenica sama ne velja, da rje neresnična, da pravni posel, n. pr. ženitno pišimo, iz kateregakoli vzroka ni veljaven. Ta dokaz je dopusten, zadene pa Itak ne trgovca, kogar so vpis tiče, nego nasprotnika. Vendar sledi i® navedenega, da je položaj trgovca, ki je zadostil z zakonom naloženim mu dolžnosti®)! .gtede vpisai, znatno olajšan. Previdno pa je vsekakor, da trgovec zasleduje, ali se je objavil vpis, katerega je prijavil; ni imi sioer znan noben primer, da bi bilo sodišče aiU uredništvo »Službenega listac v tem pogledu kdaj kaj prezrlo, toda opreznost ne škodil; pomota je pri toliko sto in slo primernih vendar mogoča.
Jasno je, da vpisala činjenica velja tudi zcpeir trgovca. Ce je kdo dal registrirati svojo firmo in bi njegov nasprotnik v prav-dii zahteval, da se za presojo stvari uporabi trgovinsko pravo, bo moral toženec, oni, ki je vpisan kot trgovec, dokazovati, da v
resnici vendar ni (več) trgovec in da se torej ne imore uporabiti trgovinsko pravo. Njegova stvar je, da M popraviti nepravilno registrsko isiaufe. S tem preidemo k drugemu načelu registrskega prava: če sprememba in zlasti tudi prestanek, ki bi se morala prijaviti za vpis, nista vpisana in vpis objavljen, oni, pri komur je nafitopifla, napram drugemu take činjeoioe ne more uveljavljati, razen če on saun dokaže, da je nasprotniku navzlic opustitvi bila znana. Tu torej niti ne zadostuje dokaz, da bi činjenica nasprotniku morala biti 'mana, alko bi bil ravnal s potrebno pažnjo; prav znanje se mora dokazati; v gornjem primeru bo torej oni registrovani netrgovec moral dokazati ne ie, da ni "trgovec, m ego tudi, da je nasprotniku to bilo znamo. Opustitev spremembe vpisa, zlasti pa še izbrisa je torej jako opaisna stvar. Naj navedesa še sekaj primerov: Prejšnji imetnik trg. podjetja', ki je ostal regiistro-van, da®i je podjetje odsvojil, je zavezan iz trgovinskih poslov, sltdenjenjih od njegovega naslednika — ta seveda tudi —, če ise v register ne vpiše in ne objavi sprememba v osebi imetnika; te zaveze se more osvoboditi le, če nasprotniku dokaže, da je ta vendar vedel za to spremembo; bivši prokurist zavezuje principala nadalje, če se opoziv prokure ne vpiše in ne objavi, razen če principal dokaže, da je opoziv bil znan nasprotniku, dani javne trg. a-li ko-manditne družbe so z istim pogojem nadalje odgovorni iz postov, ki jih član, kateri je bil upravičen zastopati družbo, nadalje sklepa v imenu dejanski prestale, pa ne izbrisane družbe, pa tudi izbrisane, če izbris ni objavljen; če je v družbi prej veljalo poedino zastopanje, pa družbeniki dogovore skupno, je družba in so člani dalje
odgovorni iz poslov, ki jih biyši poedini zastopnik sklepa za družbo, dokler skupno zastopanje ni registriramo in objavljeno, razen če oni dokažejo, da je nasprotna stranka vedela za dogovor o skupnem zastopanju. Zaveza članov personalne trgovinske družbe za družbene dolgove zastari najkasneje s potekom petih let od dne vpisa prestan-ka družbe ali izločitve družbenika, če se pa to ne vpiše, teče redni zastaralni rok, torej, kjer zakon ne določa krajšega, 30-letni Seveda jie v takih primerih še bolj koristna previdnost, da se trgovec prepriča, ali sta sprememba ali izbris res vpisana, in objavljena. Takih primerov bi bilo lahko našteti še mnoga, mislim pa, da je že z navedenimi dovolj prepričteivalno dokazano, kako hude so lahko tudi imovinskopravne posledice nerodnosti v spolnjevanju zakonske dolžnosti prijavljanja za vpis v trg. register. Prav tam, kjer je od vpisa tspremenjr be registrskega stanja ali od izbris« odvisna razbremenitev tirgovca, se pa prav jasno vidi tudi važnost (prvega) vpisa. Z izbrisom prokuire in objavo izbrisa je trgovec praktično rešen Zgovornosti iz poslov, ki bi jih prokurist nadalje sklepal v njegovem imeniu, isto velja pri spremembah v osebi članov dlružbenih organov, pri osebno {neomejeno) odgovoinaih članih družb tudi za člane isarne: kako pa naj se vpiše sprememba ali izbris, če se a.i izvršil vpas? Kako naj se vpiše, da je družba z o. z. odslovil’« .poslovodjo, trgovec vobče prokurista, Če ga ni dala ali dal vpisati? Kako naj p©lHopravni .trgovec da vpisati, da ni veS imetnik podjetja, če saia ni bil regi-strovan ? Praksa si včasih pomaga na ta način, da se naknadno izvrši vpis in takoj izbris (sprememba); vpisati moram daiti nekaj, kar ni več res, zato da morem dati
izbrisa,tii i« lSe razbremeniti? Neglede na to, da je praviimoal le prakse dvomljiva, kajti ne (več) resnične £i njen Lee se pravzaprav ne bi smele vpisovati: tudi prištedeno ni s tem nič!
Pri kraju sem. Naš trg. register žal ni povsem tak kakor bi mogel in moral biti. Kolikor ni vzrok v samem zakonu, krivda zadeva razne činitelje, ki naj bi sodelovali za njegovo popolnost in pravilnost. Glavna krivda pa zadeva one, ki jim je register v prvi vrsti namenjen. Da to niso oblastva, je jasno. Zato tudi ni pričakovati, d«, bi ona satma spravula trg. register na oni višek, ki bi bil potreben in koristen. To niti ni mogoče, kajti oMastva vsaj časovno morajo priiti prepozno, namreč precej pozneje kakor je nastopila zakonska dolžnost prijave; preventivno ne morajo delovati,, ker je register zgrajen na imicijativi stranke, na prijavah. Tudi če bo novi zakon-dolžnost uradnega poslovanja razširil, bo to načelo ostalo. Tako je tudi edino pravilno za trgovoe, ki so vendar elita pridobitnih poki ujev im. 'bolj od marsikaiteregia drugega poklica sposobni nastopati samostojno in brez viekkega oblastvenega nadziranja in siljenja; Kaim bn prišli, afco bi registrska sodišča v registrskih stvareh vedno postopala po uradni dolžnosti, koliko bi bilo poizvedb, pritožb, prigovorov, rekuirzov — in stroškov! če današnje Stanje sili, da bi oblastva energičneje poslovala v registrskih stvareh, treba toliko bolj želeti, da bi te energije bilo potrebno čim' manj in da bi naš trgovski svet sam skrbel za .čim popolnejši in točnejši register; to bi storil, kakor sem, upam, dokaizal, pred vsem f svoj prid, ali vsaj da. sebe očuva škode.
?omidlK.pouDuSnunij
Karlo Ziering, Zaigreb, Trg Kralja Tomislava 19/IH, se zanima za zastopstvo tekstilnih tovarn iz Pravske banovine.
VIII. redni občni zbor
Ljubljanske borze za blago
in vrednote
Jm> .fone 23. maja 1933 ob 16. v bjftrauJb prostorih v Ljubljani s tem dnevnim redom:
j. pozdrav predsednikov, doiočjiev treh overovateljiev aapfjaHSka dai dronfi ;^*piisaikar-jev.
2. Poročjiio borznega svet« o poslovnem ietu 1-032-
3. Poročilo finančnega odbor«.
4. .Odobritev bilance im podelitev razreš-nice borznemu svetu.
5. Y«lityc: petih članov borznega sveta; petih članov finančnega odbora; petnajstih članov borznega razsodišča.
Če bi bdi občni zbor nesklepčen, se bo vršil drag občni nabor dne 31. maja 1933 ob istem času In z istim dnevnim redom, ne glede aai število zborovalcev.
TRGOVSKO DOBRODELNO DJRUŠTVO »POMOČ«,
reg. pom. blagajna v Ljubljani ima redni leto« ubčni zbor v torek, dne 1$, maja 1933, ob 8. uri zvečer y veliki dvorani »Tfgovskega doma« y Ljubljani, Gregorčičeva ulit* št. 27.
D ne y ni red; 1. Poročilo uprave. 2. Poročilo nadzorstvenega odbora o računskem zaključku za leto 1982. 3, Odobritev proračuna za leto 1938 in določitev letnice za leto 1933. 4. Volitev upravnega in nadzornega odbora. &. Slučajnosti.
Samostojne predloge je predložiti upravnemu odboru najmanj 8 dnj pred občnim zborom.
V slučaju nesklepčnosti občnega zbora se vrši pol ure pozneje, i, j. točno ob pol 9. uri zvečer, v smislu čl, 19 društvenih pravil ravnotam, z istim dnevnim redom
občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih.
JI. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA. ZA SM>V®N|JO O STANJU HME-UARSKJB NASADOV
Žalec v Savinjski dolini, dne 10. maja 1983.
Pri precej ugodnem vremenu se v hmelj-skih nasadiih nadaljnje prvo, deloma že tudi drugo privezovanje mladih poganjkov, ki 9» kreffeo smavij^. se opazuje, da hmeljarji letos <& večjo .vnemo in z večjim veseljem izvršujejo vsa dela kot v min. letih. Gnojenje s hlevskim in umetnim gnojem se pravilno izvršuje.
Te dni so se razprodali zadnji ostanki Jetnika iQ3i jn ^ker po Din 15‘— z« 1 kg. Na odrešitev pa še čakajo ostanki letnikov 1930 in 1929.	Društveni	odbor.
AVSTRIJA PREPOVEDALA UVOZ SVINJ
Avstrijska vilama je od 16. t. mi. dalje prepovedala začasno uvoz svinji iz Jugoslavije, Poljske in Ruutumije, ker da je pri-
čakovati, da bo v prihodnjih dneh vsled pomanjkanja krme prisilo niai trg zelo veliko svinj iz Avstrije in bi vsled tega trpela njih cena, če bi bil uvoz svinj prost. Le prav težke svinje se bodo smele izjemoma uvoziti. Suspendirani kontingenti pa se bodo pozneje n&ctomesitiili. Proti tej uvozni prepovedi sta protestirale jugoslovanska in poseka vlada.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetefc ob 20.
Sobota, dne 13. maja ob 20.: .Slavnostna akademja NSZ. Izven, Znižane ceine. Nedelja, dne 14- maja.: Karl in Ana. Znižane cene. Izven-Ponedeljek, dne 14. maja: Jzprftobrnitev FerdiŠa Pižiore. Red C,
Opera, začetek ob 20.
'Sobota- dne 18. maja: Mala Floram^«.
Gostuje g. Dubajič. Red D.
Nedeilja, dne 14 maja: Samson in Datila.
Izven. Znr.žane cene od 30 Din navzdol. 'Ponedeljek, dne 15. maja: Zaprto.
ir
J. HLEB S, LJUBLJANA
ORUlBA Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19
Sobo-črVosllkarstvo ln pleskarsko
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70.
TISKOVINE
vseh	, uradne, reklam-
T*tmne,Ča$opi$č. knjiga, več6ar
-Jr** Jk J tel* tl/Iv* iti n frromf
lisk hilr? in pcrceni!
TISKARNA MERKUR
LTU B L1AMA ,G ftSGORčIfcEVASl 23
‘Tell 5-52^Jeleqi'atn :Jiškama Tl h t k ur
D. Z Q. Z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski pot 1
TVORNICA KUVERT IM KONFEKCIJA PAPIRJA
KLIŠE) E
vseh vrsi- por
Mografiiatu ah risbah, ixvr š uje naj solidne/še ki •£ 49 rn«
ST-DEU
HUBL1ANA
DAIMATIM0VA13
Naročajte »Trgovski
Brzojavi: Krispercoloniale Ljublfana
Telefon št. 2263
Ani Krisper
Haslnih ;
Josip Verlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna :kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Tatna postnih« — Ceniki na
Ustanovljeno leta 1840
5
Motvoz Grosuplje
Jomal slovenski izdelek -a- Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vivama d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
6r«4a ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Z» Tr*o**ko-lndu*tfilako d- d. »MERKUR« kot Izdajatelja ln tlMkarJa: O. MICHALEK, Ljubljan«.