^kur	ear-*: >/a
* [j		
		■lir
Celje - skladišče D-Per
III 5/1989
1119890767,10	COBI SS »
Leto XII Številka 10 Oktober 1989
MJSKI
OBČIN
Zgodovina bo pokazala, Juteks pa dokazal
Zaključna slovesnost ob 50-letnici Juteksa se je pričela v soboto s simboličnim zagonom novega obrata PVC oblog na Ložnici. Drago Božič, ki je že 35 let član tega uspešnega 550 članskega kolektiva, je pognal sodobne stroje in tako odprl novo stran v bogati zgodovini Juteksa. Poleg številnih poslovnih partnerjev iz domovine in tujine je svečanosti prisostvoval tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, ki je bil tudi slavnostni govornik.
Po ogledu nove tovarne na Ložnici, ki jo je predstavil gostom vodja projekta in tehnični vodja Ivan Podpečan, se je slovesnost nadaljevala v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu.
»Zgodovina bo pokazala, kolektiv Juteksa pa dokazal, da je bilo prestrukturiranje proizvodnega programa nuja za razvoj in bodočnost. Samorastniški razvoj Juteksa. lastno znanje in sredstva, vztrajnost celotnega kolektiva, ki v vsej svoji zgodovini ne pozna izgub, danes pa ga odlikuje poslovna ekspanzija, je kratka osebna izkaznica 550 članskega kolektiva. Prihodek se je z 10,5 milijona dolarjev leta 1985 letos povečal za več kot trikrat, toliko se je povečal tudi fizični obseg proizvodnje. Kar 80 odstotkov prihodka iztržijo na tujih tržiščih, kjer so prisotni že trideset let. Vrednost novih investicij je deset
milijonov dolarjev. Program prestrukturiranja smo uspešno zaokrožili, sedaj pa moramo stabilizirati poslovanje, iskati nove programe, zagotoviti kakovost izdelkov kakršno zahteva evropsko tržišče, posebno skrb pa bomo namenjali ekologiji,« je med drugim na svečanosti dejal direktor Juteksa Milan Dolar.
»Posebej cenim razvojne cilje in težnje Juteksa. Vaš izziv so bili kriteriji visoko konkurenčnih podjetij v svetu. Mi vam zaupamo, vaše izkušnje, delavnost in podjetnost ter razvojni cilji so „trdna popotnica za bodočnost. Želim vam se veliko uspehov,« pa je dejal slavnostni govornik Dušan Šinigoj
V izjemnem umetniškem programu so sodelovali akademski pevski zbor Boris Kidrič-z zborovodkinjo Adrijano Požun, violinist Franci Rizmal in pianistka Brina
Številni gostje po svečanem zagonu nove tovarne na Ložnici
Predsednik IS Anton Bratuša je izročil jubilantu red dela z zlatim vencem sprejela pa sta ga Milan Dolar in Martin Sedovnik
Zupančič ter dramska igralca Polde Bibič in Boris Kralj.
S simboličnim zagonom strojev za proizvodnjo jutimh filcev, so se delavci in upokojenci Juteksa zbrali na proslavi 50-letnice kolektiva. Zbranim sta spregovorila
direktor Milan Dolar in predsednik občinske skupščine Ludvik Semprimožnik. Na svečanosti so podelili plakete Juteksa za posebne zasluge, ki so jih prejeli Milan Dolar, Anica Lednik in Elizabeta Mohorko. Podelili so tudi priznanja za dolgoletno delo v Ju-teksu, za trideset let pa so jih prejele Marija Kolar, Anica Lednik in Majda Podmanicki.
Predsednik občinske skupščine je v imenu predsedstva SFRJ izročil Martinu Sedovniku red zaslug za narod in Jožetu Keku red dela s srebrnim vencem.
Ob 50-letnici delovne organizacije se je 50 delavcev povzpelo na Triglav. Za uspešen vzpon, ki ga je vodil Adi Vidmajer so mu izročili spominsko plaketo.
Ivan Podpečan ie zbranim pojasnil javno zastavljena vprašanja o ekološki ogroženosti nove Ju-teksove proizvodnje. »Predvsem zaradi kasnitve dobaviteljev čistilnih naprav še te ne delujejo, bodo pa do konca tega meseca. Meritve, ki jih bo opravila strokovna institucija, pa bodo pokazale pravo sliko. Prispevek na RTV Ljubljana pa je bil zlonameren in klofuta kolektivu za 50-letnico in prizadevanja za prestrukturiranje proizvodnje. Obljubljamo in zagotavljamo, da bomo vse storili za čisto okolje, kar nismo zanemarjali tudi v preteklosti,« je še dodal.	jk
Proti nasilju nad naravo
Da ne bi zanamci današnjega časa označili za dobo barbarstva nad človekovim okoljem in njegovim zdravjem, sta OK ZSMS in OK ZKS Žalec organizirala 13. oktobra regijski posvet jo ekologiji. Že Gasilski dom nekako simbolizira potrebo, da je treba čimprej pogasiti žarišča, ki ogrožajo za nas že kritično stanje, saj nas s severozahoda zastruplja TE Šoštanj, z juga TE Trbovlje in vzhoda Celje s Cinkarno in EMO-m, z zahoda pa nas tako in tako zapirajo Dobrovlje in Savinjske Alpe. Po besedah Danice Domitrovič iz Zavoda za zdravstveno varstvo že 70 % življa živi v prekomerno onesnaženem ozračju, prednjačijo pa vsekakor Celje in Zavodnje, Štore med kurilno sezono pa ne zaostajata niti Žalec in Prebold. Tudi prisotnost fluidov v zraku je nad dovoljeno mejo, zlasti v Libojah iz KIL, in na zahodnem delu občine blizu Tovarne keramičnih ploščic Gorenje. Ni zanemarljiva količina 125.000 ton žveplenega dioksida, kolikor ga ispušča v zrak Termoelektrarna Šoštanj in tako zastruplja celotno regijo. Za kraje, kjer je onesnaženost III. in IV. stopnje, je potrebno takoj pričeti z izdelavo programov oz. s takojšnjo sanacijo.
Nič kaj boljše ni stanje na področju vodnih virov. Mnogi potoki so postali biološko mrtvi kanali, saj manjka čistilnih naprav. Obstoječa centralna za Žalec pa tako in tako ne pokriva vseh potreb. K temu nedvomno pripomorejo neustrezne deponije odpadkov, manjka pa še vedno odlagališče posebnih — nevarnih odpadkov, ki se načrtuje že vrsto let. Zaradi tega so močno prizadeti tudi gozdovi. Statistika pove, da je zdravega še komaj 1 —2 % gozdnega drevja.
O onesnaženosti zemlje je zaenkrat težko govoriti (razen Celja), ker nimamo opravljenih ustreznih analiz, vemo pa, da je uporaba umetnih gnojil, herbicidov in pesticidov, pogostokrat nekontrolirana in nestrokovna. Posebej zaskrbljujoče je, ker te snovi vsebujejo strupe, kot sta fluor in kadmij, ki ju tako vnašamo tudi v našo prehrano. Pogostokrat pa je pomankljiva tudi kontrola živil, ki jih pridelovalci pridelujejo za lastne potrebe in je njihova kvaliteta zelo vprašljiva.
Posebej je bilo izpostavljeno onesnaževanje tovarne Juteks na Ložnici, njihov predstavnik pa je dal zagotovilo, da se vsa onesnaževanja sproti sanirajo.
Udeleženci posveta, katerih je bilo blizu petdeset iz raznih področij, se zavzemajo za to, da bi upravni organi odobrili samo tiste investicije, ki so ekološko čiste, uvedel naj bi se ekološki dinar, prednost dala ekološkim inovacijam ter investicijam za sanacijo okolja. Vse te pobude bodo sklicatelji posredovali zborom občinskih skupščin v regiji s pozivom, naj se priključijo borbi za čisto okolje in ekološko humanistično podobo družbe prihodnosti.
Udeleženci posveta pa so prejeli tudi vabilo, naj se priključijo gibanju Zelenih, ki se pojavljajo kot družbeno-politična sila v sferah odločanja, njihovi predstavniki pa so obrazložili konkretne programe zelenih.
Na posvetu pa ni manjkalo tudi dolgoveznosti in leporečja, pohvalno pa je, da so udeleženci bili enotni, da je treba naravi vračati z dobrim. Potrebno pa je najti kompromis med ekologijo in tehnološkim napredkom.	I. J.
Foto: L. Korber
Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj si je v popoldanskem času obiska v Žalcu najprej ogledal graščino v Novem Celju, potem pa se je pogovarjal z direktorji. Ko je govoril o aktualnih gospodarskih razmerah je med drugim dejal, da se mora gospodarstvo zaradi oženja domačega trga kar najhitreje usmerjati na tuja tržišča. »Izvoz moramo še bolj stimulirati, dinar pa prilagajati realni vrednosti, trenutno je precenjen. Cene posameznih izdelkov ne morejo biti merilo za inflacijo, ki je v Jugoslaviji tudi politični problem. V Sloveniji že dosegamo dobre rezultate, pri tem pa ima pomembno vlogo razvojni dinar,« je dejal đušan Šinigoj.
V razgovoru so se kmetijci zavzeli da mora proizvodnja hmelja končno priti v selektiven program s čimer se je Dušan Šinigoj tudi strinjal. Predstavnikom Agrine je izrekel priznanje za smelost pri obnovi graščine, opozoril pa je na ekonomski cilj te zahtevne investicije, ki bi po njegovem mnenju morala biti regijskega značaja. O Sipu pa je menil, da mora predvsem zmanjšati obseg proizvodnje in jo prilagoditi potrebam trga.
Dobrodošli novinarji v Žalcu
Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli vašo odločitev in pripravljenost, da bo tradicionalno srečanje novinarjev, imenovano Gor-jupovi dnevi, tokrat v Žalcu. Pripravljalni odbor, ki smo ga imenovali za ta pomemben dogodek, je sprejel poseben program, v katerem smo zastavili naloge in aktivnosti, da bi srečanje lahko potekalo uspešno in nemoteno. Mesto Žalec, središče občine, vas torej pričakuje v prenovljeni obleki, za vaš obisk pa je še posebej zainteresirano združeno
delo občine, ki vam želi čimveč povedati o svojem delu. Z veseljem vas pričakujejo tudi delavci gostinstva in turizma, ki obljubljajo, da vas ne bodo razočarali. Tudi trgovci so za vas pripravili posebno presenečenje. V imenu občine, mesta Žalca in pokrovitelja SOZD Hmezad vam izrekam dobrodošlico, želim prijetno počutje ter uspešno delo.
Predsednik skupščine in pripravljalnega odbora Ludvik Semprimožnik
inwvvwwvvMiAAWuuuuuooatxxionnnnnnni
complete
tourist
service
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Poslovalnica Žalec
POJDITE Z NAMI:	Ugodno
- 24. fl.
Za dan republike ob morju in v toplicah POREČ — Kompasovo srečanje za dan republike 89/90
Neodvisni sindikati po meri delavca
Pogovor s predsednikom Zveze sindikatov Žalec
Za aktiviste sindikata je bilo letos dovolj dela. Več prekinitev dela, ki jih tudi v naši občini ni manjkalo, je bilo vzrok zato, da so bili vseskozi na nogah, nam je povedal ob našem obisku predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Ivan VODLAN.
Sindikat se je letos predvsem ukvarjal z gospodarjenjem v delovnih organizacijah in osebnimi dohodki v občini. Problem predstavlja predvsem povprečni osebni dohodek, ki je že tako nizek, da predstavlja že problem preživetja. Za to je vsekakor kriva struktura gospodarstva v občini, saj vemo, da je ravno tekstilna industrija pri nas najštevilnejša, kako pa je z njihovim dohodkom, je pa že tako poznano.
Drugi velik problem je bila brezposelnost in tako imenovani viški delovne sile. To bo pereč problem pri prehodu na tržno gospodarstvo, predvsem pa pri prestrukturiranju gospodarstva in uprave. Že sedaj je zaskrbljujoče število iskalcev zaposlitve, posebej mlajše delovne sile. Cilj sindikata je jasen: čim višji osebni dohodki in ustrezna delovna mesta za mlade iskalce zaposlitve.
Ivan Vodlan
Največ pozornosti pa je zadnje čase posvečena reorganizaciji oziroma prenovi sindikatov.
Predlog programa, ki je v razpravi, sicer ne prinaša bistvenih novosti. Že v dosedanji praksi je bilo veliko tega v sindikalnem programu, vprašanje pa je, kako se je v praksi izvajalo. Novost je v bistvu v tem, da sindikat dobiva alternativni predznak in ne bo več podaljšana roka političnih organizacij, kot sta ZK in SZDL. Sindikat je v bistvu strokovna organizacija delavcev in mora zato biti vedno na strani delavcev, kar je pa, žal, v dosedanji praksi ni bilo.
Sodobna sindikalna organizacija ali Neodvisni sindikati, kot jo imenujemo, bo prostovoljno združevala delovne ljudi, ne glede na nacionalno, politično, versko in stanovsko prepričanje.
Gradila se bo na interesu članstva brez vsakršne politike. Neodvisni sindikati se bodo oblikovali predvsem:
—	v sindikalnem pluralizmu in svoboščinah, da jih vsakdo lahko ustanavlja in vstopa vanje po svoji volji in interesu,
—	svobodi sindikalnega gibanja, vključujoč pravico do stavke,
—	demokratičnih odnosih, enakopravnosti ter strpnem in ustvarjalnem dialogu z vsemi zainteresiranimi,
—	neodvisnosti in samostojnosti, tako da je v bistvu vedno opozicija, vendar po vnaprej začrtanem programu, s tem pa se ne omejuje od sodelovanja z vsemi političnimi subjekti,
—	razvijanju in izvajanju klasične vloge sindikata v svetu v vlogi zaščite svojega članstva,
—	svobodnem in enakopravnem vstopu sindikata v Zvezo sindikatov Jugoslavije, ki bo v
vsemu enakopravna, brez možnosti preglasovanja,
—	odprtosti dela, kar bo povečalo odgovornost njenih funkcionarjev, kadar nastopajo v imenu članstva,
—	sposobnosti ter strokovnosti, da si bo tako pridobila ustrezen ugled pri članstvu in drugih subjektih,
—	trdnem samostojnem financiranju, kjer si bo zavzemal za samostojno financiranje vseh političnih subjektov, brez možnosti proračunskega financiranja,
—	Veliko tega je že sedaj zapisanega v statutu sindikata, vprašanje pa je, kako se je to v praksi izvajalo. Tu mislim predvsem na sindikalno listo, ki jo bo po zakonu zamenjala kolektivna pogodba, le da bo ta popolnejša. V teku so že izdelave osnutkov pogodb, na kar jih sili že zakon.
To bodo novosti, ki jih bo dobilo sindikalno članstvo za svojo članarino, kar pa mora biti boljše in učinkovitejše kot doslej. Za novo organizirane sindikate se odpira vrsta nalog, če hočejo upravičiti svoj obstoj in poslanstvo za človeka vredno življenje.
IJ
Izjava predsedstva OK ZSMS
P OK ZSMS Žalec meni, da je t. i. politična koordinacija, ki s svojimi sklepi ni pravno zavezujoč organ, preživeta oblika politične kulture in vedenja. Zato OK ZSMS Žalec v tem organu ne želi več sodelovati.
Sodobna politična organizacija ne more izgrajevati novega načina političnega življenja, pri tem pa ohranjati preživela vzorca političnega dogovarjanja.
Poudarjamo, da ne želimo odrekati sodelovanja tam, kjer je cilj (javno dobro, skupna korist ožje in širše skupnosti ljudi) takšne narave in tako dosegljiv, da je zanj potrebno sodelovanje vseh političnih subjektov v našem prostoru oz. da je za uspešno realizacijo neke aktivnosti še posebej potrebna aktivnost OK ZSMS Žalec. Sodimo, da lahko takšne cilje zelo dobro prepoznamo sami in prav tako teh zaznav ne odrekamo nobenemu druge-
mu subjektu v družbeno-politi-čnem prostoru.
P OK ZSMS Žalec predlaga tudi ostalim DPO in organom upravljanja, naj sprejmejo model političnega obnašanja, ki ga predlagamo. Čas je že, da se zavemo odprtosti političnega prostora, katerega pluralna struktura predstavlja skupno življenje samostojnih in avtonomnih političnih subjektov (ki ne potrebujejo političnega vzgajanja, koordiniranja, demokratičnega centralizma, diktature proletariata ali kakšne podobne ideološke puhlice). Omenjeni subjekti se koordinirajo predvsem v skupščinah, v obliki parlamentarnih razprav, usklajevanj, dogovarjanja in odločitev. Moč vpliva javnosti in demokratizacije naše družbe je predvsem v reinkarnaciji skupščine kot sodobnega parlamenta ljudskega dogovarjanja različno mislečih ljudi.
Pojasnilo k izjavi OK ZSMS Žalec
Mnogi poskušajo v zadnjem času narobe razumeti delovanje žalske mladinske organizacije oz. njenih funkcionarjev. Očitajo nam, čeprav tega za nič na svetu ne bi priznali, pravico do lastnega mišljenja. Če smo v svojem programu zapisali in to prenesli v govor predsednika na Taboru ljudske fronte na Mrzlici, da nas ne zanima več, kako priti iz krize so-
Elementi za volilni program
Kaj hočemo ženske v Sloveniji
V času, ko se oblikuje nova podoba naie družbe, hočemo ženske Slovenije enakopravno soodločati o prihodnjem življenju pri nas.
Da se bo politika naravnala k celovitim potrebam človeka, želimo v družbene odločitve vključiti tudi naše izkušnje. Zato zahtevamo ustrezen delež v organih oblasti.
Odločati hočemo o razvoju naše skupnosti, tudi o tem, kako se uporablja naš skupni denar na vseh ravneh — v občini, republiki, federaciji. Soustvarjamo ga s svojim delom kot delavke, kmetice, izobraženke, obrtnice, pa tudi kot matere in gospodinje.
Ni nam vseeno, kakšna bo naša prihodnost. Ali bomo živeli bolje, polnovredno, brez večnega občutka razpetosti med družino, delom v proizvodnji in delovanjem v javnosti, je v tem trenutku odvisno od nas samih. Volitve so priložnost, da odločneje posežemo v družbena dogajanja in jih pomagamo premakniti na novi tir. To pa pomeni sodelovati pri volitvah, kandidirati, prevzemati odgovorne dolžnosti in naloge.
Uresničevanje naše enakopravnosti v družbi je povezano z drugačno ureditvijo celotnega življenja, z drugačnim razmišljanjem in odločanjem o razvoju. Zato bomo prihodnje leto volili tiste kandidate in kandidatke, ki se bodo dejavno zavzemali:
—	za tržno gospodarstvo in gospodarsko učinkovitost, ki pa ne smeta biti sama sebi v namen, temveč le sredstvo za boljše zadovoljevanje človeških potreb;
—	za socialni program, ki
bo poleg običajne skrbi za skupine, ki si ne morejo same zagotavljati socialne varnosti, v razmerah krize ščitil tudi brezposelne in družine z otroki ter se namesto pretiranega navezovanja na ustanove bolj usmeril tudi k drugim oblikam zadovojevanja potreb (prek zadrug, zasebnih servisov, samozaposlovanja, skupin za medsebojno pomoč), to pa je nujni pogoj za uspeh gospodarske in družbene reforme;
—	za demokracijo, ki ni le
politična demokracija, temveč se začenja v neposrednih odnosih med ljudmi: v družini, v vsakdanjem življenju, pri pravici do svobodnega odločanja o sebi, svojem telesu, svojem načinu življenja, nadaljuje pa se v vseh segmentih družbenega dela, življenja in političnega odločanja;
—	za družbo, ki bo odprta v Evropo in svet, iiT v kateri bomo spoštovali pravice drugih narodnosti in narodov ali oni naše;
—	za nenasilno družbo, v
kateri ne bomo uničevali naravnega okolja, ki je temeljni pogoj za življenje; za družbo, ki v težnji po ekonomski rasti ne bo pozabljala na človeka in njegove potrebe; ki bo odpravljala različne oblike nasilja med ljudmi; nad narodi, manjšinami, skupinami in posamezniki; za družbo, v kateri nasilja nad posamezniki (mučeni otroci, pretepene ženske, zapuščeni ostareli ipd.) ne bomo pre-
CJ
SBJINJSKI OBČIN
uredništvo in uprava
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Ju-teršek, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik, Forto Turk in Gregor Vovk.
Odgovorni urednik: Janez Kroflič
Vodja dopisništva in tajnica: Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433, 711-451
Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je Savinjski občan oproščen temeljnega davka na promet proizvodov.
puščali zasebnim odnosom, temveč ga bomo priznali kot problem te družbe in ga reševali tudi z javnimi programi;
—	za celovito rešitev kmečkega vprašanja in
ustreznejšo kmetijsko politiko; za smotrno gospodarjenje z zemljo, za dostojen življenjski standard kmečke družine in za to, da dobi tudi kmetica, na kateri sloni večji del slovenske kmetijske proizvodnje, ustrezen pravni in materialni položaj;
—	za odpravo vseh očitnih in prikritih oblik diskriminacije (ob zaposlitvi, oblikovanju delovnih mest, pri napredovanju, strokovnem usposabljanju ipd.), ki ženskam onemogočajo polno in ustvarjalno vključevanje v vsa področja življenja. Hočemo več kot formalno enakopravnost, hočemo enake možnosti za delo in življenje! Temeljni pogoj za to pa je, da se vloga ženske v rojevanju in negi otrok kot nujna podlaga za obstoj in obnavljanje družbe enakovredno vključi med zahteve ostalih področij družbenega življenja, zlasti dela;
—	za to, da se začno družinske, predvsem starševske obveznosti obravnavati kot pomembna družbena funkcija; za politiko, ki bo s celovitim pristopom ustvarjala pogoje za nastanek družine, za normalen razvoj otroka in kakovostno družinsko življenje; za politiko, ki potreb ljudi v družini ne bo obravnavala kot obrobno socialno vprašanje, ampak kot pomembno vprašanje razvoja celotne družbe;
—	za to, da bo v vseh oblikah družbenega upravljanja in odločanja večji delež žensk, skladen z njihovim delovnim prispevkom v družbi. Le taka prisotnost nam daje možnost za sooblikovanje človeku in okolju prijaznejših razvojnih programov in za hitrejši napredek tistih področij, ki so bila doslej pogosto odrinjena na rob; torej: manj za administriranje — več za ustvarjalno delo, manj za oboroževanje in vojsko — več za zdravstvo, šolstvo, kulturo in socialo!
S takšno politiko pridobimo vsi, ne le ženske.
Iniciativni odbor žensk za volitve pri RK SZDL Slovenije V imenu odbora: Daša Bole-Kosmač, Marija Cigale, Mojca Dobnikar, Tanja Rener, Vida Rudolf, Maja Vojnovič
Novo vodstvo SIP-a
Na pobudo sindikalne organizacije je delavski svei Sipa sprejel odpoved dosedanjega direktorja Poldeta Rajha. Za vršilca dolžnosti direktorja so imenovali Rafka Končino, za namestnika pa Petra Kača. Ko bodo delavci Sipa na referendumu sprejeli statut podjetja, bodo trajneje rešili tudi vodstvo podjetja. Sipi se že dalj časa nahaja v likvidnostnih težavah, za to bo naloga novega vodstva izredno zahtevna, saj gre za velik kolektiv in usodo več kot tisoč delavcev. Prav zaradi tega je odločitev delavskega sveta razumljiva, dosedanji direktor Polde Rajh pa ima gotovo veliko zaslug za razvoj SIPA v preteklih letih.	jk
Krvodajalstvo
Krvodajalske akcije v novembru :
17. novembra — ŠEMPETER od 6.30 do 13. ure v prostorih OŠ Šempeter 24. november — PETROVČE od 7. do 12. ure v prostorih OŠ Petrovče
•	Na akcijo na Polzeli je prišlo 302 krvodajalcev, od tega največ iz Tovarne nogavic (156), iz Garanta (53) iz SIP-a Šempeter (41) itd. Največkrat so kri darovali: Marjan Žagar (63 krat) Milan. Par-fant (61 krat) in Miroslav Ulaga (49 krat).
•	Akcije v Grižah se je udeležilo 75 krvodajalcev, od tega 26 iz Minerve, 9 iz Sigme, od obrtnika Martina Dreva 4 delavci in od Antona Blaja 6 delavcev. Največkrat so kri darovali: Miran Ramšak (52 krat), Štefan Lešnik (47 krat) ter Drago Grešak in Drago Vasle po 33 krat.
DRUGE AKCIJE RK
Rdeči križ občine Žalec je v času od 1. do 20. oktobra organiziral tudi solidarnostno akcijo za pomoč prizadetim po neurju v občinah Ptuj, Laško in Šentjur. V akcijo so se poleg aktivistov RK vključili tudi aktivisti KK SZDL in ZSMS v krajevnih skupnostih. Akcija je zaključena le v Letušu, kjer so se krajani in aktivisti izredno izkazali, saj so v ta namen zbrali kar 9.855.000 dinarjev. Pomoč so namenili KS Žetale (Ptuj) —
4.140.000	in v občino Laško
5.715.000	dinarjev.
Svojo solidarnost in humanost so v tej akciji pokazali tudi delavke WZ občine Žalec, ki so na pobudo vodstva v tednu otroka izpeljale solidarnostno akcijo, v kateri so zbrale 11.480.000 din in okoli sto kilogramov uporabnih oblačil. Sredstva so namenile za odpravo posledic neurja na območju občine Ptuj, v KS Majšperk in Žetale, kamor so poslale
10.080.000	din, 1.400.000 in nekaj oblačil pa so osebno odnesle družini v Laško, ki do takrat ni dobila še nobene pomoči. Ostala
cializma, temveč, kako priti iz socializma, je pač to naše mnenje, ki smo si ga izoblikovali zaradi položaja, v katerega nas je socializem pripeljal. Seveda pa v nas, morda veliko bolj kot v katerem drugem leži upanje v uresničitev socialistične ideje. Toda do njene realizacije bomo pač poskušali priti po drugačni poti kot naši predniki. Zato se zgražamo nad tistimi, ki se zgražajo nad nami.
Očitki, da smo izkoristili položaj na Mrzlici, najbolj boli tiste, ki so za boljši jutri storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, sedaj pa nemo opazujejo, kako ljudje postajajo lačni. Toda to je njihov problem, ne pa naš — »mladinski«. Zato so ti očitki za mnoge razumljivi, za nas smešni, na koncu vsega pa popolnoma nekoristni.
Ob zadnji izjavi predsedstva občinske mladinske organizacije dodajamo: Ob tej izjavi ne gre za nikakršne »mladinske« muhe, iz katerih bi izžarevala naša nezrelost in mladostniška zaletavost.
Gre za ugotovitve, kakršne nekateri že vrsto let uresničujejo v praksi, pri nas, v Žalcu, pa povzročajo začudenja. Prepričani smo namreč, da morajo vsi upravni občinski organi in družbenopolitične organizacije opravljati svoje delo profesionalno in strokovno. To pomeni, da politične organizacije ne potrebujejo vsakotedenskega dogovarjanja. Produktivnost njihovega dela bodo pokazale volitve in razprave ter odločitve v občinski skupščini.
Seveda pa bo mladinska organizacija sodelovala z vsemi, za katere bo menila, da so sposobni spremeniti neugodne tokove v lepšo in ustvarjalnejšo prihodnost, ne le teoretično, temveč tudi praktično.
G. Vovk V. Zupanc
oblačila bodo namenjena našim občanom, potrebnim pomoči.
Občinski odbor RK se vključenim v akciji zahvaljuje in sporoča, da bodo podatki ostalih sodelujočih v akciji objavljeni v naslednji, številki Savinjskega občana.
Na Polzeli 302 krvodajalca — Krajevna organizacija RK na Polzeli je v sodelovanju z Občinsko konferenco RK pripravila konec minulega meseca krvodajalsko akcijo, ki je izredno dobro uspela. Kri sta namreč darovala kar 302 krvodajalca. O akciji nam je predsednik KO RK na Polzeli Marjan Palir povedal: »Veseli nas, da je na Polzeli toliko krvodajalcev. To je bila letos v našem kraju že druga akcija in zahvala zato gre vsem. Iz tovarne nogavic jih je prišlo kar 157, iz Garanta 53, ostali pa so prišli iz DO SIP in drugod.«
T. TAVČAR
>v
r
Skupno bo strateško vodenje in koordiniranje
Hmezad bo poslovni sistem
Te dni se v članicah sozda Hmezad zaključuje javna razprava o njegovi bodoči organiziranosti. Komisija za preoblikovanje te sestavljene organizacije je predlagala več rešitev, to je od zelo čvrsto povezanih kapitalskih oblik do poslovnega združenja oziroma skupnosti podjetij. Po mnenju strokovnih in vodilnih delavcev pa bi poslovni sistem Hmezad, organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo najbolj ustrezal interesom članic Hmezada. Istočasno pa je bil v javni razpravi še sporazum o prenehanju sestavljene organizacije.
Slednje je bilo potrebno zgolj zato, da bi se lahko Hmezad preoblikoval v novo sestavljeno obliko. Zakon o podjetjih namreč določa, da se mora prenehanje opraviti na dva načina ali z referendumom, tako kot je bil ustanovljen, ali z redno zakonsko likvidacijo. Kar pa ne pride v poštev, saj je soglasna volja poslovodnih delavcev, da naj bi bil Hmezad še v bodoče sestavljena oblika, ki združuje več podjetij.
Iz Hmezada oziroma njegovih skupnih organizacij bodo tako nastale štiri pravne osebe, to je poslovni sistem Hmezad, v katerega se bodo predvidoma vključile njegove sedanje članice, in Računalniški center, ki bosta organizirana kot družbi z omejeno odgovornostjo. V skupno finančno organizacijo se bo preoblikovala Interna banka, že v drugi polovici prihodnjega leta pa še podjetje za računovodske storitve. Vse, razen zadnje, naj bi se še do konca leta ustanovile in registrirale.
Vse rešitve so predlagane tako, da v bodoče ne bodo dodat-
no obremenjevale članic Hmezada z morebitnimi novimi obveznostmi. Zato v bodoče ne bo dodatnega združevanja kapitala za osnovne vloge, ker se ocenjuje, da dosedanja sredstva zadoščajo.
Za ustanovitev poslovnega sistema bodo članice združile najnujnejša sredstva, saj doslej sozd Hmezad oziroma njegova delovna skupnost ni razpolagala z družbenim premoženjem, v njegovi delovni skupnosti so bila le združena sredstva, ki so bila potrebna za njegovo delo. Zato je treba novemu poslovnemu sistemu Hmezad na začetku zagotoviti vsaj najnujnejše, to pa so poslovni prostori, notranja oprema in druga osnovna sredstva ter inventar. V bodoči Hmezad naj bi se združilo tudi 20 odstotkov kapitala Interne banke, ki pa bi ga le-ta uporabil kot kapitalski vložek v skupni finančni organizaciji.
S tem bi si zagotovili nekaj vpliva, in kar je še pomembneje v prihodnje bi se lahko oblikoval razvojni sklad in ta denar bi skupščina usmerjala v nove naložbe.
Ob ustanovitvi Hmezada bo za-
J
poslenih največ 35 delavcev, pri čemer so zaenkrat všteti še delavci iz knjigovodstva. Kolikšno število bo dejansko potrebno, in kakšna naj bi bila izobrazbena struktura, bo določila skupščina po ustanovitvi.
Kot edini predmet poslovanja ali dejavnost Hmezada kot poslovnega sistema se bo registriralo le strateško vodenje in koordiniranje poslovnih funkcij ustanoviteljic. Združitev bo po tej pogodbi zagotavljala maksimalno samostojnost združenih podjetij, ki ostanejo pravne osebe in bodo morale biti same sposobne za konkurenčni boj na tržišču. Poslovodni odbor bo imel najpomembnejšo vlogo pri tem, da bo predlagal strategijo in razvojne dokumente, ki pa ne bodo več skupek planskih podatkov in predvidevanj članic, temveč konkretno opredeljeni cilji in metode za njihovo doseganje. V le-teh pa bodo tudi konkretne zadolžitve poslovodnih delavcev.
Financiranje bo potekalo na dveh osnovah, in sicer po pogodbi o plačilu storitev, ustrezne zneske pa bo določala skupščina. Druga osnova za pridobivanje dohodka bo zaračunavanje provizij pri poslih, od katerih bodo imele članice neposredno korist.
Tako zasnovan Hmezad bo v bodoče odprt sistem, vendar ne za zgubaše, saj bo morala vsaka nova članica vložiti vanj del svojega kapitala, po sedanjih vrednostih najmanj 200 milijard dinarjev.
-Ma

«


—m
V Hmezadovem Exportu so te dni japonski strokovnjaki pregledovali letošnjo hmeljsko letino. Japonci so znani ljubitelji dobrega piva. Vsaka njihova pivovarna lahko ponudi kar dvajset vrst piva. Pivo varijo iz hmelja, ki ga v glavnem uvažajo iz Evrope, med katerimi je tudi dobro poznani in priznani savinjski golding, ki zavzema vidno mesto kot izredno aromatičen hmelj. Med prevzemniki hmelja so strokovnjaki za arome, ki s prefinjenim čutom za vonj ugotavljajo kakovost pridelka. Da več kot dvanajstletno sodelovanje s savinjskimi hmeljarji daje ugodne rezultate pri odkupu zelenega zlata, kažejo tudi podatki: dvesto ton hmelja ali pet procentov celotne proizvodnje in milijon dolarjev iztržka. To so prav gotovo spodbudni rezultati za savinjskega izvoznika hmelja pri tako zahtevnem kupcu kot so Japonci.
L. Korber
Strokovnjaki pri pregledu hmelja
Savinjski hmelj tudi na Japonsko
Tovarna nogavic družbeno podjetje
Delavci delovne organizacije Tovarna nogavic Polzela so se minuli teden na referendumu odločali o sprejemu statuta družbenega podjetja.
Udeležba na referendumu je bila 85 odstotna, za sprejem pa se jih je odločilo 73,7 odstotka. Odločitev delavcev ne pomeni zgolj izpolnitev obveznosti po Zakonu o podjetjih, zavedajo se namreč, da sam statut podjetja še ne pomeni podjetniškega mišljenja in ravnanja ter ustreznih rezultatov, temveč da predstavlja le formalni pogoj oziroma podlago, da se vse to cimprej uveljavi.
T. Tavčar
VRTEC ODPRT
V Žalcu so pričeli graditi vrtec za 120 otrok že v preteklem letu. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, predvsem pa zato, ker so zatajile nekatere delovne organizacije, še je izgradnja precej zavlekla. Sedaj je tudi združeno delo prispevalo svoj delež in tako bodo sredi novembra odprli dva oddelka in v vrtec sprejeli najnujnejše primere. Z ureditvijo ostalin prostorov bodo nadaljevali takoj, ko bodo zbrana potrebna sredstva. Krajani Žalca so poleg samoprispevka prispevali se dodatna sredstva za opremo, obrtniki pleskarji pa so pleskarska dela opravili brezplačno.
jk
Direktor Export importa (levo) in Strojne TOZD PKM Branko Robič po podpisu pogodbe o ustanovitvi skupnega podjetja
USTANOVILI SKUPNO PODJETJE
Usoda bivšega LIK Savinja Šempeter je končno rešena. Prejšnji teden sta namreč direktorja in predsednika delavskega sveta Hmezadovih organizacij Export import in Strojna PKM podpisala pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja. Proizvodnja masivnih vrat, embalaže in ladijskega poda, pa razrez hlodovine
je že stekla, v novem podjetju pa bo zaposlenih osemdeset delavcev. Na svečanem podpisu pogodbe so povedali da so vrata sovlagateljem še vedno odprta, računajo pa tudi na sodelovanje tujih partnerjev. Del proizvodnje v novem podjetju že namreč sedaj namenjajo za tuja tržišča.
jk
Hmezad Golding Žalec
Pestra ponudba na športnem in turističnem področju____________
Prodajni center Lesnine Levec s tri tisoč kvadratnimi metri prodajnih površin so povsem obnovili in posodobili. Po površini je tretji največji pohištveni center v Sloveniji in seveda največji v regiji.
Še pomembnejša od velikosti centra pa sta funkcionalnost in izbira. Sicer pa vam v Lesnini ne samo prodajo, ampak pri nakupu tudi svetujejo. Tako je nakup pohištva, ki je precej zahtevna naloga, s pomočjo arhitekta mnogo lažji. V Lesnini pravijo, da jim kupci zaupajo. To pa je največ, kar so si delavci Lesnine tudi zastavili v programu poslovanja. Kljub padcu standarda in vratolomni rasti cen fizični obseg prodaje povečujejo. Prodajo pohištvo vodijo
TT Prebold V
V TT Prebold se že dalj časa dogovarjajo s firmo BI, ki predstavlja na nemškem trgu ekskluzivnega proizvajalca ženskih nogavic v najvišjem kakovostnem razredu. Dosedanji kontakti so bili usmerjeni predvsem v medsebojno spoznavanje ter iskanje možnosti bodočega sodelovanja, vendar edino pod pogojem sovlaganja tujega kapitala za skupno proizvodnjo.
Dosežen je sporazum in firma
Zdravko Bizjak
BI se obvezuje, da bo v celoti investirala v vso potrebno strojno opremo za dolgoročno proizvodnjo nogavic v TT Prebold. Obstaja pa tudi možnost za ustanovitev mešanega podjetja, vendar po preteku triletnega sodelovanja.
V dokončnem predlogu pogodbe bi proizvajali za izvoz izdelali cca 2,000.000 parov nogavic letno, ki bodo visoke kvalitete, izdelani po posebni tehnologiji tako
računalniško od naročila do prodaje. V posodobljenem centru so uredili tudi otroško igralnico. Medtem ko starši kupujejo, se otroci lahko igrajo v tej igralnici.
Prodajni center pohištva v Levcu je sedaj gotovo najsodobnejši v Jugoslaviji in pomeni veliko pridobitev za to območje, predvsem pa za kupce.
»Novost je tudi inženiring, namenjen zlasti delovnim organizacijam in ustanovam, saj vam nudi celostno ponudbo od projektiranja, nakupa do montaže pohištva. Z racionalno izrabo prostora in pravilno namestitvijo se seveda prihranijo tudi precejšnja sredstva,« pravi direktor centra Lesnine v Levcu Zdravko Bizjak.
jk
imenovanih stretch mini artiklov ter elastomernega artikla Satin sheers. Poleg sovlaganja kapitala v celotno strojno opremo daje firma BI na razpolago tudi ves potrebni osnovni in pomožni material, ki je potreben za izdelavo tovrstnih hlačnih nogavic.
Vrednost investicije firme BI za tovrstno proizvodnjo v TT Prebold znaša 826.000 DEM. To pa je vsota, ki je ne gre podcenjeva-
Ob gostovanju italijanske mladinske rokometne reprezentance so v žalskem hotelu Golding pripravili novinarsko konferenco. Direktor Franc Jelen je odgovarjal na vprašanja o razvoju turizma, o ■ponudbi, o strukturi gostov, ki letujejo v Savinjski dolini, spregovoril pa je tudi o načrtih za prihodnjo sezono.
Povedal je, da so v Goldingu, ki je nosilec razvoja turizma v obči-
ti. To pa še tembolj, ker odpira preboldskim tekstilcem novo perspektivo na področju proizvodnje ženskih hlačnih nogavic. Tega pa se dobro zavedajo, zato so njihovi pogledi uprti že daleč naprej, o čemer priča tudi odločitev, da v enakem obsegu investirajo tudi sami, saj je to prilika, da izkoristijo novo tehnologijo ter obogatijo sedanji asortiman artiklov za domače tržišče.
D. N.
ni, s sezono zadovoljni. Kljub temu da imajo v poletni sezoni vse kapacitete polno zasedene, pa je spomladansko in zimsko obdobje »mrtvo«, saj v tem času ni zanimanja za njihovo ponudbo. Kampiranje gostov iz Nizozemske v preboldskem kampu Pod Žvajgo, daje zadovoljive rezultate. Gostje, ki so bili v Preboldu, so lahko izbirali med bivanjem v hotelu in kampiranjem, imeli so pripravljen pester program, tako da na organizacijo letovanja niso imeli pripomb. V Žalcu so bili turisti iz Splita, v septembru pa so organizirali nekaj seminarjev.
Vsekakor je bistvenega pomena dobra izdelava turistične ponudbe v Savinjski dolini. Le-ta zajema rekreacijsko jahanje v okolici Žalca, kajakaški izlet po Savinji, piknike v naravi ter izlete po Savinjski dolini (Logarska dolina, cvetlični gaj v Mozirju, baročna cerkev z zbirko starih mašnih oblek v Radmirju, smučarsko-re-kreacijsi center Golte, Šempeter z antičnim parkom in kraško jamo Pekel, znamenitosti Celja, ogled Pivovarne Laško, itd.). Program bodo ponudili turističnim organi-
zacijam iz Nizozemske, s katerimi vsako leto obnavljajo pogodbe, želijo pa, da bi bil program sprejet tudi v ostalih zahodnih državah. V tem času pa s predstavniki Brodogradilišta iz Splita potekajo pogovori o skupnem vlaganju kapitala v izgradnjo in ureditev hišic v preboldskem kampu. Če bi z zamislijo o sovlaganju sredstev uspeli, potem bi pridobili nove kapacitete, kar bi bilo seveda idealno. Da pa bi lahko govorili o uspešnem poslovanju, je treba izpopolniti ponudbo v jesenskem, zimskem in spomladanskem obdobju. Predvsem pozimi bi lahko ponudili gostom prevoz na smučišča, kot so Rogla, Golte, Kope, in še kaj.
Vse pa je seveda odvisno tudi od mnogih drugih dejavnikov. Veliko težav imajo pri oblikovanju cen, saj si ne morejo dovoliti, da bi jih spreminjali vsak teden. Vsekakor pa se v Žalcu trudijo, da njihovo mesto ne bi imelo samo tranzitnega značaja, temveč da bi gostje ostali v hotelu dlje časa. Upamo in želimo, da jim bo ob takšni volji in trudu to tudi uspelo.
Petra Dežnikar
S sovlaganjem do nove proizvodnje
Mrtvim v spomin
Za dan mrtvih se bomo spomnili vseh naših najdražjih, ki jih ni več med nami. Spomnili pa se bomo tudi vseh tistih, ki so umrli za nas v najtežjih dneh naše zgodovine in jim namenili vsaj trenutek zahvale.
Na sliki grob prve naše talke Ivanke Uranjek.
Pozno, a vendar prezgodaj
V knapovskih družinah smo imeli svoj čas vsak svojo dolžnost. Oče ali gospodar je odhajal na delo v rudnik, njegova žena, ki je ponavadi bila bezposelna, je imela na skrbi gospodinjstvo in je morala na dnino k okoliškim kmetom. Otrokom so pripadale pa drugovrstne dolžnosti. Kjer je bilo več otrok, so starejši pazili na mlajše, poleg tega pa so morali skrbeti, da so bila v kuhinji drva, prinesti je bilo treba vodo, saj vodovoda skoraj ni imelo nobeno gospodinjstvo, pa še nabrati travo za zajčke, vodenik in drugo zelenjavo za pujske, ki jih je redila skoraj vsaka družina. Sem so spadala še druga opravila, tako je meni pripadala še dolžnost čiščenja čevljev, če pa so bili potrebni popravila, sem jih moral odnesti k vaškemu čevljarju.
To opravilo mi je bilo v posebno zadovoljstvo. V gozdičku poleg čevljarja Petra se je vedno zbirala pisana druščina otrok, kjer smo se igrali boj med dvema ognjema ali pa zganjali kakšne druge otročje norčije. Predvsem pa mi je bilo všeč pripovedovanje čevljarja Petra. Res je tudi, da je to bilo večkrat spleteno iz svetopisemskih zgodb, ki smo jih že poslušali pri veronauku, vendar je bilo Petrovo pripovedovanje nekaj posebnega za nas kratkohlačnike zaradi njegovega posebnega izrazoslovja. Zato smo pogostokrat komaj čakali srečanja z njim in če je bil razpoložen, nam V
je povedal na svojstven način kakšno zgodbo. Peter je bil sicer zelo načitan in velik rodoljub. Tudi politika mu ni bila tuja, zato je imel tudi med starejšimi svoje poslušalce. Med prvo svetovno vojno je bil kot večina naših rojakov avstroogrski vojščak. Boril se je v znanem sedeminosemdesetem regimentu na soški fronti. Pozneje se je pridružil Maistrovim prostovoljcem za severno mejo, na kar je bil posebej ponosen. Posebej so mi bile všeč njegove zgodbe iz tega vojskovanja, saj je bil Peter menda tudi kaprol' in je pripovedoval tako živo, da smo vsi kar onemeli. Tudi njegovi pomočniki so med pripovedovanjem utihnili, pa čeprav so nekatere zgodbe že večkrat slišali. Tudi s kladivom takrat niso tolkli, da ga med pripovedovanjem ne bi zmotili. Posebenj so nam pa bili všeč razni njemu svojestveni izrazi, kot: grenadirji', infantrija’, drago-nerji*, in podobno. Tudi posamezna opravila in dolžnosti so bile nekaj posebnega, kot se jih je naučil v avstroogerski vojski kot an-grif5, rokcug", pa postni7, do raznoraznih abrihtung’. Kot že rečeno, je bil še Maistrov borec, povrhu tega pa še poslanec v banovini, zato so dogodki iz teh časov bili njegova priljubljena tema. Ob enem takšnem obisku sem pri Petru zatekel še njegovega vrstnika Amerškovega Francia in beseda je seveda tekla o dogodkih iz prve svetovne vojne, začinjene z »angrifi« ter »rikcugi« ter vrsto

Usposabljanje rezervnih starešin
Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin občine Žalec je ta mesec v okviru letnega načrta usposabljanja pripravila usposabljanje s predavanjem, orientacijo, dekontaminacijo orožja in osebno dekontaminacijo ter streljanjem z vojaško pištolo. Za sedem krajevnih organizacij rezervnih vojaških starešin je bilo usposabljanje na začetku meseca, za KO ZRVS Žalec, Veliko Pirešico, Vinsko goro in Gotovlje pa bo usposabljanje pod lovsko kočo na Rinki 28. oktobra ob 9. uri, naslednji dan pa za KO ZRVS Liboje, Griže in Petrovče pri OŠ Liboje, prav tako s pričetkom ob 9. uri. Na posnetku: Z usposabljanja na Polzeli — streljanje z vojaško pištolo.
Tekst in foto: T. TAVČAR
Fasade že, kaj pa ostalo?
V prejšnji številki našega časo-iisa je bil objavljen poziv, naj bi ibnovili pročelje hiš v trgu Žalec. Objavljeno je bilo tudi vprašanje, ili bo Savinjski magazin drugim a zgled, in v katerem krajevna kupnosf poziva lastnike hiš, naj ibnovijo pročelja. Hkrati pa se astavlja vprašanje, kaj je s spo-ninskimi ploščami na pročeljih? >oleg pročelja upravne zgradbe iavinjskega magazina je bilo ob-lovljeno tudi pročelje bivše Hau-enbichlerjeve hiše, trdnjave slo-enstva v prejšnjem stoletju, na ateri pa je sedaj spominska
plošča, posvečena Jenezu Hau-senbichlerju, ki je bil med drugim tudi oče savinjskega hmeljarstva. Plošča ni obnovljena in je zelo zapuščena. Obnavlja se tudi fasada na stari Antlogovi hiši. Razkrita fasada kaže, da je zgradba zelo stara, po podatkih Stanovanjske skupnosti je iz 14. stoletja, baje pa ima tudi prag iz rimskega kamna. Na stavbi je tudi freska. Se bo obnovila tudi ta, saj je poleg Miklavža na župnišču edina ohranjena freska v trgu?
F. Ježovnik
besed iz samo njim znanega besednjaka.
Po pozdravu mi je čevljar Peter velel sesti, da se prvo pogovorita s svojim sobesednikom Francom in šele nato naj bi jaz povedal in pokazal, kaj me teži. Seveda se nisem branil prisluhniti njihovim zgodbam, ki so otroke vedno privlačile. Prečesala sta svoje nekajletno vojskovanje, saj sta se vojskovala na različnih frontah. Franc je menda služi artilerijo’ in je imel tudi marsikaj za povedati. Svoje pripovedovanje sta sklenila s prihodom domov in poroko, čeprav v poznih fantovskih letih. Tako je Franc omenil, da se je poročil, ko mu je bilo že trideset let.
»To ni nič,« je pripomnil Peter. »Jaz sem se ženil še pozneje,« je modroval.
»No, kdaj si se pa potem ti?« ga je pobaral Franc.
»Ko mi je bilo dvaintrideset, pa še vedno leto dni prezgodaj,« je velel Peter.
Že sem zinil, da bi ga vprašal zakaj, vendar me je starejši Franc prehitel.
»Zakaj prezgodaj, saj si bil vendar že dovolj star,« je menil.
»Ja veš, Kristus je začel trpeti pri triintridesetih, jaz pa pri dvaintridesetih,« je povedal Peter.
V istem hipu so se odprla stranska vrata, ki so vodila iz Petrovega stanovanja v delavnico in na pragu je stala Petrova žena Frančka. Jezno je pogledala, saj jo Petrovo modrovanje ni prav nič navdušilo. Tudi drugače je imela kar precejšnjo veljavo v hiši, zato ji Petrove besede niso bile pogodu.
»Kaj praviš Peter,« se je postavila.
»No, no saj ne mislim tako hudi, Frančka,« je odvrnil, »prinesi fantoma kaj piti,« je še naročil. Frančka nas je vse tri samo ošinila s pogledom, ki je bil vse drugo kot prijazen in se izgubila skozi vrata, skozi katera je maloprej vstopila. Kako sta se tisti dan potem s Petrom pogovarjala nisem nikoli izvedel, gotovo pa mu ni bilo lahko.
I. J.
1 — desetar, 2 — pešec, 3 — pehota, — 4 — konjenica, 5 — napad, 6 — beg, 7 — stražar, 8 — usposobitev, 9 — topništvo
Večer veznih poti na Homu
Kot leta nazaj so zabukov-ški planinci v soboto, 7. oktobra, priredili večer transverzal na planinskem domu na Homu. Tokrat so podelili številne transverzalne značke za prehojene vezne poti. Podeljene so bile tudi za prehojenih 20, 30 in 40 veznih poti, saj je tako imenovanih planincev transverzalcev v njihovem društvu preko 80 in so po
številu krepko na drugem mestu v Jugoslaviji.
Pogovorili pa so se še o drugih planinskih problemih v naši občini, posebej o 70-le-tnici organiziranega planinstva in 90-letnici prve planinske postojanke na našem območju. Žal je številnejšo udeležbo na tem uspešnem srečanju preprečilo izredno slabo vreme.	I J.
Polistajmo ob DNEVU VARČEVANJA po zapisnikih Savinjske posojilnice v Žalcu, ustanovljene 1. marca 1881. To je bila ustanova, ki je razvila hranilništvo v Savinjski dolini in prerasla v Ljubljansko banko, Splošno banko Celje. Pred več kot sto leti je začela v Žalcu, ob njej so se kasneje razvile različne bančne ustanove po posameznih krajih, n. pr. I. 1890 Posojilnica na. Vranskem in danes ima enota v Žalcu po vseh teh krajih svoje izpostave. Namen je pravzaprav ostal isti: kot nekoč se tudi danes tu zbirajo hranilne vloge in delavci banke pomagajo pri raznih denarnih opravilih. Organizacijske oblike so se menjale, namen ie ostal isti. Ko listamo po zapisnikih, ugotavljamo razvoj doline in razvoj hmeljarstva.
To nam potrjuje tudi prvi povojni zapisnik redne skupščine Savinjske posojilnice v Žalcu z dne
28.	aprila 1946. Še poprej pa mo-
ramo poudariti, da se je ohranila dokumentacija Savinjske posojilnice, društev in drugih ustanov prapori Sokola, prav po zaslugi delavcev, ki so bili zaposleni v Savinjski posojilnici. Vsa ta arhiva je bila pred vojno v posojilnici, ob prihodu okupatorja so jo prenesli na podstrešje Kukečeve hiše in skrili. Milica Jošt, uslužbenka posojilnice, ki je pomagala skrivati arhivo in prapore, pripoveduje, da je bila najvecja ironija v tem, da je bil v tej stavbi sedež Haimana-bunda in drugih nemških ustanov. Material je bil varno skrit pred njimi »pod njihovim okriljem«.
Vrnimo se k zapisniku iz I. 1946. Uvodni govor je imel Jože Aubreht.
V njem je med drugim dejal, da je bila posojilnica ustanovljena z namenom, da zaščiti slovenskega kmeta in obrtnika pred izkoriščevalci — Nemci. Nadalje je pouda-
po I
ni člane — zadružnike za ustanovitev I. južno-štajerskega skladišča v Žalcu za hmelj, današnje Hmeljarne, ni bilo dovolj odziva hmeljarjev in bi bila vsa akcija padla v vodo, če ni priskočila na pomoč Savinjska posojilnica in podpisala preko tretjine deležev ...« Omenil je še izgradnjo Sokolskega doma, ki ga je Savinjska posojilnica krepko podprla itd.
Iz zapisnika prav tako razberemo, da je znašala lastnina I. 1940 din 16.450.775,59 din, I. 1945 pa samo din 7.321.028,11, če pa se od tega zneska še odšteje vojna škoda (din 3.519.773), znaša lastnina na dan 31.12.1945 samo din 3.801.255,11.
V vodstvo Savinjske posojilnice Žalec so bili tedaj izvoljeni Ivan Ocvirk iz Tabora ter znana hmeljarja in organizatorja zadružništva: Jože Aubreht in Martin Jošt ter š§ nekateri kmetje.
Planinski jubileji
Planinska društva v občini se že dalj časa pripravljajo na proslavo dveh pomembnih jubilejev: 90-letnice otvoritve Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici in 70-letnico ustanovitve odseka Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Na splošno lahko rečemo, da je bilo planinstvo ali turisti-ka, kot so pred I. svetovno vojno imenovali planinstvo, na področju sedanje občine Žalec zelo razvito. Mogoče je k temu pripomoglo dejstvo, da je leta 1882 prišel na tavialno šolo v Žalec Fran Kocbek, ki je začel zahajati ria bližnje griče, se spoprijateljil z znanimi Žalčani, med njimi s Franom Roblekom in Josipom Širco. Skupaj so začeli zahajati na bližnje griče. Tako je v spominski knjigi na Šentjungerti najti njihove podpise, ohranjeno pa je tudi pričevanje, da so zahajali na bližnji Kamnik, kjer so preganjali vrtoglavico ...
Fran Kocbek je kasneje odšel v Gornji grad in v Mozirju ustanovil Savinjsko podružnico SPD, ohranil pa je stike z Žalcem in na njegovo pobudo so v Žalcu ustanovili odbor s Franom Roblekom na čelu- znanim slovenskim rodoljubom, ki je bil med drugim tudi poslanec v dunajskem parlamentu in je zgradil kočo na Mrzlici.
Dopisnik Planinskega vestnika 23. X. 1899 je ob otvoritvi koče zapisal: »Dne 28. septembra t. I. (1899) je prispela iz vseh krajev Slovenskega Štajerskega velika množica turistov in častilcev rajnega Hausenbichlerja na Mrzlico k otvoritvi planinske koče, ki se imenuje po tem vzornem, za naš mili narod velezaslužnem rodoljubu Hau-senbichlerjeva koča. Prelepe slavnosti so se udeležili tudi vseučil. gos. dr. Frischauf iz Gradca, g. profesor Borštner z gospico hčerko Pavlo ter g. M. Verovšek kot zastopnik osrednjega odbora iz Ljubljane in gos. nadučitelj Fr. Kocbek, načelnik Savinjske
podružnice iz Gornjega grada. V imenu izvršilnega odbora za izgradnjo koče je spregovoril načelnik odbora Anton Petriček, ki je v tistem času imel v Žalcu poskusne nasade hmelja, deloval je pri gasilcih, bil je tajnik hmeljarskega društva.. . Opisal je, od kod ideja za postavitev koče na Mrzlici, in sicer je ta tlela že od ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Ustanovljen je bil izvršilni odbor z Josipom Širco in Franom Roblekom. Predračun za kočo je znašal 600 goldinarjev. Poudaril je, zakaj se koča imenuje po Janezu Hausenbichlerju. Ta skromni spomenik so mu postavili, da bodo nasledniki vedeli, da so v njem častili iskrenega domoljuba, jeklenega in značajnega moža, ljubeznivega voditelja in očeta Slovencev v Savinjski dolini. ..« V imenu izvršilnega odbora se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k izgradnji planinskega zavetišča na Mrzlici. Omenil je, da še niso zbrana vsa sredstva, potrebna za izgradnjo in opremo, da pa bosta osrednji odbor Slovenskega planinskega društva in Savinjska posojilnica v Žalcu podprla izgradnjo s po 50 goldinarji, kar se je res zgodilo, saj je Savinjska posojilnica za izgradnjo namenila ne le 50, temveč kar 100 goldinarjev, poleg tega pa še Savinjski podružnici slovenskega planinskega društva 80 goldinarjev. Že pri prvi večji delitvi »čistega dobička« pa so prejeli še 20 goldinarjev, pomoč pa je nato postala redna, kar pa je tudi razumljivo, saj je bilo v ravnateljstvu najti vsako leto Frana Robleka in Josipa Širco, ki sta običajno pri letnih volitvah prejela največ glasov.
Govornik se je nato zahvalil tudi Ivanu Kaču, ki je bil občinski tajnik, ljudski organizator in vnet pospešitelj izgradnje te koče, za darovani prelepi križ pred kočo, ki stane 40 goldinarjev. Križ je ob otvoritvi blagoslovil kaplan
Medveščak. Omenil je tudi pevce iz Žalca in Gotovelj, ki so zapeli ob otvoritvi, in tesarskega mojstra Andreja Kačnika. V imenu osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva je spregovoril M. Verovšek, ki je poudaril, da je planinstvo slovenska gorska straža. Fran Kocbek je ugotavljal, da zanimanje za turistiko narašča in se zahvalil izvršnemu odboru iz Žalca ter posebno A. Petričku in I. Kaču za to, da je tu pod Savinjskim Triglavom, kot je imenoval Mrzlico v svojih spisih, zrasla Hausenbichlerjeva koča.
Sledili so še drugi govori in 260 udeležencev otvoritve se je veselilo nove slovenske planinske koče.
Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva je imela svoje občne zbore po različnih krajih, kjer je bilo članstvo. Takšen zbor je bil leta 1918 v Žalcu in morda se je prav takrat porodila misel, da se v Žalcu ustanovi odsek SP SPD, ki je bil nato ustanovljen leta 1919, vodil pa ga je Fran Roblek. Naslednji zbor v Žalcu je bil leta
1921.	SP SPD je leto poprej štela 439 članov, samo v tem letu pa je število naraslo za 106 članov.
Na tem zboru je bilo tudi sklenjeno, da Žalčani zgradijo cesto iz Solčave v Logarsko dolino, dela pa je vodil Fran Roblek. Cesta se je pričela graditi leta
1922,	izgradnjo pa je podprla tudi Savinjska podružnica iz Žalca, ko je 12. aprila 1922 namenila zanjo 1.000 kron, čez leto še 500 kron in leta 1924 dodatnih 400 kron. Prvi se je v Logarsko dolino pripeljal z avtom Peter Majdič iz Celja, končana pa je bila leta 1925.
Prva sta imela na oskrbi planinski dom na Mrzlici Anton Petriček in Ivan Kač, po Kačevi smrti pa Viktor Pilih, ki je bil hkrati zastopnik SP SPD v Žalcu. (Po podatkih v Zgodovini Celja in okolice). Na Vranskem je bil tedaj zastopnik Josip Lavrič (1933), v Preboldu pa Mirko Pečar (1936). Zanimiva oseba iz
Martin Šketa je ohranil »knjigo deležev« Hmeljarne. Iz nje razberemo, da je imela Savinjska posojilnica vpfačanih deležev v višini din 200.0CC, običajni delež je bil po din 1.000. Med imetniki deležev najdemo tudi Hranilnico in posojilnico Gotovlje, ki je imela delež v višini din 4.000. (Po stanju 30,6. 1928).
Že to dejstvo, da je Savinjska posojilnica in hranilnica zbrane hranilne vloge nalagala predvsem v razvoj hmeljarstva, pomeni, da ie bistveno pripomogla k razvoju kmetijstva v dolini.
Pri "navedenih deležih je navedeno, da so ti valorizirani, da je določena, zvečana prvotna vrednost. Iz zapisnikov razberemo, da so 8. aprila 1927 na podlagi »zakona z dne 7. avgusta 1926 (Službene novine št. 205/1926) in pravilnika z dne 17. novembra 1926 (Službene novine št. 271/1926« valorizirali v bilanci za leto 1927 aktivne in pasivne postavke (po stanju 31. 12. 1926), valorizacijski znesek so prišteli valorizacijskemu skladu in rezervnemu skladu.
Tu je govora o dinarjih, prvotno so računali v kronah. Na občnem zboru, ki je bil I. VII. 1902 so sklenili, da parcele, ki so jih pridobili od cerkve, po lastni ceni prodala I. štajerskemu skladišču za hmelj in da k I. štajerskemu skladišču za hmelj pristopijo z deležem 500 kron, prav tako je tedaj posojilnica pristopila k delniški družbi zadružnih pivovarn v Žalcu in Laškem trgu z deležem 60.000 kron.
Nemogoče je v kratkem sestavku povzeti vsebino zapisnikov, zato se mogoče ustavimo samo še pri sklepu od 7. aprila 1889: »Šolski bukvarnici v Grižah« se daruje 10 gld. Pod sklepom »odbora« sta podpisana Janez Hausenbichler in Franc Dolinar iz Griž. To je bil prvi takšen sklep, zabeležen v zapisnikih.
Tradicijo, da se podpira dejavnost šol, danes nadaljuje Ljubljanska banka: ob 100-letnici je dodelila Osnovni šoli Griže in njeni šolski hranilnici računalnik.
Bančništvo je skozi sto in več let doživelo marsikakšno reorganizacijo, vendar je osnovni namen ostal: zbirati hranilne vloge in s tem ustvarjati sredstva za podporo gospodarstva. Ob dnevu varčevanja je prav, da poudarimo to dejstvo.
Kot »zanimivost« pa še tole:
»Denarništvo nam razkriva marsikaj iz preteklosti. V tretjem stoletju so Rimljani pričeli zaradi obrambe pred raznimi napadi
Graditi vojno obrambno cono.
na izmed postojank v tej coni je bila v današnji Ločici pri Polzeli, kjer je imela svoj sedež italska legija. Nastanitev legije lahko dokumentiramo tudi s Kovanci. Pri raziskavi tabora so našli kovance, ki so bili skovani I. 166. Tabor na Ločici pa je bil zgrajen med leti 168 in 171, kovanci, ki so jih našli, to potrjujejo.	fj
šempavla je bil fotograf, katerega posnetki planin so zelo znani, ki je bil tudi navdušen motorist in je bil po ustnem pričanju tudi prvi na Mrzlici z motorjem. Prvi zastopnik SP SPD v Žalcu je bila Jana Hodnik, sledil pa ji je Viktor Pilih. O delovanju SP SPD v Žalcu govori tudi dokument izpred 65 let. Med vojno je vse premoženje SP SPD zaplenil okupator. Zagorele so planinske postojanke, koča na Mrzlici je pogorela 6. VII. 1942. Po drugi svetovni vojni pa je planinstvo doživelo nov razmah.
Planinstvo naj bi bila kot fiskulturna panoga organizirano po okrajih, 8. 8. 1945 je bil organiziran Celjski okrožni planinski odbor, 5. 9. 1945 pa je Zveza fiskulturnih društev sprejela sklep, da se oživi predvojno slovensko planinsko društvo in se vključi v Zvezo fiskulturnih društev. V Celju je bil 19. 9. 1945 sprejet sklep, da tam ostane Celjski planinski odbor, ki pa se je začel označevati kot Celjska podružnica SPD. Torej je bila leta 1945 predvidena takšna organizacija, da bi imelo vsako telesnovzgojno društvo svoj planinski odsek, ti pa bi se združevali v okrajne in okrožne planinske odseke. 7. 1. 1947 je postala Celjska podružnica sekcije Kladivarja. Konec leta 1947 se je ta sekcija spremenila v samostojno planinsko in alpinistično društvo (17. 12. 1947), ki se je leta 1949 preimenovalo v Planinsko društvo Celje.
Poleg tega društva lahko štejemo kot naslednike Savinjske podružnice SP vsa planinska društva, ki so bila ustanovljena kasneje. Na našem območju je bilo prvo ustanovljeno PD Zabukovica, in sicer 6. 4. 1950, slede pa mu: 26. 4. 1959 PD Polzela, 9. 6. 1967 PD Žalec, leta 1979 se je PD Tabor ločilo od PD Vransko-Tabor in je bilo ustanovljeno med prvimi v dolini, leta 1972 PD Prebold, kasneje pa mu sledita še Šempeter in Braslovče.
Planinstvo v Spodnji Savinjski dolini je torej razvito in Kocbekove želje, izrečene na Mrzlici, da bi se turistika širila po dolini, so se uresničile.
F. Ježovnik
»Reforme so nujne tudi v kmetijstvu, če ne nas bo vzel vrag«
Marjana Ribiča iz Latkove vasi pri Preboldu smo v Savinjskem občanu pred leti že predstavili, kot mladega in perspektivnega kmeta, ki zna reči bobu bob in se zaveda kaj govori. Tokrat je ponovno brez dlake na jeziku povedal tisto kar teži Savinjskega kmeta, za kar pa je tudi eden izmed najbolj poklicanih, saj je že nekaj mesecev predsednik novoustanovljene kmečke zveze za Savinjsko dolino.
Marjana smo zalotili pri spravilu
silaže v silos. Pravkar je zaključeval z delom, popoldan pa se namerava odpeljati v Ljubljano na mednarodno cvetlično razstavo. Že to pa razgalja širok pogled našega sogovornika, ki tudi sicer izredno rad potuje in je obredel že vso Evropo vključno s Sovjetsko zvezo ter bil v deželah Bližnjega in Daljnega vzhoda. Izkušnje in znanja pridobljena na teh potovanjih, ki so seveda večinoma v zimskem času, pa Marjan uspešno prenaša tudi v kmetovanje na svoji kmetiji. Letos se jè lotil gradnje novega hleva, ki že dobiva svojo dokončno podobo. Za kaj pravzaprav gre?
»Odločil sem se za gradnjo hleva odprtega tipa ali drugače povedano za prosto rejo. Klasična stojišča so že nekako preživela, še posebno če želimo imeti visoko proizvodnjo mleka. Investicija je krepko breme, še posebno v sedanjih časih, vendar mislim, da denar ne bo vržen vstran. V hlevu bo 20 do 25 molznic z maksimalno izkoriščenostjo njihovega genetskega potenciala. Stroški na enoto proizvoda (na I. mleka) morajo biti čimnižji, to pa je edino mogoče z uvedbo sodobne tehnologije in računalniško vodene proizvodnje. Temu pa je namenjena tudi ta investicija,« je o tem povedal Marjan Ribič.
In kakšna je osebna izkaznica kmetije? Imajo okrog 0 hektarjev obdelovalne zemlje od tega je 2,3 hektarja hmelja. Kmetija je usmerjena in strogo specializirana v
Marjan Ribič
hmeljarstvo in mlečno proizvodnjo. Sedaj imajo 12 molznic poleg njih pa vzgajajo tudi plemenske telice. Povprečna mlečnost črede je 7600 litrov mleka. Imajo pa tudi takšne molznice, ki dosegajo tudi do 9000 I mleka. Seveda pa je takšno proizvodnjo moč dosegati le na podlagi prakse in izkušenj ter tehničnih dognanj, ki so trenutno v svetu. Temu pa Marjan uspešno sledi in zato tudi rezultati ne izostajajo.
Kot že rečeno pa je Marjan z vsemi štirimi vpet tudi v družbena dogajanja in porabi za to resnično veliko časa. Sedaj, ko je predsednik savinjske podružnice kmečke zveze pa je tega še več. Poglavitna skrb velja v tem času reorganizaciji zadruge. Takšna kot je sedaj, je za kmeta predraga'. Kaj storiti da bo drugače?
Merjakov hlev z računalniško vodeno proizvodnjo mleka bo kmalu nared
»Dejstvo je, da kmetje s takšno zadrugo kot jo imamo sedaj ne moremo več shajati zato je potrebna reorganizacija. Z njo naj bi zmanjšali stroške samega poslovanja zadruge, to pa pomeni, da naša proizvodnja ne prenese takšnega administrativnega aparata kot ga trenutno imamo. Aktivno smo se lotili urejanja odnosov v delitvi ustvarjenega dohodka, saj naša proizvodnja ne prenese več kot 4 % obremenitev. Nas kmete Savinjske doline v bistvu ne zanima, kako se bo sama zadruga prilagodila tem pogojem, pri tem ji lahko naša kmečka zveza, da le smernice kako ravnati. Prav tako nas ne zanima koliko je oz. bo zaposlenih, ampak da za nas opravljajo to kar mi od njih pričakujemo. Dejstvo je, da hočemo vedeti kam gre naš vložen denar in kaj bomo za to dobili. Enako velja tudi za SOZD, saj ljudje tudi z njim niso zadovoljni. S prvim januarjem, ko sozd preneha delovati v takšni obliki ne želijo biti več pod njegovim okriljem, čeprav je prav KZ Savinska dolina bila nosilka njegove ustanovitve. Pravijo, da je dal skozi že pet reorganizacij, vendar je bilo zmeraj slabše. Tudi v tej, ki se sedaj pripravlja ne vidijo nič drugega kot obdržati staro stanje v novi obliki. Dejstvo je, da kmetje ne vidimo v ljudeh, ki so doslej bili v vodstvu, da bi se lahko čez noč spremenili. Ljubezen do Hmezada je za kmete naše doline že preteklost, zato je ne mislijo več negovati, vsaj tako dolgo, dokler ne bodo odnosi takšni, ki bodo zagotavljali kmetu pravo vlogo in mesto v družbi.«
Pa se povrnimo še k novoustanovljeni kmečki zvezi. Marjan pravi, da je sedaj tudi čas, ko se odloča o usodi mladih savinjskih fantov in deklet, ki so se odločili, da bodo ostali na kmetijah, zato tega ni moč prepustiti v rokah tistih, ki so pripeljali do sedanjega stanja. Tudi zato se celotna zveza in znjim podružnica v Savinjski dolini zavzema za aktivno vključitev v predvolilne priprave, saj želijo imeti prave ljudi na pravih mestih. Dejstvo je, da se zakoni ne sprejemajo pred skupščino, ampak v njej in tega se prav vsi dobro zavedajo.
»Kmetje nismo več tako »za-plankani«, kot se je mislilo nekoč, zato povzdigujemo svoj glas, saj nočemo, da nas bi vzel hudič, kar bi se ob takšni politiki kmetijstva in odnosov lahko resnično zgodilo. Mislim, da bomo morali držati skupaj in vleči voz naprej, vendar ne na škodo kmeta, ampak v poštenem medsebojnem odnosu,« je še pristavil naš sogovornik ob koncu pogovora.
D. Naraglav
Cvetni prah
Povečuje odpornost in preprečuje bolezni
Z jesenjo se pričnejo prehladi, za katere ne vemo, kako bi se jih znebili. Vsak letni čas po svoje vpliva na funkcije človeškega organizma, tako se v jeseni tudi človeški organizem pripravlja na bližujoče se zimsko mirovanje ter potrebuje več kalorij in vitaminov, da bo kljuboval raznim prehladom pozimi. Na medicinski fakulteti v Parizu proučuje na kliničnem centru znameniti specialist . dr. med. Yves Donadieu že nekaj desetletij lastnosti oz. vplive cvetnega prahu na spremembe življenjskih funkcij, ki nastanejo v jeseni pri človeku, da bi se obvarovali nevarnosti bolezenskih klic, ki prežijo v tem času. Prišel je do spoznanja, da nam narava nudi obilo svojih sadov za nemoten razvoj in obstoj, da vse premalo poznamo svoje naravno okolje in njene sadeže. Pravi, da je življenje sožitje z naravo, saj je le-to vir zdravega, veselega življenja. Veselo in zdravo življenje vsi iščemo, a ga le redki najdejo. Organizem z ravnotežjem ima harmonijo v naravnem okolju življenja in se le redko znajde v nevarnosti. Prav temu pojmu odpornosti organizma ter preprečevanju bole-
zni je danes namenjena beseda o cvetnem prahu. Cvetni prah prinašajo čebele iz različnih cvetov iz narave v panj, s katerim hranijo mlade ličinke za njihov nemoten razvoj, delno ga vskladiščijo in konzervirajo v celicah satja za kasnejšo rabo. Strokovnjaki in čebelarji v svetu so v zadnjih sedemdesetih letih pričeli razmišljati, kako bi prišli do cvetnega prahu in si v ta namen izdelali posebne smukalce s smukalnimi mrežami, s katerimi bi del cvetnega prahu osmukali s čebeljih nožič, predno te pridejo z njim v panj. Spoznali so, da kemija in tehnika nista blaginja ter sreča sedanjega časa. Kljub agresivnosti raznih bolezni je možna eksistenca uravnotežja ogrožene zmogljivosti organizma. V zadnji instanci preteče nevarnosti manjkajo določene terapije na bazi produktov, ne da so toksično nevarne, ampak da z njihovo pomočjo premagamo življenjsko nevarne krize bolezni. Rastlinski izvor cvetnega prahu je zelo različen in je njegova sestavina zelo različna od vrste rastline (prof. Remy Chauvin, dr. Edouard Lenormand itd). Cvetni prah vsebuje proteide, različne aminokisline in rudnine.
vitamine B. do B.a, vitamin D, E., in A, encyme, fosfate, amylase in saharoze, vse to, kar potrebuje naš organizem — zdrav ali bolan. Z njim so na kliniki ugotovili uspešno zdravljenje raznih bolezni, kot so: asthenia, anorexia, kronična diarrhea, alkoholizem, gripa, bolezni srčnega ožilja in krvnega obtoka, prostate in druge bolezni, ki so pogost spremljevalec človeka. Na zdravljenje nima nobenega kvarnega učinka, če je pravilno shranjen in brez primesi kemije. Dr. Donadieu priporoča različne doze: za zdrave (15—20 gr) in bolne odrasle osebe (30—40 gr), za zdrave in bolne otroke za različne starosti pa od 5—15 gr. Kura zdravljenja je odvisna od bolezni in jemanja cvetnega prahu. Minimalna kura naj ne bo manj kot mesec dni, mnogo boljša je 6 tednov, ob menjavi letnega časa. Imenitna je mesečna kura v zimskem in poletnem času, ne da bi pri tem utrpeli stranske učinke. Iz vseh teh utemeljitev lahko spoznamo, da ima cvetni prah posebno izvoljeno mesto v terapevtskem arzenalu za zdravstveno stanje in duševno abstrakcijo.
Anton Rozman S
Tina Ulaga se je v imenu osnovne šole Žalec zahvalila za pokal, priznanja pa so prejele tudi osnovne šole Braslovče, Griže, Šempeter in Polzela.
Lepo okolje
„ \ — nas ponos
V sredo, 11. oktobra je bila v kulturnem domu prireditev, na kateri je žalska šola dobila prehodni pokal za vzorno urejeno okolje. V dvorani, ki so jo krasile risbe z motivi naše šole in pa orodje za čiščenje okolja, smo se zbrali predstavniki vseh oddelčnih skupnosti, predstavniki turistične zveze in pa ravnatelji nagrajenih šol. Učenci osmih razredov so deklamirali misli o naravi, spremljala jih je ustrezna glasba, ob tem pa dekleta z izraznim plesom in otroški pevski zbor s pesmimi
o lepoti neokrnjene narave. Pesmi so govorile tudi o 21. stoletju, ko bomo hodili s plinskimi maskami, a upamo, da se to ne bo uresničilo.
Ravnateljica žalske šole Breda Verstovšek nas je pohvalila, ker smo pridno počistili okolico. Vsak razred je imel točno določen prostor za čiščenje. Na šolskih oknih in stavbi nam je okras polno cvetja, do katerega imamo vsi lep odnos. Mislim, da smo resnično lahko ponosni, da smo osvojili ta pokal. Še posebej pa so podelili
še 13-tim šolam priznanja za lepo urejeno okolje. Če osvojimo pokal še drugi dve leti, ga prejmemo v trajno last.
Naše mesto pa je predstavila v spisu, ki ga je na koncu prireditve prebrala, osnovnošolka Darja, nato so si gostje ogledali naše mesto ter našo nagrajeno šolo. Upamo, da bomo dokazali, da je pokal v pravih rokah.
A. Praprotnik in Tanja Pilih Novinarski krožek na OŠ Žalec
l/
TISKARNA IN EKONOMSKA PROPAGANDA
63301 PETROVČE - TELEFON: (063) 77 66 88 - TELEFAX: (063) 77 60 50
Včeraj nepopisan list, danes . . .
Marginalija — tiskarna in ekonomska propaganda je mlad, vendar ambiciozen kolektiv, ustanovljen leta 1986. Marginalija ima sedež v Drešinji vasi 49, tik ob magistralni cesti Žalec—Celje. V kolektivu ustvarjalno delujejo ekonomisti, grafiki in oblikovalci.
V okviru podjetja je klasična tiskarna, kjer prejemajo naročila za raznovrstne plakate, koledarje, prospekte, čestitke, mape itn. Trenutno posvečajo največ pozornosti izdelavi tiskovin za Ju-teks, Drogo Portorož, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja ter za nekatere partnerje v Avstriji in ZRN.
Tiskarna je razdeljena' na dve večji enoti: priprava tiskovne forme in tisk. Pripravo tiskovne forme pripravljajo na sodobnih foto-
stavnih strojih. Na razpolago imajo več kot 60 različnih pisav, Aero jih ima 30, v reprofotografiji in montaži pa nudijo poleg klasične ponudbe tudi razne deformacije teksta z različnimi lečami. Na stroju Heidelberg-KORD tiskajo vse enostavne in zahtevnejše barvne tiskovine različnih oblik. Z lastno dodelavo tiskovin imajo kratke roke dobave in konkurenčne cene izdelkov. Poleg tega ponujajo kakovost in veliko izbiro.
Marginalija je bila ena izmed 4 tiskarn, ki se je udeležila letošnjega Kluba Marketinga, ki je bil od 11. do 15. septembra na Gospodarskem razstaviišču v Ljubljani. To je največje slovensko marketinško srečanje. Naslednje leto namerava Marginalija sodelovati na Svetovnem kongresu marke-
tinga, kjer bodo razstavili nekatere svoje najboljše izdelke, kar je tudi izredna priložnost za reklamiranje podjetij.
Za komunikacijo s potencialnimi naročniki skrbi komercialni del tiskarne — ekonomska propaganda. Ravno tako se v okviru ekonomske propagande zbirajo sedanji in bodoči sodelavci.
Od belega papirja do dobre tiskovine je samo korak: skozi Marginalijo.
Marginalija: Za lepoto na papirju
Marginalija v boju proti okorelosti in neinovativnosti.
Ko slišim Marginalija, pomislim na podjetništvo in napredek.
Marginalija je eden izmed pokroviteljev Gorjupovih dnevov, ki bodo novembra v Žalcu.
Sedaj samopo -strežba
SOZD Merx, delovna organizacije Savinjski magazin, ki v naši občini skrbi za preskrbo občanov z živili in drugim, je v Ločici pri Polzeli obnovil prodajalno, ki je bila tega zelo potrebna. Spremenila je tudi način postrežbe, in sicer je prešla s klasičnega na samopostrežnega. Poleg tega so v trgovini podaljšali delovni čas, tako da je sedaj odprta med tednom od 8. do 15. ure in ob sobotah do 12. ure.
T. T.
6 — SAVINJSKI OBČAN - Oktober 1989

da poziv !
ušesa. Zgledu Savinj-, obnovil tudi ostale svo-zasebnika Tonica Jurčec in Franc Mesnica Celjske sredini), Stanovanjska na Šlandrovem trgu, kmetijska preskrba, zlasti izstopa Žužejeva hiše pripra-knjiga, še ne-V najem za
novo
različne lokale in bi bilo prav, da najemnino namenijo tudi za obnovo in olepšanje fasad, kakor terja tudi občinski odlok. Torej mesto oz. središče občine dobiva novo in lepšo obleko, kar bo povečalo možnosti za osvojitev priznanja turistične zveze Slovenije za najbolj urejeno tranzitno mesto. Vsega seveda ne bo mogoče opraviti še v tem letu. Merx in Stanovanjska skupnost se bosta spomladi lotila temeljite obnove pekarne, v kateri bodo uredili tudi slaščičarno. Župnijski urad pripravlja obnovo Kancijanove cerkve na pokopališču za to bodo sredstva zbirali 1. novembra na pokopališču in župnišča, z obnovo cerkve pa so že prispevali precejšen delež k lepšemu izgledu mesta.	jk

Mladi za mlade
Zlatama ima posluh za mlade.
V lapidariju celjskega Pokrajinskega muzeja smo si na 22. zlatarski razstavi lahko ogledali kar dva tisoč novih modelov, med katerimi so poleg domačih mojstrov posebno pozornost vzbudili zlatarji, juvelir-ji in oblikovalci dežel Alpe Jadran. »Dosežki znanosti in tehnike povzročajo družbene spremembe, ki narekujejo skupni trg in zbliževanje ljudi vsega sveta. Z mladinsko zlatarsko delavnico, letos so jo pripravili že drugič, v celjski Zlatarni spodbujajo ustvarjalnost in kreativnost mladih zlatarjev,« so med drugim povedali predstavniki Zlatarne na tiskovni konferenci.	jk
Posnetek z delovne akcije delavcev OK SZDL in občinske uprave
Pomoč je še kako potrebna
Letošnja neurja so v laški in šentjurski občini napravila resnično ogromno škodo. Prave razsežnosti in predstavo dobiš šele, ko se popelješ skozi sotesko Laško—Breza. Čeprav vsak dan prihajajo skupine občanov, da bi z delom pomagale odstraniti številne nasipe, pa je teh toliko, da bo sanacija trajala še precej časa. Marsikje lahko pomaga le človeška roka in kramp, saj stroji ne morejo
odrivati zemlje s strmih brežin. Videl sem posledice potresa na Kopaoniku in neurja v Laškem, pa lahko povem, da je tu škoda neprimerno večja. In če smo tedaj solidarno pomagali vsi Jugoslovani, zakaj moramo to veliko naravno nesrečo premagovati le v Sloveniji? Že sedaj je jasno, da Slovenija sama tega težkega bremena ne bo zmogla.
jk
Kritični ovinek pod Trojanami bo zglajen
Težave z Babo le še dve zimi
Za 60 odstotkov bo večja prepustnost
Ena najpomembnejših rekonstrukcij cest v Sloveniji bo v naslednjih letih prav gotovo na cesti M-10 med Celjem in Ljubljano, ali natančneje: na štajerski strani trojanskega klanca. Gre za največjo oviro prepustnosti prometa na tej cesti, in sicer za klanec in zoprn ovinek Baba pri Zajasovniku pod Trojanami.
Če bo šlo vse po sreči, bi se prva faza rekonstrukcije začela že konec leta ali najkasneje spomladi prihodnje leto. V tej fazi bi zgradili povsem nov, okoli 1400 metrov dolg odsek (glej skico), ki bo imel na vsej dolžini v klanec tudi pas za počasni promet. Na odseku bo 133 metrov dolg viadukt in nekaj manj kot sto metrov dolg in 23 metrov globok usek.
Po zadnjih meritvah prometa gre čez ta trojanski klanec poprečno 8.431 vozil in kar 17,3 odstotke je tako imenovanega težkega motornega prometa.
V drugi fazi bodo zgradili pas za počasen promet še na 6,5 kilometra dolgem odseku od Jelševi-ce do vrha trojanskega klanca, s čimer se bo prepustnost prometa na tej cesti povečala za okoli 60 odstotkov.
Po načrtih naj bi lokacijski načrt za ta tehnično zelo zahteven odsek sprejeli že ta mesec, hkrati pa poteka zbiranje ponudb potencialnih izvajalcev. Po mnenju strokovnjakov bo gradnja tega odseka trajala od 20 do 30 mesecev, kar pomeni, da bo Baba povzročala težave voznikom še dve zimi.
Po Dnevniku «
Pestrejša ponudba cvetja
Prebold je v zadnjem času dobil vrsto novih zasebnih lokalov različih dejavnosti. V zadnjem mesecu pa sta se k popestreni ponudbi pridružili še cvetličarni, ki sta obogatila kraj tudi na tem področju. Sicer pa je potrebno reči, da gre za precej raznolika lokala, kar še zlasti velja za cvetličarno Hobby schop, ki je pravzaprav trgovina.
Njena lastnica je Maja Lekše-Čuk, ki je polnih 18 let delala kot poslovodkinja v ljubljanskih cvetličarnah in sodelovala na raznih razstavah cvetja. Izkušenj ji resnično ne manjka, o čemer pričajo tudi dobljena priznanja, vključno z zlato vrtnico. V njeni, lahko rečemo, kar trgovinici, prodajajo kozmetiko, kristal, okraske iz stekla in porcelana, usnjeno, tekstilno, lesno, papirno in kovinsko galanterijo. Možno pa je kupiti tudi rezano cvetje, lončnice, sadike, semena, čebulice, zemljo, pesek za grobove, orodje za urejanje cvetličnih gredic in še marsikaj.
Njihov odpiralni čas je od 8 —12. ure in od 14,—18. ure. Poleg vsega naštetega pa je njena posebna ponudba tudi aranži-ranje daril. Na voljo pa so tudi vse druge usluge povezane s rvet-
jem, vključno z dostavo na dom.
In kako je z drugim lokalom? Cvetličarna Danice Jerman ima že petletno tradicijo. Njene kakovostne usluge, ki so plod dolgoletnih izkušenj v tem poklicu, so se že vsestransko uveljavile. Njena cvetličarna pa je bila tako rekoč pri roki, saj je v neposredni bližini pokopališča, kjer je potreb po tovrstnih uslugah veliko. Že dalj časa pa si je želela, da bi svoj lokal imela tudi v centru Prebolda in tako približala svoje storitve širšemu krogu. V začetku tega meseca je zamisel obrodila sad in odprla je lep lokal, ki se dobro vklaplja v okolje. Zvesta ostaja dosedanjemu asortimanu, torej usmerjena v vsestransko ponudbo cvetja in cvetličnih aranžmajev. Sicer pa je Danica Jerman vseskozi vpeta v krajevna dogajanja in tako rekoč nepogrešljiva pri raznih cvetličnih razstavah, hortikulturnem društvu, v šoli, pri gasilcih in drugih organizacijah. Je mojstrica svojega poklica, družabna, uslužna in zato tudi priljubljena krajanka. Nova cvetličarna pa nedvomno govori v prid njene poslovne uspešnosti.
D. Naraglav
Cvetličarna — trgovina Maje Lekše-Čuk je resnično bogato založena
Poroka Američanov
Iz Oregona v Žalec
Amerikanca John Nuich in Neva Smith pred matičarjem v Žalcu
Morda se čuje nekoliko neverjetno, vendar je res. V soboto, 14. oktobra, sta sklenila zakonsko zvezo pred nekaterimi znanimi obrtniki in občani naše občine Amerikanca John Nuich in Neva Smith iz Oregona v ZDA. Glavna vez tega dogodka pa je znan gostilničar Jure Matjaž, sicer dipl. inženir gozdarstva s Polzele, ki je že pred leti postal Johnov dober prijatelj. Ker se že ni zgodilo, da bi se v naži občini poročala Američana, smo svoj novinarski nos morali vtakniti v ta dogodek in nastal je naslednji zapis.
Bil je petek, pa še trinajstega povrhu, dan, ki so ga s strahom pričakovali lastniki računalnikov po vsej Evropi, dan, ki je že od nekdaj sinonim zla, nesreče in vraževerja. Za Johna in Nevo pa je bil to le dan druženja z Matjažem in njegovimi prijatelji in pripravami na jutrišnje slavje, ko bosta svečano izrekla svoj DA. In kako je prišlo do tega, da sta se odločila to storiti v Žalcu? Odgovor na to smo kmalu izvedeli iz pogovora z njunim gostiteljem Juretom Matjažem in iz pripovedovanja Johna in Neve, ki sta letom navkljub prijeten par.
»Johna sem spoznal leta 1980, ko sva bila s prijateljem pol leta na praksi v Oregonu. Pravzaprav je John navezal stike z mano. Bila sva v tamkajšnem časopisu in John se je to leto prvič, odkar je bil rojen, odpravljal na pot v Jugoslavijo, v domovino svojih staršev. Da bi kaj več izvedel o naši deželi, je navezal stik z mano in takrat sva postala dobra prijatelja in se medseboj obiskujemo,« je povedal Jure Matjaž v začetku našega pogovora.
Johnova starša sta Dalmatinca iz Šolte pri Splitu. Oče je v Ameriko odšel s trebuhom za kruhom
že davnega 1907. leta. Nevesto — Johnovo mater pa je k sebi pripeljal leta 1924. Oče se je ukvarjal s prodajo nepremičnin, mati pa je bila gospodinja, sinu Johnu sta omogočila, da se je izučil za zlatarja in v tem poklicu postal uspešen poslovnež in lastnik zlatarne v mestu Medford v Oregonu. Le-ta ga močno spominja na Savinjsko dolino, zato se tukaj izredno dobro počuti. Še zlasti pa, ker ima v Juretu in njegovi družini res dobre prijatelje, kar je v pogovoru nekajkrat poudaril. Svojo izvoljenko je John spoznal pred tremi leti in takrat je dejal, če se bo z njo kdaj poročil, bo to storil v domovini svojih staršev. Ta kraj v Jugoslaviji pa je postal Žalec, kar bo pred devetimi leti sklenjeno prijateljstvo še okrepilo.
V prijetnem okolju imenitnega gostišča Jureta in Vlaste Matjaž sta bila poleg Johna in Neve z nami tudi Richard in Joyice Davidson, ki sta dolgoletna Johnova prijatelja in sta se tudi zato pripeljala v Jugoslavijo, da bosta lahko poleg ob njegovi poroki.
Sicer pa John in njegova izvoljenka Neva po poroki še ne mislita takoj v Ameriko. John je o nju-
nih načrtih za prihodnje dni povedal: »Za nekaj dni greva na Bled, kjer bom lahko igral golf. Ob tem moram reči, da sem vesel, da je pri vas že nekaj tovrstnih igrišč, saj sem velik ljubitelj tega športa in bi ga res pogrešal. Mislim, da je to velika pridobitev za vaš turizem, zato velja s tem nadaljevati. Sicer pa mi je Slovenija resnično zelo všeč, nič manj pa dalmatinski otoki, od koder segajo tudi moje korenine. Tja se bom podal ob koncu bivanja v Jugoslaviji in obiskal svoje sorodnike. Vmes pa bova z ženo Nevo preživela še dva ali tri dni v Benetkah.«
Ura se je že nagibala proti šesti zvečer, to pa je bil čas, ko bi naši sogovorniki morali biti že v T. Velenju v Napotnikovi galeriji, kjer je Jure Cekuta — tudi Johnov prijatelj — odprl njemu v čast razstavo svojih slikarskih stvaritev. Na hitro smo se poslovili in se ponovno dobili v soboto ob dvanajsti uri na žalskem magistratu, ko sta si izrekla zvestobo in nataknila poročna prstana. Obred je bil razumljivo daljši kot običajno, saj je uradna in zaprisežena prevajalka iz T. Velenja poskrbela, da sta John in Neva sklenila zakonsko zvezo v tudi njima razumljivem jeziku. S tem je Neva postala gospa Nuich, John pa njen mož. Sledilo je še nekajminutno nazdravljanje in čestitanje z najboljšimi željami zakoncema, nato pa se je vesela druščina odpeljala v Laško, kjer se je na tamkajšnjem gradu slavje nadaljevalo. Pa srečno John in Neva tudi od našega uredništva in bralcev Savinjskega občana.
DARKO NARAGLAV
Leta tečejo, spomini ostajajo. To velja tudi za preboldske prvošolce, ki so pred 53 leti drgnili klopi in si začeli nabirati znanje v tamkajšni osnovni šoli. Običajno se na raznih spominskih srečanjih dobivajo sošolke in sošolci, ki so skupaj končali osmi razred ali druge srednje, višje oz. visoke šole. Tokrat pa gre za srečanje, ki sega na začetek osnovnošolskega izobraževanja in zato še za toliko zanimivejši dogodek, ki je s spomini segel v najrosnejša leta življenja.
Pred 53 leti se je v osnovno šolo Sv. Pavel pri Preboldu vpisalo v prvi razred osnovne šole 62
učencev, nekaj več kot polovica pa se jih je že pred časom zbrala v prijetnem okolju lovskega doma pod Goljavo in preživelo nekaj prijetnih in nepozabnih uric, ki so bile izpolnjene s spomini na mladost, na čas vojne in njihovo poznejše življenje. Štirinajst sošolcev in sošolk ni več med živimi, trije — Matko, Šalamon in Sopotnik, so padli v partizanih, dva sta se ponesrečila, devet pa jih je umrlo naravne smrti. Njim v spomin so na srečanju izkazali pozornost z enominutnim molkom in z zaobljubo, da ohranjajo v sebi in prenašajo na druge želje oz. zahteve po ohranitvi slovenstva, ki je zo-
Udeleženci srečanja na Goljavi
pet na hudi preizkušnji, žal med narodi, s katerimi smo se pred davnimi leti združili v skupno državo Jugoslavijo.
Svoje nekdanje sošolce in sošolke je s priložnostnim govorom nagovoril Ernest Marinc in jih spomnil na takratne šolske dni, ko so začeli s kamenčkom in tablico nabirati prva znanja, spomnil se je na dni vojne, ki je prekinila njihovo vihravo otroštvo, na čas, ko so morali pozabiti, da so Slovenci, in poslušati nemške učitelje. Z letom 1943 so šolanje končali in se razgubili po poteh, ki so jih spremljali hudi vojni časi. Svoboda je prinesla novega poleta in mnogo novih življenjskih sprememb, ki nikomur ne uidejo. Nekateri so nadaljevali s šolanjem in ob delu končali srednje in višje šole. Vključili so se v razna društva in organizacije, se poročili in zaživeli družinsko življenje z vsemi obveznostmi, gradili domove, vzgajali sinove in hčere in ob tem pozabljali na leta, ki so jih preživljali kot osnovnošolci. Sedaj, ko so lasje osiveli, ko je večina že upokojenih, ko stopajo na to pot že njihovi vnuki in vnukinje, pa se spomini na najrosnejša leta ponovno vračajo. K temu pa je dalo svoj delež tudi to srečanje na Goljavi. Prav gotovo pa ni bilo zadnje, saj so se razšli z obljubo, da se prihodnje leto ponovno snidejo.	D. Naraglav
Zgledna akcija agencije v »Dober dan«____________
V galeriji šempeterske turistične agencije Dober dan, ki jo vodi Zlatka Masnec, je ta mesec odprta razstava fotografij »NAŠ VSAKDAN«. Svoja deta so prispevali vsi znani slovenski fotoreporterji. Z mojstrsko prefinjenostjo in čutom opazovanja so na izviren način prikazati obiskovalcem današnji utrip človeka in okolice. Še posebno pa je treba poudariti humanost te razstave, saj so se vsi udeleženci razstave odpovedali avtorskim honorarjem od objave, prav tako pa je lastnica agencije dala galerijo brezplačno na razpolago in poskrbela, da je ogled razstave omogočen tudi širši javnosti.
Humano dejanje, ki je vredno pohvale in posnemanja.	L. Korber
Konjiček Francija Vipotnika
Ob obisku v prijetno urejenem domu Francija Vipotnika elektro-mojstra iz Minerve sem bil malce razočaran. Pri prejšnjem obisku je bila stena njegovega kabineta zasedena z elementi električnih orgel, ki jih je izdelal sàm, danes pa je bila ta stena prazna. Poleg elektrostroke je tudi glasbeni zanesenjak. Povezal je stroko in svoj hoby — glasbo in tako je naneslo, da si je izdelal električne orgle kar sam. Ko je na radiu slišal zvoke električnih orgel, je dobil skomine in takšnega instrumenta si je zaželel tudi sam. Pred leti je bilo kaj takega nabaviti doma skoraj nemogoče, a za nabavo iz uvoza ni imel denarja. Sklenil je, da si jih bo izdelaj kar sam. Zato je začel zbirati elektronke iz starih radioaparatov, upore in kondenzatorje je nekako dobil v Iskri kot odpad, za oblikovanje tonov pa je porabil kar elektronske elemente gospodinjskih aparatov Gorenja. S pridnim študijem se je izpopolnil še iz elektronike, saj je osnove tako imel iz elektrotehnike in rojevale so se prave pravcate električne orgle. Z nadaljnjim razvojem in izpopolnjevanjem jih je dograjeval in dosegel, da so imele zavidljivo popolnost in harmonijo.
Stare elektronke pa so s časom začele slabeti in danes ima orgle spravljene na podstrešju, kjer čakajo na prenovo, zato ima pa že pripravljen kup tiskanega vezja in transistorjev, ki bodo nadomestili dotrajane elektronke. Čaka samo, kdaj bo imel toliko časa, da se bo lotil prenove. Pravi, da se bo to zgodilo, ko bo upokojen, saj ga do upokojitve delita samo dve leti. Orgle, ki jih je izdelal, pa so uspešno nado-
mestile njegovi hčerki klavir, ko je obiskovala glasbeno šolo, saj ob gradnji hiše in dveh doraščajočti otrocih ni bilo nikoli odveč denarja, da bi lahko kupili še klavir.
Francijeva ljubezen do glasbe pa ni od včeraj. Komaj šestletnemu je oče še pred vojno kupil klavirsko harmoniko in tako je spoznal prve glasbene akorde. Harmonika je ostala z njim tudi v najtežjih časih, saj so mu očeta ustrelili sovražniki in tako sta ostala sama z materjo. Zbežala sta v Avstrijo in se tako izognila najhujšemu — koncentracijskemu taborišču. Po osvoboditvi sta se vrnila v Zabukovico, kjer se je izučil elektrikarskega poklica. Za bukovici je ostal zvest. Po ukinitvi rudnika se je zaposlil v Minervi, tu se namerava tudi upokojiti. Poleg strokovnega izobraževanja pa je obiskoval še glasbeno šolo, kjer je spoznal osnove glasbene teorije. Tako se z glasbo ukvarja že
od mladjih nog, čeprav ni nastopal javno. Nikoli ni nastopal s kakšnim ansamblom, temveč igra za svoje osebno zadovoljstvo ter kdaj pa kdaj za številne obiskovalce. Poleg strokovnih uslug, ki jh je nudi svojim znancem, mu prijateljev ni nikoli manjkalo. S svojim veselim in hudomušnostjo si je pridobi mnogo prijateljev in mu zato ni nikoli dolg cas. Ko ne bo več redno zaposlen, se bo zopet posveti svojim orglam, ki jih namerava temeljito prenoviti. Pri tem računa tudi na pomoč sina, ki je poklicni elektronik. Sedaj ima že obnovljen zvočni stolp in del klaviature, ki jo s pridom uporablja, drugi del pa si je nabavil. Pri takšnir orglah sem ga tudi našel, saj, kot je povedala njegova žena, mnogo svojega prostega časa prebije ob njih. Zato mu tudi verjamem, da mu bo prenova njegovih orgel uspela.
U
Boris Arzenšek šestdesetletnik
Družbenopolitična aktivnost že od malih nog, zlasti na področju ljudske obrambe, je nerazdvojna od jubilanta 60-letnika iz Kvedrove ulice v Žalcu, ki je pred dnevi slavil svoj življenjski jubilej. Čeprav je rojen v Ajdovcu pri Novem mestu, je po srcu pravi Savinjčan. Oče je bil učitelj, doma iz Laškega, mati pa Žalčanka, zato je tudi Boris naivečji del življenja preživel prav v Žalcu. Arzenškova družina pa predvojnim oblastnikom ni bila preveč po godu, zato se je morala s službo seliti iz kraja v kraj, zato si tudi pravega kraja otroštva ne zna določiti. Selili so se iz Dolenjske na Blagovno, Proseniško, Šentjur, Kalobje in po vojni v Žalec, kjer so se ustalili. Žal je v petdesetih letih v nesreči izgubil očeta, zato je moral takoj po veliki maturi v službe.
Kot mladinski aktivist se je zaposlil na občinski SZDL kot tajnik in funkcionar. Po vojaščini v Celju,
se je vrnil v Žalec. Med tem pa je pridno študiral in najprej končal višjo, nato pa še visoko upravno šolo. Kmalu pio vrnitvi od vojakov je postal tajnik občinske organizacije rezervnih oficirjev. Leta 1968 pa se je pričelo njegovo dvanajstletno predsednikovanje v občinski organizaciji ZRVS. Med tem časom je bil tudi več manda-
tov član republiškega odbora ZRVS in en mandat tudi zveznega. To obdobje lahko upravičeno prištevamo med najaktivnejše v delovanju žalske organizacije ZRVS, saj je v tem obdobju prejela največ priznanj. Veliko zaslug pri tem p» ima brez dvoma tudi Boris, ki je v prodružbljanju ljudske obrambe s svojimi sodelavci oral ledino. Zadnja leta se je kot preizkušen aktivist na piodročju LO zapiosll na Pokrajinskem štabu TO, in sicer na najodgovornejši) funkcijah.
Za svoje prizadevno delo je prejel številna priznanja in odlikovanja. Med zadnjimi odlikovanji sta red za vojaške zasluge z zlatim vencem in red dela s srebrnim vencem.
Zadnje čase mu nagaja zdravje, zato mu želimo kar se da hitro okrevanje.
Ob njegovem jubileju mu tudi mi kličemo še na mnoga leta!
Vsi, ki imajo polna usta -dobrih« predlogov, »umestnih« kritik, pa tudi vsi tisti, ki jih pot le nekajkrat v življenju, ali pa morda vsak dan zanese v kinodvorano, prevečkrat pozabljajo, da je tudi filmska in kinematografska dejavnost del umetnosti in naše vsakdanje kulture. Vsevprek se kritizira program filmov, a ob tem pozablja, da so ti filmi posneti v drugih državah, kontinentih, da jih snemajo tudi slavni ljudje, da naša domača kinematografija prav nič ne more vplivati na okus komisije, ki filme uvaža in jih ocenjuje. Zaupati pa jim je že treba!
Res je tudi, da so dvorane v zadnjem času vse bolj prazne, a zanesljivo ne le zaradi slabega (če to sploh je) programa; to je le nekaj večnih problemskih točk, s katerimi se KINOSEKCIJA Žalec, ki združuje še kinematograf POL-
ZELA PREBOLD, ukvarja zadnjih nekaj let. Pred 50 leti pa je bilo čisto drugače . . . Ljudje so radi prihajali v dvorane, za njih obisk ki-nopredstave ni bil le koriščenje odvečnega časa, za njih je bil to dogodek, kjer so se spletala tudi najrazličnejša lepa poznanstva, kjer je tekel pogovor med prijatelji... Danes je to čisto drugače, pravijo tisti, ki so prehodili petdesetletno pot žalskega kina; danes sodi filmsko občinstvo med najslabša, marsikdo se je celo odpovedal obiskovanja filmskih predstav zaradi slabega slovesa obiskovalcev, pravijo. Vsaka medalja pa ima dve strani. Res hodijo v kino pretežno mladi, razigrani, včasih tudi hudo razočarani ljudje. »A treba se jim je znati približati, z njimi je treba delati in si jih vzgojiti,« pravi Ivan Centrih, ki že 18 let vodi Kinosekcijo Žalec. V tem ima zagotovo prav in tudi
uspel je v svoji metodi. Zato v Domu II. slov. tabora v Žalcu občinstvo ni več ocenjeno z najslabšimi ocenami.
Vsi, ki sodelujejo v Kinosekciji Žalec se že mrzlično pripravljajo na dostojno proslavljanje jubileja. Uvod v praznovanje bo zagotovo premierska filmska predstava s Tedna domačega filma, ki bo trajal od 7. do 14. novembra. V kulturnem hramu bo od 5. do 8. decembra filmski sejem za slovenske kinematografe. Na njem bodo sodelovali vsi jugoslovanski distributerji. Sejem bo trajal tri dni. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj pa bo konec decembra. O vseh dogajanjih vas bomo obveščali in povabili pred »čarobno belo platno«, da bi skupaj proslavljali. Članom Kinosek-cije Žalec pa iskrene čestitke!
JoCk
Gledališka dogajanja
Pred vrati že druga predstava
Abonma, ki smo ga v Žalcu letos organizirali s pomočjo Zveze kulturnih organizacij, Občinske kulturne skupnosti in KUD Svobode, je končno stekel. Prva predstava je za nami, s tem pa ni rečeno, da organizator odlaga skrbi. Nikakor, saj tudi po prvi predstavi še vedno vabijo k vpisu. Število letošnjih abonentov je skromno. Vendar pa bi glede na ponujeno sklepali, da bo vpis številčnejši. Vsi zamudniki še imajo časa do 6. novembra, ko bodo na žalskem odru gostovali igralci iz Jesenic (Gledališče Tone Čufar) z Nušičevo SUMLJIVO OSEBO. Torej, vabljeni k vpisu, pa tudi vsi ostali, ki si boste želeli predstavo ogledati. Vstopnice bodo na voljo na dan predstave ob 18.30 pri blagajni Doma II. slov. tabora Žalec. Vse informacije dobite po telefonu 712-226.
Seminar za režiserje
Na redni letni skupščini gledaliških skupin celjske regije je bilo 30. pr m. dogovorjeno, da bo področno združenje gledaliških skupin organiziralo izobraževalni seminar za režiserje. Bil naj bi pri-
vlačen za vse začetnike mladinskih in odraslih skupin. Idejo bo združenje uresničilo skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Laško — v planinski koči na Šmohorju, v petek, 27. (popoldne), soboto, 28. (cel dan) in nedeljo, 29. okt. (dopoldne). Seminar bo namenjen osnovnim vedenjem za režijo in nadaljevanje izobraževanja na republiških seminarjih. Delo bo potekalo kombinirano — teorija in praksa, predvsem pa se bodo udeleženci lahko spoznali kot ustvarjalci — gledališki ljubitelji. Torej, člani, igralci, režiserji, prijavite se na ZKO Žalec ali Celje, po telefonu 712-226 ali
24-516. Ta seminar je torej ena izmed zastavljenih nalog odbora za gledališko dejavnost pri ZKO Žalec, hkrati pa ne smemo pozabiti, da se je naloga pojavila v občinskem in regijskem programu ne le iz potrebe, temveč tudi iz želje.
SLOVENEC SEM Vrbje — premiera 27. oktobra 1989, ob 19. uri
Avtor in režiser Bogomir Veras
Beseda Miška Kranjca
V mesecu novembru se bo v Žalcu predstavil dramski igralec Rajko Stupar v Besedi Miška Kranjca. . . »Sto in sto obrazov ... a skoz priprte veke se mi prikazuje en sam obraz, ena sama podoba tega našega prekmurskega človeka .. .«(M. Kranjec). Umetniška beseda enega največjih slovenskih pripovednikov, oživljena v interpretaciji Rajka Stuparja, je svojevrsten dogodek. Med tremi, štirimi besedili uvede pogovor o Kranjcu, ki ga je osebno poznal, o ekranizacijah njegovih del, umetnosti in vsem, kar gledalce zanima. Izbor besedil sproti prilagaja publiki — od novele Pismo v nebo do lažje pripovedi O človeku, ki se je pogovarjal s pticami in živalmi, ali do težje, zahtevnejše in intimnejše Povesti o dobrih ljudeh, ali pa do prizora umiranja flavtista iz romana Strici so mi povedali... Predstavo bo Zveza kulturnih organizacij organizirala za osnovne šole naše občine 13., 14. in 15. novembra v Domu II. slov. tabora Žalec, načrtujemo pa tudi eno večerno predstavo.	JoCk
n
Godbeniki so se predstavili
V Libojah so se zbrali godbeniki žalske občine in gostje iz Graza in s koncertom počastili 55-letnico tamkajšnjega orkestra. Kot se za takšno priložnost spodobi so orkestri najprej opravili pozdrav pred domom Svobode v Libojah, nato pa so debeli dve uri muzicirali številnemu občinstvu. Da je kakovost na zavidljivi višini, je potrdil tudi gost in dirigent mariborskega pihalnega orkestra Bruno Hartman. Občinsko revijo in srečanje so domačini tako kot vedno vzorno izpeljali.
ik
aflUHMUMH
Reklama gor, reklama dol
stoineje izkažejo pri lepljenju »svojih« plakatov. Zgodilo se je, žal že prevečkrat, da so vabila za priradHev, ki je žele sledila, obležala na tieh, njihovo mesto pa so zavzela obvestila, ki bi mirne duše še lahko počakala nekaj dni. Predvsem bi to pričakovali od ljudi, ki imajo *^ek!an’“*a'‘0’ 11 drl^ gače opravka že leta in leta, in ki so od nje tudi odvisni. Vsi si želimo na svojih prireditvah čim več obiskovalcev — zato več kulture pri reklami ne bi bilo odveč.	-ič-

V mesecu knjige
Predstavljamo knjigo Paula Parina Zanesljiva znamenja spreminjanja — Leta v Sloveniji, in sicer za to, ker je ena redkih knjig, ki piše o Savinjski dolini, napisana pa je bila v Švici.
Čeprav je knjiga izšla že v poletnih mesecih in je bila razstavljena v izložbi Mladinske knjige, ni bilo nikakršne označbe, da knjiga piše tudi o Savinjski dolini. Potem pa tarnamo, da knjige pač ne gredo! O, primerno predstavljene bi prav gotovo šle, pri čemer bi lahko veliko pripomogel tudi Savinjski občan, le odgovorni bi morali pisati vanj.
Avtor knjige se je leta 1916 rodil v N. Kloštru pri Polzeli. Izhaja iz bogate židovske družine, ki se je ob začetku stoletja naselila v Novem Kloštru. Paul Parin je otroštvo in mladeniška leta preživel tukaj, nato je študiral medicino, leta 1943 pa promoviral in bil dve leti zdravnik, prostovoljec v partizanski vojski, skupaj z ženo, tudi zdravnico, in od leta 1946 živi v Ziirichu kot svetovno znan nevrolog.
Knjigo je 1980 izdal v nemščini, letos pa je izšla v slovenskem prevodu, opisuje pa posamezne doživljaje predvsem iz Savinjske doline. Opisuje, kako se je po os-vobbditvi vrnil v Novi Klošter, kar je izzvalo zelo protislovne in begajoče odzive: ».. . gospod se je vrnil v partizanski uniformi, kaj bo sedaj?« Marsikdo bo z zanimanjem prebral poglavje: Štirje gospodje župniki, v njem pa življenje Luke Hodnika, župnika iz Go-tovelj; župnika iz Šempetra, ki je strastno ljubil pravo, dr. Ribarja, župnika s Polzele.
Zanimivo je življenje Črnogorca. Oče je pred vojno delal v Novem Kloštru, sin, pravili so mu Črnogorec, pa je delal v tovarni. Bil je med prvimi partizani, po osvoboditvi pa je pomagal voditi posestvo v Novem Kloštru. Za posestvo je preskrbel dva vola in ajdo za setev, da ljudje ne bi bili lačni. Ko je oblast ugotovila, da se bo sedaj obdelovalo samo s stroji, ki pa jih ni bilo, je v ihti zaklal vola in v vaški gostilni napravil veselico.
Mogoče bodo starejši bralci v knjigi spoznali prvega oskrbnika na posestvu — Leskovška — in njegovih muk, ker je moral kar naprej izpolnjevati in reševati formularje, ki mu jih je tja gor v Novi Klošter pošiljala nova oblast, da bi spodbudila kmetijstvo. Opisani so sosedje graščaki itd. itd... Skratka, knjiga nas popelje v svet Novega Kloštra med obema vojnama in težko jo je odložiti, dokler ni prebrana.
F. Ježovnik
Uspešni
mladi
raziskovalci
Pred dnevi so se člani knjižničarskega krožka z mentorico Valerijo Pukl iz OŠ Vere Šlander Polzela udeležili simpozija na temo: Nadarjeni v vzgojno — izobraževalnem procesu na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Bili so izbrani med najboljšimi raziskovalci na družboslovnem področju v preteklem šolskem letu. Na pedagoški delavnici, ki jo je vodila Pr-venka Turk iz Zavoda SRS za šolstvo, so predstavili dosedanje raziskovalno delo, metode in oblike dela. Podrobno so komentirali obsežno zbirko muzealij, znamenj in ostalih etnoloških značilnosti v kraju ob razstavljenem gradivu in video kaseti. Razpra-vljalci so ob nalogi izpostavili izvirnost, ustvarjalnost in iniciativnost učencev, ko so nalogo vsebinsko razširili, da bi celovito prikazali etnološko podobo kraja. Naloga obsega dva povsem samostojna sklopa: popis muzealij in stalne muzejske zbirke na šoli ter zemljevid KS Polzela z natančno lociranimi znamenji, ki ga dopolnjujejo zbrane legende. K temu so dodane še stare domačije s kaščami in kozolci, mlini, stare obrti in hmeljarstvo na Polzeli. Vsekakor so mladi raziskovalci, ki jih je pri tej nalogi vodila misel »česar ne poznaš, ne moreš ljubiti«, dodali dragocen kamenček v mozaiku nekdanje podobe domačega kraja.
T. TAV
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST ŽALEC
Odbor za podeljevanje Savinovih odličij
OBJAVLJA
pogoje za podelitev Savinovih odličij za leto 1989
Občinska kulturna skupnost Žalec bo ob slovenskem kulturnem prazniku — 8. februarju podelila za vsestransko aktivno delo na področju kulture, za posebne dosežene uspehe na umetniškem, znanstvenokulturnem in ljubiteljskokulturnem področju in za življenjsko delo
a)	SAVINOVE NAGRADE S PLAKETO za aktivno delo nad 25 let,
b)	SAVINOVE PLAKETE za aktivno delo do 25 let,
c)	SAVINOVA PRIZNANJA za aktivno delo do 15 let
Posamezna odličja lahko prejmejo posamezniki, društva, organizacije združenega dela in druge organizacije, ki imajo sedež na območju občine Žalec.
Dobitnike Savinovih odličij lahko predlagajo OZD, društva, organizacije in posamezniki.
Odbor bo sprejemal predloge do 15. decembra 1989.
Srečanje z Janezom Bitencem
Občinska zveza DPM, OK ZSMS in Občinska matična knjižnica so ob tednu otroka pripravili več zanimivih prireditev. Na razstavi igrač in slikanic smo lahko ugotovili, da trgovske police otrokom ponujajo vse prej kot primerne izdelke. Tako so starši lahko spoznali in kupovali igrače, ki so zlasti s pedagoškega vidika
primerne za otroke. Prvošolčki so veselo prepevali in uživali ob pripovedovanju glasbene pravljice mojstra Janeza Bitenca. Tudi pogovori s starši so dosegli svoj namen. Organizatorjem seveda velja priznanje za pomemben prispevek ob tednu otroka.
jk
Janez Bitenc s prvošolčki
Polzela
Proslavili visok jubilej kulture
Vse do sredine meseca oktobra so se na Polzeli zvrstile številne prireditve ob 90-letnici Kulturnega društva na Polzeli. Osrednja je bila minulo nedeljo, ko so se številnim obiskovalcem predstavili moški in mešani pevski zbor, vokalni kvintet Lastovka, oktet Adoramus, tamburaši, gledališka skupina in ansambel Slovenija, ki so sekcije KD Svoboda na Polzeli, kot gostja pa Anica Kumrova, igralka SLG Celje. Osrednji govor je imel Marko Slokar, predsednik DPD Svobode Polzela, ki je poudaril, da je bilo društvo ustanovljeno 1899. leta, imenovalo pa se je Katoliško bralno društvo.
Z nabavo prvih knjig se je začela razvijati knjižničarska dejavnost, kasneje pa je zaživelo tudi gledališče. Igralo se je veliko, tako je bila v povprečju vsaj ena predstava na leto. Leta 1931 je bil zgrajen dom za prireditve, ki je osem let pozneje postal društvena last. Leta 1953 je bil ustanovljen moški pevski zbor in tri leta kasneje še ženski in zborovsko petje se je začelo vse bolj uveljavljati. Kino sekcija je pričela delovati 1952. leta in prvi predvajani film je bil slovenski Na svoji zemlji. Po letu 1960 so kulturno življenje na Polzeli popestrili narodno-zabavni ansambli, nato je bila ustanovljena likovna sekcija in odprt razstavni salon Komenda. Danes v društvu deluje devet sekcij ter šolsko kulturno društvo.
Na prireditvi so podelili tudi priznanja Zveze kulturnih organizacij, ki so jih prejeli Mija Novak, Marko Slokar in Franci Ogris. Priznanja DPD Svobode Polzela so prejeli Slava Zoffel, Franci Palir, Marija Slokar, Ivo Pader, Julij Palir, Jožica Škorjanc, Avgust Palir, Hilda Pfeifer, Helena Kronovšek, Jani Pukmajster in Peter Pungartnik, ki je bil tudi povezovalec zares lepe prireditve. Za 26-letno predsedovanje v DPD Svoboda Polzela so Stanku Novaku podelili zlati lipov list.
V dneh praznovanja 90-letriice kulturnega društva so pripravili koncert S flavto skozi stoletja, ki ga je izvajal ansambel Pro-musica-tibici-nja Maribor, razstavo likovnih del amaterjev l^arjana Dečmana in Irene Pevnik, prireditev pod naslovom Slovenska beseda — moja beseda v izvedbi literarnega krožka Šolsko kulturnega društva OŠ Vere Šlander Polzela, blagoslov novih orgel v novi cerkvi na Polzeli in koncert pod naslovom Orgle — kraljica med instrumenti.
T. TAVČAR
Pogled na del razstave Irene Pevnik in Marjana Dečmana.
Foto: T. T.
Ptički brez gnezda so se vrnili
Osemčlanska družina Albancev iz Prištine si je hotela splesti gnezdo kar na dvorišču Delavske univerze v Žalcu. Poglavar številne družine, v kateri so bili trije majhni otroci, dva odrasla sinova in hči ter žena, so se hoteli naseliti v Žalcu, prosili pa so za zaposlitev sinov. »Na Kosovem ni mogoče živeti, 37 milijonov, starih dinarjev seveda, ni dovolj za preživljanje številne družine, kajti doma je ostalo še devet članov. Za-
to smo se odločili, da gremo v Žalec, predvsem z željo, da tu najdemo boljši kos kruha. Želim, da se otroci naučijo slovenskega jezika in vzgojijo v slovenski kulturi. Dajte nam košček zemlje ali sobo in bomo sami reševali našo stisko,« so bile besede očeta til. B. ob obisku novinarjev. Nenavaden obisk Albancev v Žalcu so Žalčani sprejeli s sočustvovanjem, zlasti zaradi otrok, pa tudi z zahtevo, da tam, kjer so se
ugnezdili ni pogojev za' življenje. Oče M. B. je večkrat obiskal tudi župana, ki pa jim ni mogel zagotoviti stanovanja in dela. V občini namreč čaka na delo več kot tristo občanov, prav toliko pa jih čaka tudi na stanovanje. Za to je bila odločitev, da se morajo vrniti v Prištino, tudi razumljiva. Družina se je po desetih dneh bivanju v Žalcu vrnila na Kosovo, najbrž pa ni edina, ki bo svojo stisko reševala na podoben način.	jk
90 let Frančiške Dobriha
»Delo me ohranja pri življenju . . .«
Tako pravi 90-letna Frančiška Dobriha iz Kaplje vasi, ki je 6. oktobra v krogu svoje družine praznovala svoj jubilej. Ob tej priložnosti pa so jo obiskali tudi predstavniki vaške in krajevne skupnosti, ji čestitali, jo obdarili in tako njen jubilej naredili še svečanejši.
Domačija Globačnikovih, kot ji pravijo po domače, stoji za Tekstilno tovarno. Letos jim je požar uničil kozolec in seno v njem, to pa se je zgodilo že drugič v dvajsetih letih. Kljub temu za Frančiško žalostnemu dogodku, o katerem pričajo razrezani ožgani tramovi, nas z nasmehom pozdravi v svoji izbici in nas povabi za mizo. Zraven je tudi sin Avgust — njen edinec, ki so ga bili med vojno že proglasili za mrtvega. To so bili težki in črni časi in ko se spomni nanje, ji solze zalijejo oči.
Frančiška je zagledala luč sveta na Polzeli, bila je najstarejša med 13 otroki, zato je bila varuška svojim bratom in sestram. Oče je bil čevljarski mojster, mati pa je gospodinjila. Kljub veliki družini so še kar dobro živeli. Znanje si je nabirala v tamkajšnji osnovni šoli, nekaj kuharskih veščin pa si je pridobila v času službovanja v hotelu Z'ata krona v Celju. Ker pa je bilo doma dela več kot dovolj, je morala službo pustiti. Svojega izvoljenca Avgusta je spoznala kar doma, saj je k njim večkrat prišel po čevlje ali jih prinesel popravit. Rodila se je ljubezen in leta 1926 sta se tudi vzela. Na svet pa je privekal tudi Avgust mlajši, ki je izpopolnil družinsko srečo.
»Tri leta smo živeli na Polzeli, potem pa smo se preselili na i^možev dom, kjer je oče ostal
sam in je bilo potrebno skrbeti za domačijo. Po sedmih letih sva zgradila novo hišo na Gorici nad Kapljo vasjo in se leta 1936 tudi vselila vanjo. Leta 1944 sva z možem zopet prišla na domačijo, kjer sem še danes ..,« je nizala spomine naša slavljenka. Ima neverjeten spomin. Spomni se najrazličnejših datumov, imen učiteljev, dogodkov, je prava kronika časa, v katerem je živela in delala.
Ob kramljanju je pogovor nanesel na dogodke, ki pretresajo Jugoslavijo, in prav z zanimanjem se je vključila v pogovor. Razlagala nam je o čebelarstvu, saj sta si z možem dolgo vrsto let s to dejavnostjo rezala vsakdanji kruh. Z razočaranjem je govorila o dneh takoj po vojni, ko so možu naprtili antipolitični odnos in ga za nekaj časa tudi zaprli. Še huje pa je bilo, ker je dobila domov sinovo zapuščino in z njo tudi obvestilo, da je proglašen za mrtvega. Za mater so bili to res težki časi in ko se je leta 1946 sin nenadoma prikazal v ameriški vojaški uniformi na domačem pragu, skoraj
ni mogla verjeti, da je to res on, za katerega naj bi v Preboldski cerkvi Sv. Pavel imeli mašo v njegov spomin. Imeli pa so jo vseeno, vendar za srečno vrnitev.
Frančiška je že 20 let vdova, vendar se ne da. Še vedno postori to in ono, zdravje ji še kar služi — le vidi izredno slabo. To pa je resnično nadloga, ki ji prizadeva največ težav. V neprijetnem spominu pa ji ostaja tudi leto 1976, ko si je na Dunaju zlomila nogo v kolku.
Čas, ki smo ga prebili pri slavljenki, je ob prijetnem pogovoru hitro minil, zato smo jo ob koncu le še povprašali za recept za dolgo življenje.
Nasmehnila se je in rekla: »Nikoli nisem pila in ne kadila, moža sem imela dobrega, uživala sem zdravo kmečko hrano, jedla veliko medu, delala z veseljem in živela preprosto življenje ...«
Kaj naj še rečemo kot to, da ji želimo, da bi ji ob 95-letnici ponovno nazdravili.
D. Naraglav
Predstavnika KS Prebold Anton Toman in Mirko Podgorški čestitata Frančiški Dobrina za njen 90. rojstni dan
Odgovor na sestavek
V zadnjem Savinjskem občanu — septembra 1989 — je bil objavljen članek Vojka Zupanca, ki zaradi agresivne vsebine terja odgovor. V njem avtor priporoča ljudem, naj si izposojajo kasete tam, kjer so do ljudi bolj prijazni Prav z ničemer pa ne pojasni, v čem je neprijaznost poslovalcev v videoteki Puma. pač pa zgolj kritizira vsebino poslovanja te videoteke. Navaja, da mu kasete navkljub nekajminutnem prigovarjanju niso hoteli posoditi, češ da lahko kaseto dobijo le člani videoteke, da pa se njemu proti koncu leta ne splača včlaniti.
Res je. da je način poslovanja videoteke Puma takšen, kakršen je običajen v večini videotek v Jugoslaviji, ki delujejo po načelih sodobne poslovnosti Takšen način poslovanja je povsem običajen tudi v tujini. Bistvo te poslovnosti pa je prav v tem, kar kritizira Zupanc, in sicer, da kasete izpo-sojajo članom videoteke. Vsakdo, ki si želi pri videoteki izposojati kasete, plača letno članarino za dobo enega fiskalnega leta, ne glede na to, katere-
Slab odnos do strank
ga dne v letu se včlani. Včlani se lahko tudi na Silvestrovo tekočega leta, pri čemer traja njegovo članstvo pred podaljšanjem do Silvestrovega naslednje leto. Zato je zatrjevanje Zupanca, da ga pri videoteku Puma niso-hoteli včlaniti proti koncu leta popolnoma neresnično. Res pa je, da si je Zupanc želel izposoditi kaseto, ne da bi se včlanil. Delavec videoteke Puma pa mu je šel na roko, čeprav je prišel Zupanc v lokal že po izteku poslovnega časa in ga je čakal še 20 minut po izteku delovnega časa. Zupancu je predlagal, naj se oglasi pri kakšnem članu videoteke in si na njegovo kartico izposodi kaseto. Tako je Zupanc tudi ravnal in se vrnil s kaseto člana, ki pa že tri mesece ni vrnil kaset.
Čeprav je Zupanc v članku priporočal ljudem, naj si ne izposojajo kaset v vdieoteki Puma, pa je vendarle sam uredil naslednji dan izposojo željene kasete tako, da je ponjo prišla članica videoteke, ki redno posluje z videoteko Puma. V zvezi z neprijaznostjo oz. neustrežljivostjo je zato res potrebno
vprašati, kako takšno trditev povezati z dejstvom, da si je delavec videoteke Puma prav zaradi Zupanca vzel še 20 minut časa po poteku delovnega časa ter mu pri tem svetoval, kako bi prišel do željene kasete.
Upoštevati je namreč potrebno, da prav učinkovita poslovnost pri posojanju videokaset narekuje posojanje na članske kartice, kar bistveno poenostavi poslovanje ter zniža poslovne stroške, kar se odraža v nizki ceni iz-posojevalnine. Prav zaradi tega tudi v videoteki Puma niso imeli predvidene izposoje enkratnemu obiskovalcu, ker bi takšna izposoja zahtevala kalkulacijo bistveno višje cene izposoje. Takšna cena bi morala biti izobešena na ceniku, kar v danem primeru ni bilo, in tako tudi ni mogoče izposoje kakršno je želel Zupanc
Izhajajoč iz navedenega razmišljam, ali je Zupanca res k njegovim »priporočilom» vodila zgolj dobronamernost, ali pa je bil njegov namen le vplivati na obseg poslovanja v videoteki Puma.
Jože Semel
Svetuje in odgovarja pediatrinja
■M
Kaj narediti, ko otrok dobi vročino?
Starši se ponavadi zelo hitro prestrašijo, ko otroci dobe vročino, zato najprej pojasnilo, kaj vročina sploh je!
Otrok ima vročino oz. povišano telesno temperaturo, če presega izmerjena temperatura pod pazduho 37° C, v ritki pa 37,5° C. Ni dovolj, če je otrok le vroč na otip! Vroč je lahko že takrat, če divja ali se igra z veliko vnemo. Zato je zelo pomembno vročino izmeriti, kajti ni vseeno, ali ima otrok 37,5 ali 39° C.
Kaj nam pove vročina? Pove nam, da se z otrokom nekaj dogaja, od tega, da je prehlajen, da ima vneto grlo ali enostavno, da se bo nekaj še pokazalo, da se bo bolezen razvila. Organizem se na ta način tudi brani, zato sama vročina ne potrebuje zdravljenja. Poudarjam, da je vročina le eden od znakov bolezni.
In kako ukrepati? Otroku je treba dati dosti tekočine — soka ali čaja. Pričeti ga je treba ohlajati. Morda zveni kruto, a najboljše zdravilo proti vročini je mlačna kopel. Odvečna je bojazen, da se bo dodatno prehladil, le okolje mora biti tople. Poskusite in videli boste, da bo otroku vročina padla, počutil se bo bolje, skratka odleglo mu bo. Nato mu dajte na noge obkladke, ki so lahko kisovi, alkoholni ali kar iz mlačne vode. Tudi krompirjevi obkladki zelo po-
magajo. Čudovito in zelo učinkovito zdravilo je sok rdeče pese, ki so ga dobro poznale naše babice.
Kaj pa zveličavni aspirin?
NE in še tisočkrat NE, kajti aspirin se otrokom ne daje! Res ima pozitivna dejstva, a ugotovljeno je, da redko, a včasih vendarle povzroči težko bolezen, imenovano Rejev sindrom. Ta privede do hitrega propada jeter in možganov in se v večini primerov konča s smrtjo. Bolezen je res redka, a ko udari, so posledice nepopravljive, zato ji ne dajmo možnosti. Ne nastavljajmo ji obraza, da nas bi oklofutala. Če že mislite, da morate otroku kaj dati, mu dajte panadon v tabletkah ali sirupu. Ta pomaga tudi pri bolečinah v ušesih, glavobolu, po cepljenju, vendar le takrat, če vročina presega 38 oz. 38,5° C v ritki. Vročina med 37 in 38° C se ne zbija (razen, če je otrok nagnjen k vročinskim krčem).
Zato se starši ne hudujte na nas, če vam kljub vročini ne damo zdravil, saj pri gripi, razen C vitamina tudi ne pomagajo. Včasih pustimo, da se bolezen razvije, kajti malček ima lahko danes vročino in ne zboli, čez uro, dan pa je že lahko poln izpuščajev, mu teče iz ušesa itd. Zato je bolje, da otrok ne dobi zdravil, kot pa da ima napačna, saj vsako zdravilo ni za vsako bolezen.
In antibiotik? Pustite, da ga po pregledu otroka zapiše zdravnik, če bo menil, da ga otrok potrebuje. To so namreč čudovita zdravila, a tudi zelo nevarna pri
Teden otroka
Veseli smo bili, da je v tednu otroka, v torek, dne 3. 10., obiskal otroško zobno ambulanto v osnovnošolskem centru v Žalcu Marjan Hrušovar, član KPO Zdravstvenega centra Celje za področje osnovnega in preventivnega zdravstvenega varstva.
Seznanil se je z našim delom, si ogledal naše delovne prostore, kabinet za telesno in zobozdravstveno vzgojo in drugo. Gosta smo bili veseli, saj smo ob tej priliki spregovorili zdravstveni delavci Zdravstvenega doma Žalec ter prosvetni delavci osnovnošolskega centra Žalec. Glavna tema pogovora je bila vsakdanja skrb za naše otroke.
Prijeten pogovor smo potrdili z besedami, da je vsako tako srečanje koristno za vse nas, saj vedno prinese kaj novega, dobrega. Naj pa še dodam, KAJ ŽELIMO VSEM OTROKOM: Da bi bili zdravi, srečni, zadovoljni, nasmejani, veseli...
Irena Roš
»Zlato sonce« na Ložnici
»Zlato sonce« je tudi nagrada oz. priznanje vodilnima delavcema Juteks Žalec za namestitev čistilnih naprav.
Prebivalci Ložnice ne nasprotujemo gospodarskemu in vsakršnemu razvoju, nasprotujemo pa onesnaževanju, zastrupljanju in uničevanju našega okolja, zdravja, življenja.
Tekstilna tovarna Juteks na Ložnici vse bolj širi svojo proizvodnjo. Zastavlja se nam vprašanje, ali je to sploh še tekstilna tovarna (manj kot 25 % jutinih proizvodov) in ne kemična? Trenutno na Ložnici delujeta ekološko sporni liniji za proizvodnjo toplih podov, zato se še bolj bojimo uvajanja linije trimetrskih toplih podov in poskusne proizvodnje oblog za notranji del avtomobilskih vrat za nemškega partnerja.
Čeprav ne poznamo v celoti tehnoloških procesov v Juteksu, se ne damo slepiti. Pri proizvodnji toplih podov je ekološko sporno
mehčalo oz. topilo za PVC prah (DOP). Prepričani pa smo, da prihaja pri prehodu čez toplotni kanal tudi do pregretja, razpada struktur PVC, kjer v končni fazi nastane zelo nevarna kislina HCL. Zelo sporno je tudi izparevanje topil pri tiskarskih barvah; pri vsem skupaj pa gre za zelo neprijeten vonj, ki se širi po okolici. Zato prebivalci od Juteksa zahtevamo:
1.	Takojšnje naročilo izdelave analiz od pooblaščenih strokovnih inštitucij o emisijah škodljivih snovi v okolje pri tehnologijah proizvodnih procesov v Juteksu. Če verodostojne analize obstajajo, naj se z njimi prebivalci Ložnice čimprej seznanimo.
2.	Takojšnjo namestitev čistilnih naprav, zmanjšanje emisij in spoštovanje zakona o varstvu narave.
3.	Takojšnjo seznanitev prebivalcev Ložnice s tehnološkim, prostorskim in drugim stanjem tovarne ter z načrti za prihodnost.
S svojimi podpisi (priloga) izražamo resničnost svojih zahtev in skrb za prihodnost nas in bodočih generacij.
Priloga 169 podpisov
Odgovor DO Juteks
V mesecu maju 1989 smo iz Žalca premestili še eno linijo na obrat Ložnica. Z junijem 1989 smo pričeli redno obratovati z obema linijama. Da bi vsaj delno ublažili onesnaževanje okolja, smo hlapljive komponente iz proizvodnje od obeh linij speljali preko ene čistilne naprave. Glede na že prej omenjeno pomanjkanje hladilne vode in premajhno kapaciteto filtrov se je stanje bistveno poslabšalo.
Iz Žalca smo nato prestavili komplet čistilno napravo za linijo, na katero so bile priključene že v Žalcu. Te čistilne naprave so pričele obratovati konec julija 1989. Kljub temu da smo postavili dve čistilni napravi in za to porabili ogromna sredstva (dve novi milijardi), stanje še ni dobro V zadnjih dneh smo v odsesevalne cevovode vgradili izmenjevalce za izkoriščanje odpadne toplote in ker še to v celoti ne funkcionira, stanje še ni zadovoljivo. Glavni vzrok, da čistilne naprave ne opravljajo svoje funkcije, je pomanjkanje hladilne vode. Zato smo se odločili, da bomo postavili hladilne stolpe (investicija preko dve novi milijardi), da bomo imeli krožni tok vode z vmesnim hlajenjem. Hladilno napravo — stolpe montira TIM Laško in ta bo dokončana do konca oktobra tega leta.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je opravil meritve v Žalcu, na Ložnici pa jih bo takoj, ko bodo pričele delovati čistilne naprave. Za proizvodnjo v Žalcu je bilo ugotovljeno, da ni škodljiva za zdravje ljudi.
DOP torej ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in okolja, vendar neprijetno vpliva na ljudi zaradi karakterističnega vonja; tudi večje koncentracije v pitni in tekoči vodi ter v zraku vse-
Dr. Eva Dolničar
laičnem jemanju. Zato pustite, da jih predpišemo mi, ki smo za to poklicani. NAJMANJ PRIMERNO je ob povišani temperaturi otroku dati žličko OSPENA, ki je pač ostal od zadnjič.
Težave z mehurjem
Štiriletna deklica ima večkrat težave z mehurjem. Vnetje se začne z bruhanjem in povišano temperaturo. Po jemanju baktrima se vnetje umiri in težave izginejo. Kakšne so lahko posledice oz. če sploh so in kako preprečiti prepogosta vnetja?
Vsako vnetje mehurja je potrebno skrbno in vestno pozdraviti. Če se vnetja ponavljajo, pomeni, da niso čisto navadna. Vzrok za okužbo je lahko tudi v kakšni spremembi (navadno prirojeni) sečil. Obstaja nevarnost, da se vnetje iz mehurja razširi in okvari ledvica. Svetujem, da greste zaradi ponavljajočih vnetij z otrokom na nadaljnje preiskave, od pregleda v urološki ambulanti, do kratkega bivanja na otroškem oddelku (določene preiskave se namreč ne dajo opraviti ambulantno). Sodim, da vam je kaj podobnega svetoval že domači zdravnik. Toliko bolje, če se v ozadju vnetja mehurja ne bo nič pokazalo, če pa kakšno ozadje je, je bolje ukrepanje prepustiti zdravnikom na otroškem oddelku, ki so za to nadlogo pač najbolj poklicani.
eno niso zaželene. Zato je treba upoštevati zahteve, ki zagotavljajo ekološko varnost. Te bomo v celoti uresničili ob brezhibnem delovanju čistilnih naprav. Naj še poudarim, da s čistilnimi napravami pridobimo precej kondenzata, katerega ponovno uporabimo v proizvodnji kot primarno mehčalo; zato smo tudi po ekonomski plati zainteresirani za čimprejšnjo usposobitev čistilnih naprav — predvsem za zagotovitev dovolj hladilne vode.
Iz gornjega je razvidno, da enodružinska hiša pri kurjenju centralne peči na premog povzroči več škodljivih emisij v ozračju kot pa je prihaja iz te proizvodnje na Ložnici.
Pri proizvodnji uporabljamo kot toplotni medij termo olje, ki ga ogrevamo z lahkim kurilnim oljem. V bližnji prihodnosti bomo prešli na kurjenje z zemeljskim plinom in tako bo manj onesnaževanja tudi iz dimnikov vroče-oljnih kotlov.
Čistilne naprave na Ložnici obratujejo z močnimi ventilatorji, ki povzror čajo prekomeren hrup. Žal domači proizvajalci proizvajajo takšne ventilatorje. Da bomo ta hrup zmanjšali, bomo do konca tega leta namestili izolacijske pregrade in s tem zmanjšali ropot na dopustne jakosti.
Obremenjevanje ceste skozi Ložnico je velik problem tudi za nas. Juteks se že od leta 1982 bori za priključek direktno na obvoznico. Z Zavodom za planiranje v Žalcu in Razvojnim centrom Celje pripravljamo spremembo zazidalnega načrta na naši lokaciji, kjer je tudi planiran priključek na obvoznico. Upam, da nam bo to uspelo v letu 1990. Da bomo uspeli s to spremembo, bomo zaradi administrativnih ovir zelo potrebovali pomoč delegatov krajevne skupnosti in občine.
Posebej želim poudariti, da se delavci Juteksa zavedamo problemov onesnaževanja okolja. Žal je prišlo zaradi hitrega razvoja in nujnih premestitev posameznih programov do navedenih problemov oziroma nismo časovno uspeli vse te probleme sproti odpravljati.
Ker trenutno zaključujemo vse večje letošnje investicije, bomo lahko do konca leta oziroma do prvih mesecev prihodnjega leta sanirali vse izvore onesnaževanja.
Ves nadaljnji razvoj Juteksa oz. prednostni razvoj bo reševanje ekologije. Prav tako imamo namen ločiti našo lokacijo od naselja z zelenim pasom.
Krajanom bomo tudi v bodoče na razpolago za vsa pojasnila in prav tako bomo v največji možni meri upoštevali njihove pripombe.
Vodja proizvodno-tehničnega sektorja Ivan Podpečan
Programsko volilna konferenca ZKS Žalec vprašuje, katere delovne organizacije niso poravnale obveznosti do financiranja izgradnje vrtca v Žalcu. Ali so o tem razpravljali organi upravljanja ali pa so izpolnitev obveznosti zadržali poslovodni organi ne meneč se za potrebe po varstvu otrok zaposlenih delavcev. Prosimo svet krajevne skupnosti, d? na javni način posreduje izčrpen odgovor.
OO ZKS Žalec
članska ekipa KK Polzela po drugi zmagi v drugi slovenski ligi v prvi vrsti z leve Mojmir Ben-čan, Miran Strah, Vinko Rovinik, Aleš Romih, Aleš Keržan, v drugi vrsti Mitja Turnšek, Sandi Turnšek, Darko Podgornik, Danilo Senič, Milan Polavder, Matjaž Cizej, Peter Goltnik, Andrej Frlež član ekipe manjka na posnetku.
Uspešen start košarkarjev
Pred skoraj dvema desetletjema so na Polzeli začeli organizirano igrati košarko. V drugi slovenski ligi sodelujejo enajsto leto, v kateri se članska ekipa uvršča v vrhnji del lestvice, želja, da se uvrstijo v prvo slovensko ligo, pa še vedno ostaja cilj. Poleg članske ekipe imajo še kadetsko, mladinsko in pionirsko, ki je hkrati občinska selekcija. Tudi te ekipe so med najboljšimi v Sloveniji. To je skopa osebna izkaznica košarkarskega kluba Polzela, ki dosega dobre rezultate s požrtvo-
valnim delom vodstva pa pokroviteljev, ki zagotavljajo najnujnejša finančna sredstva. Predsednik kluba Branko Turnšek pravi, da v klubu namenjajo veliko skrb vzgoji lastnih kadrov. V pionirsko selekcijo na Polzeli in v Žalcu je vključenih 35 pionirjev, uvrščajo pa se med osem najboljših ekip v Sloveniji. Brez poraba uspešno tekmuje tudi mladinska vrsta. Torej dosegajo odlične rezultate, Branko Turnšek pa pravi, da jih pestijo finančne težave, saj so stroški tekmovanj precejšnji, še
zlasti stroški sodnikov. Materialno pomoč jim nudijo Tovarna nogavic, Garant, Gradis, Kmetijska zadruga Pliberk in Venatore iz Celja. Precej sredstev si prislužijo člani kluba sami s prostovoljnim delom. Mitja Turnšek v klubu skrbi za strokovno delo. Trenirajo trikrat tedensko in če k temu dodamo še tekme, so fantje na igrišču praktično vsak dan. Hvaležni smo tudi za razumevanje osnovnih šol Polzela in Žalec, še zlasti vodstvu, pravi Mitja.
jk
20 let Jamarskega kluba
Pri predstavljanju naravnih in kulturnih dediščin naše doline nikakor ne moremo mimo tistih, ki so marsikatero naravno danost tudi odkrili in jo očuvali. Mednje sodijo v prvi vrsti jamarji in Savinjčani smo lahko ponosni, da so med nami fantje in dekleta, ki so odkrili in nam pokazali prenekatero lepoto podzemnega sveta.
O samem jubileju se je že veliko pisalo, poudarjeno je bilo, da razen skopih podatkov raznih jamskih biologov v obdobju pred in med obema vojnama in podatkov, ki so jih po letu 1960 prispevali poklicni speleologi iz Inštituta za raziskovanje krasa, ni bilo nobene druge dokumentacije s področja osamelega krasa, kamor sodi tudi naše področje.
Jamarji so brskali po starih zapisih in med drugim odkrili, da so topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza iz leta 1811 in Georga Gotha iz I. 1842. Opisane so Dobrovlje in v
enem od zapisov ugotavljajo, da sta na jugovzhodni strani dobroveljskega hriba dve dokaj globoki jami. Spočetka se spuščata kakih deset tudi 18 čevljev navpično navzdol, potem se nadaljujeta vodoravno. Ljudje pravijo, da je bil to rov k staremu žovneškemu gradu, nekateri pa celo, da je bil to rov k celjskemu gradu. Nekaj predrznežev si je upalo daleč v notranjost. Povedali so, da je znotraj velik prostor. Mogoče gre za opuščena rudnika. Poleg teh dveh so tod še druge podzemne jame, prav tod pa so jamarji dosegli enega svojih največjih uspehov, ko so se spustili v brezno presenečenja kar 472 metrov globoko. To še vedno sodi med 15 najglobljih brezen v Jugoslaviji, raziskano pa je bilo leta 1977.
V krajevnem leksikonu Slovenije so navedene na Dobrovljah številne kraške jame: Sijanka, Vračka zijalka, Hlastejeva jama, Brezno presenečenja, Neskončno brezno ... Na bližnji Čreti so v Zeleni jami našli hrošče zospe-um alpestre amoneum. V bližini Vranskega so Veternica, Škadov-nica, Štebernica. Vse te in še vr-
sto drugih jam, preko 300 jih je, so raziskovali prizadevni jamarji. Poleg tega pa so odkrili tudi Tajno jamo pri Andražu, ki s 1000 metri dolžine sodi med najdaljše jame na štajerskem, ohranili pa so tudi spomin na raziskave v Peklu, pa tudi drugod.
Zato je prav, da se jim ob jubileju zahvalimo za vse lepote, ki so jih odkrili. Očarale so jih neokrnjene lepote podzemlja, zato se tja vselej tudi vračajo. Nestor slovenskih jamarjev dr. Habe jim je ob jubileju dejal, da so se iz pekla povzdignili v nebo in dosegli svetovno slavo z raziskavami doma in po svetu. Poudaril je, da če jamarji raziskujejo nedrja svoje domovine, so gospodarji svoje zemlje in nihče jih z nje ne more pregnati.
Da, marsikaj so doživeli doma, v tujini, a vedno so ohranili spomin na prve raziskave, med drugim tudi na iskanje tremerskega dukata v jamah Kotečnika. Zato je prav, da se jamarjem zahvalimo za odkritje in dokumentiranje podzemnega sveta.
F. Ježovnik
Uspešno praznovanje
Z ogledom Snežne jame na Raduhi se je končalo praznovanje 20-letnice preboldskega jamarskega kluba, z osrednjo proslavo v Postojni oz. ogledom Škocjanskih jam pa 100-letnica slovenske jamarske organizacije, h kateri so pomemben delež prispevali prav preboldski jamarji.
Svečana seja preboldskih jamarjev je bila resnično svečana. Udeležence je najprej pozdravil sedanji predsednik kluba Silvo Ramšak, za njim pa še podpredsednik kluba Darko Naraglav, ki je orisal plodno in uspešno 20-letno delo te družbene organizacije oz. društva, ki je pognalo močne korenine in postalo resničen subjekt časa in prostora ne le v KS, občini, ampak tudi širše.
Osnovnošolci so z Jano Golob pripravili zanimiv kulturni program. Svoje so pridali tudi člani Hmeljarskega instrumentalnega ansambla.
Ob tej priložnosti so jamarji podelili vrsto najrazličnejših priznanj in se z njimi zahvalili delovnim organizacijam, zasebnikom, društvom, organizacijam in drugim, ki so doslej pomagali in prispevali svoj delež pri razvoju in napredku te organizacije v kraju pod Žvajgo. Posebno priznanje in spominsko darilo — delo likovnega amaterja Ernesta Šelerja — pa
so podelili Francetu Habetu, ki je že vseskozi njihov častni predsednik. Govor, ki ga je imel 80-le-tni starosta slovenskih jamarjev ob tej priložnosti, pa je še dokaz več, kako se mu je priljubil ta klub, s katerim je leta 1978 tudi odkrival skrivnostni svet Galapa-škega otočja in ekvadorskega podzemlja.
Svoj jubilej so preboldski jamarji resnično dostojno obeležili. Poleg celotedenskega programa, začenši že s taborom, ljudske fronte na Mrzlici, so izdali tudi priložnostni bilten, jubilejne značke, pripravili razstavo, ki je obiskovalce seznanila z delom in življenjem
njihove organizacije ter izpeljali še vrsto drugih aktivnosti, ki so tako rekoč generalka za zborovanje slovenskih jamarjev, ki bo junija prihodnje leto potekalo v Preboldu. To zborovanje pa je tudi dokaz njihove uspešnosti in organizatorske sposobnosti, saj so med slovenskimi jamarji prav gotovo največ storili tudi za obeleži-tev 100-letnice. Izpeljali so odpravo na Kreto, izdali stenski koledar, posvečen temu jubileju, in posneli TV oddajo Poletna noč. Počitka pa ne bo niti v prihodnje, kar pa tudi ohranja vitalnost in zagnanost članov te organizacije.
- OV -
S praznovanja 20-letnice Jamarskega kluba na Coljavi
Športne vesti
Šah
INVALIDI DRUGI V REPUBLIKI
Šahovsko ekipno prvenstvo invalidov Slovenije je potekalo v Črnomlju, na njem pa so nastopili tudi šahisti-invalidi iz Žalca in osvojili odlično drugo mesto, takoj za šahisti iz Kočevja, pri katerih pa so nastopali kar trije mojstrski kandidati, ki nimajo statusa invalidov. Če bo torej Zveza društev invalidov Slovenije ekipo Kočevja suspendirala, bodo invalidi Žalca torej republiški prvaki.
TURNIR DVOJIC V SLOVENJ GRADCU
Šahovski klub Slovenj Gradec je pripravil tradicionalno srečanje dvojic v počastitev praznika in memorial Šmona, igralca, ustanovitelja ŠK Slovenj Gradec. Nastopilo je več kot 37 parov, med katerimi sta žalska šahista Franc in Dušan Brinovec osvojila odlično tretje mesto.
Nogomet
STARTALI MLADI NOGOMETAŠI ŽALCA
Mlajši pionirji NK Partizan Hmezad Žalec so odigrali 4. kolo v MNZ Celje in v prvenstvenem srečanju zmagali proti NK Vransko z rezultatom 1:0, strelec gola pa je bil Naraks.
Starejši pionirji so na domačem igrišču premagali NK Šoštanj z 2:0, strelca golov: Zupanc in Varlegič.
Mladinci NK Partizan Hmezad Žalec so doma na prvenstveni tekmi visoko premagali gostujoči NK Radeče z rezultatom 8:0. Strelci: Glušič 4, Planinšek 2 in Javornik 2. Kadeti NK Partizan Hmezad so gostovali v Slovenskih Konjicah in izgubili 6:1, edini častni zadetek je dal Topolovec. ČLANSKA ENAJSTERICA ŠE BREZ ZMAGE
Nogometaši NK Partizan Hmezad, ki že drugo leto nastopajo v jesenskem delu SNL, so startali slabo, saj so po osmem kolu predzadnji na lestvici, brez zmage in s štirimi porazi, prav tolikokrat pa so igrali tudi neodločeno. Ekipo bo sedaj vodil Glinšek iz Ingrada Kladivar Celje, pomagala pa mu bosta Devič in Naprudnik, medtem ko je trener Ivek Bauman odstopil, tehnični vodja bo še naprej Franci Šarlah.
Jože Grobelnik
Strelstvo
ZAČETEK I. REPUBLIŠKE LIGE
V prvem loku republiške lige-vzhod sta se srečali ekipi SD Za-lec-Juteks in Uniorja iz Zreč. Tekmovali so na strelišču v Slovenskih Konjicah, zmagali pa so strelci iz Žalca s 1461 krogi, pred Zrečani s 1408 krogi. Najboljši strelec je bil Vojko Škodnik s 371 krogi, ki je poleg Melanška, Smrkolja in Martinoviča tekmoval za SD Žalec-Juteks.
MARTINOVIČ PRESTOPIL V SD ŽALEC-JUTEKS
SD Žalec-Juteks je to sezono okrepil nov član Bernard Martino-vič, ki je doslej tekmoval za Liboje. Martinovič je eden najboljših strelcev občine, zamenjal pa je Janija Pukmajstra, ki iz zdravstvenih razlogov ne tekmuje več, trenira pa najmlajše strelce SD Žalec.
TEKMOVANJE ZA POKAL SD POLZELA
Na novem strelišču v Šempetru so tekmovali strelci naše občine v streljanju z MK puško, in sicer za pokal SD Polzela. To je bilo tekmovanje ekip, ki so štele po deset članov, udeležili pa so se ga strelci Braslovč, Šempetra, Polzele, Liboj in Žalca. Slednjo ekipo so sestavljali v glavnem pionirji in mladinci. Rezultati: 1. SD Slavko Šlander — Šempeter (1590 krogov), 2. SD Žalec-Juteks (1585 krogov), 3. SD bratov Hrvatin Liboje (1518 krogov), 4. SD Polzela (1421 krogov) in 5. SD Braslovče (1001 krog). Posamezno: 1. Bernard Martinovič, Liboje, 174 krogov, 2. Ošep-Šempeter (170 krogov) in 3. Aleš Klovar, pionir SD Žalec, 169 krogov.
PRIJATELJSKA TEKMA PIONIRJEV
Po daljšem premoru se bodo v streljanju z zračno puško zopet pomerili v Libojah pionirji Žalca in Liboj. Za ekipo Žalca bodo tekmovali: Aleš Klovar, Kristjan Puk-majster, Simon Vošnjak in Mateja Derstvenšek. Želimo jim veliko MUŠ-ev.
J. Pukmajster
Odlično na krosu Dela
Tudi letos smo v naši občini pripravili občinsko prvenstvo v jesenskem krosu, pred tem pa so krose pripravili na vseh osnovnih šolah. Skupaj je nastopilo kar 2543 udeležencev, najboljši pa so nastopili nato na republiškem krosu v Kopru, kjer so se odlično izkazali.
Rezultati finala občinskega krosa v Preboldu: pionirji letnik 1977: 1. Folnaga, 2. Kotar, 3. Cokan (vsi Žalec); letnik 1976: 1. Vaš, Ahčan (oba Žalec), 3. Razgoršek (Prebold); letnik 1975: 1. Grešak, Čulk, 3. Kopušar (vsi Griže); pionirke letnik 1977: 1. Petek (Žalec), 2. Kitak (Griže), 3. Markovič (Griže); letnik 1976: 1. Po-teko (Griže), 2. Dolar, 3. Kučera -
(oba Žalec); letnik 1975: 1. Solar (Žalec), 2. Grobelnik (Petrovče), 3. Bukovnik (Žalec) itd.
Na republiškem krosu za pokal Dela pa so se najbolj izkazali v občinski reprezentanci starejši pionirji A, ki so ekipno osvojili prvo mesto. Med posamezniki je bil Grešak tretji, Culk pa šesti. Pri mlajših pionirjih B je prav tako ekipno zmagala ekipa iz naše občine, med posamezniki je zmagal Vaš, drugi pa je bil Ahčan, oba iz Žalca.
Skupaj je na krosu nastopilo več kot tisoč udeležencev iz 47 slovenskih občin.
Tekst in foto: TONE TAVČAR
Odlična Mira Grobelnik
v__________________________J
Mira Grobelnik, doma iz Pon-graca v KS Griže, je odlična ke-gljavka in že vrsto let nastopa za ekipo EMA iz Celja, svojo pot kot mladinka pa je začela pri KK Hmezad v Žalcu. Največji uspeh pa je dosegla prav pred dnevi na Dunaju. Ekipa Ema iz Celja je nastopila na svetovnem ekipnem tekmovanju in tudi zmagala — postala je svetovni prvak. K temu velikemu naslovu celjskega kegljanja pa je veliko prispevala tudi Mira Grobelnik. Med Celjankami je bila z 857 podrtimi keglji najboljša, med posameznicami pa na petem mestu, kar je do sedaj njen največji uspeh v kegljanju. Ko so se tisto nedeljo vrnile z avtobusom v Celje in ko smo jo vprašali o vtisih iz finala svetovnega ekipnega prvenstva, se je samo smehljala in dejala, da ne more verjeti, da so svetovne prvakinje. V finalu so kegljavke Ema na-
stopile letos že petič, tega, da bi prav letos osvojile naslov svetovnih prvakinj, nihče ni pričakoval. Ekipi Ema, predvsem pa Miri Grobelnik, v imenu našegu časopisa in v imenu bralcev iskrene čestitke
TONE TAVČAR
Ludvik Lampret
V spomin____________________
Pred dnevi smo se na žalskem pokopališču poslovili od enega med organizatorji in ustanovitelji kegljanja v Žalcu Ludvika Lampreta.
Klonil je, star komaj šestinšestdeset let, po navidez nenevarni bolezni, zaradi katere se je pred leti invalidsko upokojil. Marsikateri športnik, posebej kegljači, ne morejo verjeti, da na kegljaških stezah v Žalcu in širom Slovenije ne bo več organizatorja in natančnega zveznega kegljaškega sodnika. Klonil je poln načrtov in stremljenj za napredek kegljanja v Žalcu, saj je bil od ustanovitve gonilna sila kegljaškega kluba Hmezad Žalec.
Ludvik pa je poleg kegljanja sodeloval tudi pri strelcih in Avto moto športu v Žalcu. Skrat-
ka, bil je poleg odgovorne službe na oddelku oziroma sekretariatu za ljudsko obrambo vsestransko aktiven športni delavec, za katerim bo zlasti v kegljanju nastala velika vrzel.
V mozaiku žalskega športa pa bo ime Ludvika Lampreta imelo svoje častno mesto. y
Zmaga in poraz
Minulo nedeljo se je pričelo tekmovanje v slovenski odbojkarski ligi. Iz naše občine nastopata letos dve ekipi, in sicer ekipa TVD Partizana Šempeter in TVD Partizana Braslovče. Že v prejšnji številki smo poročali o pripravah, se-
daj pa lahko zapišemo, da so v prvem kolu Šempetrčani doma gostili ekipo Izole in jo gladko premagali (3:0), Braslovčani pa so gostovali v Mariboru in srečanje proti ekipi Stavbarja ml. izgubili s 3:1.	T. TAVČAR
ZARJA ZA VARSTVO OKOLJA
ZABOJNIK ZA SMETI 500, 700, 900 LITROV
KOŠI ZA ODPADKE
Zabojnik je namenjen zbiranju smeti in odpadkov v stanovanjskih naseljih, šolah, trgovskih hišah itd. Manipuliranje z njim je enostavno. Je na štirih kolesih in ga zlahka premikamo. Dve kolesi imata vgrajeno zavoro.
Odpiramo ga s pritiskom noge na vzvod. Ker je pokrov lahek, ga lahko odpre tudi
Zabojnik je narejen iz HOP profilov in pločevine 1,5 mm. Je vroče cinkan. Pokrov je narejen v dveh izvedbah: iz pločevine — barvan
iz poliestra
ZARJA
PETROVČE
BIROTEHNIKA
GRADIŠNIK & JUTERŠEK
Žalec, Ivanke Uranjek 6 tel.: 712-190
SERVISIRANJE
•	vseh vrst pisalnih in računskih strojev
•	registrskih blagajn
9 fotokopirne tehnike
Se priporoča!
Ženski, ki bi nudila hišno po: moč, dam brezplačno stanovanje v Žalcu. Naslov v uredništvu.
DANE KLANDER
Domžale
IZDELAVA IN MONTAŽA PLASTIČNIH ROLET TER ŽALUZIJ
Informacija in prodaja na tel.: (063) 27-225
------------------------------*
V Gotovljah ni bilo kozlovske sodbe
V preteklem mesecu so v Gotovljah potovali dopisi in ugovori nanje od enega naslova na drugega. V tej papirni vojni bi bilo napak iskati grešnega kozla. Prav pa je, da poiščemo moralni nauk ali pouk, ki ga vsa štorija ima.
Poglejmo, kako se je jed kuhala! 20. 8. 1989 je komite za SLO in DS poslal skupščini KS Gotovlje »prepis«, kjer ji predlaga, naj predčasno odpokliče predsednika sveta KS Stanka Dolarja in mu istočasno izreče nezaupnico (pisano z velikim N). Glavni razlog: Nevestno in neodgovorno vedenje do področja SLO in DS, malomarno vedenje kot predsednika sveta KS, saj med drugim posredno odobrava pijančevanje in ostalo nedostojno vedenje krajevne mladine. Na ta bogve kolikokrat razmnoženi prepis so poslali svoj ugovor mladinci. V ugovoru je bilo izraženo mnenje, da komite krši svoje pristojnosti. Bilo pa je čutiti tudi užaljenost in nepoznavanje dela 00 ZSMS Gotovlje (ki so v letošnjem letu gostili in organizirali pogovor z Igorjem Bavčarjem. s predstavniki mladinskega tiska — Katedra, Valter). Mladi pa so prav v duhu slovenske pomladi opozorili za spakedravščino, v kateri so velikokrat napisani uradni dopisi. Tako je jed počasi pričenjala vreti. Popra in vroče paprike so zopet dodali na ko-
miteju za SLO in DS, ki so poslali odgovor na ugovor predsedstva OO ZSMS Gotovlje. Odgovor bi lahko ocenili kot prosti spis o delovanju (divjanju) mladih, ki bi lahko imel literarno vrednost, če ne bi bil še slabši, posebno glede slovničnih in pravopisnih napak. V dopisu starejši poučujejo mlajše, naj tudi oni med seboj govorijo »gotoveljščino« in da je zato upravičeno. da je komite za SLO in DS uvedel »gotoveljščino« kot nov slovenski knjižni jezik. Ko je pikantna para kipeče jedi že vse pekla v nosnice in je predsednik skupščine KS sklical razširjeno sejo je prispel še četrti dopis, t. i. »pojasnilo« od predsedstva 00 ZSMS.
Če poskušamo v duhu stavka, da bolj boli neresnica kot resnica (kot so mladi zapisali v tem pojasnilu), odkriti neizogibno dejstvo, je le-to pred nami kot na dlani: nestrokovnost.
Res je, da ne vem, komu vse naj gre hvala za to, da »kozlovske sodbe« v Gotovljah ni bilo. Delegati so zaenkrat dovolj razsodni in osveščeni, da so zavrnili predlog komiteja kot neutemeljen. Še en dokaz torej, kako lahko kraju primerno teče nastajanje demokratične skupščine, nekega ljudskega parlamenta (na tej najbolj lokalni ravni), kjer se bodo ljudje znali dogovoriti v svoje dobro in v dobro širše
Na celjskem pokopališču so se minulo sredo številni Celjani, Polzelani ter prijatelji in sorodniki poslovili od dr. Ervina Mejaka.
V 91. letu je po krajši bolezni umrl, na njegovo željo pa so ga pokopali v Celju, čeprav je zadnjih deset let svojega življenja prebil na Polzeli.
Dr. Ervin Mejak se je rodil v Slovenski Bistrici, se s starši kot otrok preselil v Celje, kjer je končal gimnazijo, ki mu je poleg izobrazbe dala tudi osnovo za njegovo nadaljnje družbenopolitično delo. Usmerila ga je v napredne vrste tedanje mlade generacije' Doštudiral je pravo in doktoriral. Kot napreden Slovenec je bil izseljen v Srbijo, tam je kmalu poiskal zvezo s partizani in je v Titovem Užicu za glavni štab prevajal zaplenjene nemške dokumente. Po osvoboditvi se je vrnil v Celje, svoj poklic pa je opravljal kar 48 let. Največ časa je ob poklicu posvetil planinstvu. Napisal je tri knjige, ki jih je posvetil planinam in pa dogodkom, ki so se nizali ob osvobajanju Koroške. Bil je namreč tudi Maistrov borec in tako so se z njegovo smrtjo vrste teh še živečih borcev zopet zredčile.
Ob 90-letnici, ki jo je praznoval letos aprila, je prejel najvišje celjsko priznanje grb mesta Celja, potem ko je v dolgih letih svojega življenja za svoje neutrudno delo prejel tudi številna druga visoka priznanja.
Dr. Ervina Mejaka se bomo kot duhovitega in prijetnega človeka še dolgo spominjali Polzelani, Celjani, pogrešali ga bodo svojci in njegovo omizje, kamor je zahajal enkrat tedensko vse do svoje kratkotrajne bolezni, ki ga je pokopala.
TONE TAVČAR
skupnosti. Za takšno pogovarjanje in odločanje ne potrebujejo nobenih pastirjev in pametnih glav, nobenih sekretarjev in nobenih funkcionarjev. Vsekakor pa gre komiteju pravzaprav zahvala, ker je opozoril predvsem na dvoje :
Najprej na kadrovsko nestrokovnost, ki jo imamo v svojih KS. Ta problem je precej globlji kot izgleda. Pod osnovno strokovnostjo je namreč potrebno razumeti, da se morajo nosilci upravljanja v KS zavedati, da so izbra-
ni, da bodo opravljali določene dejavnosti in da si dejavnosti ne morejo izbirati sami ali pa celo odločati o tistih in v nepreverjenem imenu tistih, ki so jih izbrali. Drugo, kar je vsa ta kuhinja storila, pa je bilo: zgodila se je skupščina. Namreč pod komite za SLO in DS se podpiše predsednik, ki je predsednik tega komiteja za to, ker je tudi sekretar OO ZKS v KS. Pa da ne bi potencirali: zmagal je glas razuma.
Jed torej ni prekipela, pač pa so lonec pravočasno odstavili z ognja. V Gotovljah so še vsi živi, vse hiše so še pokonci, nekaj je bilo le slišati o posameznih odstopih, vendar ne bomo pogrevali tega, kar bodo krajani rešili sami.
V. G.
Vse pogrebne storitve, vključno s kremacijo in ureditvijo dokumentacije
opravlja za vas NON-STOP
IVAN STEBLOVNIK, Parižlje 11/c
Telefon: 721-667, 721-395
Ob boleči izgubi bližnjega nas lahko ponovno pokličete oziroma poiščete na naslovu:
JOŽEF STRAHOVNIK,
POGREBNE USLUGE,
ŽALEC, Vrečarjeva 3, tel.: 712-703.
Na uslugo smo vam ob vsakem času.
Za zaupanje se zahvaljujemo.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
BERTE RANDL
iz Šešč
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje.
Hčerke: Metka, Irena in Tatjana z družinami
Dežurstvo na vodovodu
Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec:
—	od 23. 10. do 30. 10. — Marko Dolinar, Griže 35
—	od 30. 10. do 6. 11. — Vlado Šuper, Vel. Pirešica 5/e
—	od 6. 11. do 13. 11. — Bogdan Pantner, Polzela 209
—	od 13. 11. do 20. 11. — Jakob Olip, Pongrac 21
—	od 20. 11. do 27. 11. — Tone Jager, Prebold 62/a, tel.: 723-097
Opomba: Dežurni se nahaja v DO Komunala Žalec od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate tudi v nabiralnik pri sedežu DO.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ROBERTA KOČEVARJA
iz Dolenje vasi pri Preboldu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje.
Posebna hvala kolektivu Avtoprevoz Šempeter, članom ZŠAM Žalec, govorniku tov. Užmahu in Dobrihi za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob tragični, boleči in nenadomestljivi izgubi našega nadvse dragega sina
DUŠANA TAMŠETA
s Polzele
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so v teh nedoumljivih trenutkih izgube sočustvovali z nami in nam izrekali sožalje ali nam kako drugače stali ob strani.
Njegovi neutolažljivi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice in tašče
ANGELE REDNAK,
roj. Orešnik, iz Ločice pri Polzeli,
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam v teh žalostnih dneh stali ob strani, darovali cvetje, namensko darovali sredstva in izrazili sožalje. Zahvaljujemo se dr. Cukjatiju za pomoč v bolezni, duhovniku za opravljen obred, predstavniku KS za poslovilni govor ter mešanemu pevskemu zboru s Polzele za petje. Zahvaljujemo se tudi kolektivom SIP Šempeter, Hmezad, Računalniškemu centru in Hmezadu Export-Import.
Iskrena hvala!
Žalujoči: Rednakovi in Turnškovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE KOROŠEC
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujemo godbi in pevcem iz Liboj, godbi iz Laškega, govorniku za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: Miri, Milica in Lojze z družinami
V SPOMIN
5. oktobra je minilo žalostno leto, od kar se je ustavilo plemenito srce našega ljubega moža in očeta
FRANCA KOTNIKA
iz Pongraca.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Iz miličnikove beležnice
Prometne nezgode
•	One 15. septembra je ob 14. uri v križišču Kardeljeve ceste v Žalcu izsiljeval voznik kolesa z motorjem Sergej KA1AFATIĆ iz Migojnic prednost vozniku osebnega avtomobila CE 158-561 Antonu LESJAKU, zaradi česar je v trčenju dobil hujše poškodbe in so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico.
•	One 25 septembra so na Mkakni cesti v Gornji vasi našli mrtvega Stanka DEŽELAKA. Ugotovljeno je bito, da je pri vožnji v kolesom padel in se tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl
•	Neprimerna hitrost je botrovala nezgodi, ki se je pripetila 28. septembra ob 8 45 na lokalni cesti v Šentrupertu, v kateri sta bila udeležena voznika os. avtomobila CE 235-989 Nevenka GAŠPER iz Titovega Velenja in s CE 200-840 Dušan LENKO iz Laikove vasi Oba sta se laže poškodovala
•	V Braslovčah se je dne 5 oktobra ob 21. uri pripetila prometna nezgoda, ko je pešec Viktor KUS iz Braslovč nenadoma prečkal vozišče v trenutku, ko je mimo z neprimerno hitrostjo pripeljal voznik os. avtomobila CE 219-335 Marjan KUMER iz Topovdj. V trčenju se je pešec huje poškodoval, tako da so ga odpeljali v bolnišnico
•	Neprimerni? hitrost na mokrem in spolzkem cestišču je botrovala prometni nezgodi v Vinski gori 7 oktobra ob 17. uri. Voznica os. avtomobila KN 576-35 Karolina KUZMAN iz Ljubljane je zaradi tega zapeljala s cestišča, vendar se ni poškodovala, zaradi nepnimeme hitrosti pa se bo srečala s sodnikom za prekrške.
Kazniva dejanja
•	Osumljeni J. M je 31 avgusta iz skladišča mehanične delavnice SOZD Hmezad. Kmetijstvo Žalec ukradel zračni kompresor, vreden 25 milijonov, za kar se bo moral zagovarjati pred sodrakom. Predmet so mu miličniki zasegli.
•	Neznani storilec je v času od 11. do 17. septembra v Studencih na gozdni parceli DE Gozdarstvo Polzela posekali smreki, s čimer je povzročil za okoli 14 milijonov dinarjev škode IMKčnikii sä prizadevajo, da bi storilca odkrili.
•	Žalosten je bi Rado TROBINA iz Orove vasi. lastnik nasada jablan, ko je 19. septembra ugotovi, da mu je nekdo jabofca že obral. Miičmki si prizadevajo, da bi storilca odkrili m mu odvzet «poceni- ozimico
•	Kljub temu da je poletna vročina že minia, pa je velica žeja premagala neznanega storilca, da je v noči na 4 september preplezal ograjo skladišča Mene Celje v Žalcu in se zatožil s 50 steklenicami piva
•	Dan 14. september si bodo lastniki osebnih avtomobilov Damjan PIRŠ, Roman PRISTOVNIK il V* ŽAGAR gotovo zapomnil, saj so vsi trije pustili odklenjene svoje jeklene konjičke s kontaktnimi ključi vred. Nemalo so bili presenečeni. ko jih ob vrnitvi ni bio več. saj se je tega dne vrnjenemu M. S. zahotelo vožnje, tako da se je izpred gostišča Štorman najprej odpeljal z enim od njih. Ko se je z njim obrnil na streho, je vozio zapusti Izpred hotela v Preboldu je nadaljeval vožnjo z drugim, vendar je tudi s tem zapeljal s cestišča in se ustavi na travniku ter vozilo zapusti. Odšel je proti DoHenjp vasi. kjer je naletel na tretji odklenjen avtomobil in z njim nadaljeval vožnja proti Marija Reki. Tudi s tem je zapeljal s cestišča in se prevrni na streho. MAcnéti so storica sicer odkrit, ovadit ga bodo TJT Celje, lastniki omenjenih treh vozi pa bodo gotovo previdnejši pri zaklepanju svojih vozil.
•	Ljubezenski prepriček ir način, kako si je hladi jezo. bo gotovo ostal v spominu B. Ž. na dan 5. september. Razbito steklo na okni) ga bo veljalo okoli 500 teočakov, dogodek pa bo moral pojasnili tudi na sodišču v Celju.
občanov je hotelo do ■ ' so si s skoko
okoljih ne beležijo
O
HRAMLNO KREDfTNA SLUŽBA KMETIJSTVA N GOZDARSTVA ŽALEC a sub. a
Obveščamo vas, da smo urediK vse potrebno za prehod na nov način obrestovan ja hranilnih vlog pri naši hranilnici, ki pomeni za naše varčevalce dodatno prednost pred varčevanjem pri ostalih podobnih inštitucijah.
Obresti za hranilne vloge na vpogled bomo odslej dalje pripisovali na hranilne knjige že od 1. novembra dalje (in ne s 15,-im kot doslej). Od tega dneva dalje vam bomo torej obračunavali obresti od glavnice, povečane za znesek obresti od preteklega meseca. Tako izračunane obresti boste lahko dvignili od 18. v mesecu dalje. Od 1. do 18. v mesecu pa vam bomo seveda obračunavali obresti po zgoraj navedenem principu.
Nov način obračunavanja obresti za hranilne vloge na vpogled predstavlja z ostalimi prednostmi (mesečni pripis obresti, možnost dviga hranilne vloge pri poslovnih enotah Ljubljanske banke. 100 %-na revalorizacija hranilnih vlog in jamstvo republike za izplačilo Hr «liane vloge) najugodnejšo varianto dinarskega varčevanja.
Obveščamo vas tudi, da je poslovna enota v Žalcu od 1. oktobra odprta tudi ob sobotah od 7.30 do 10.30. Sicer pa bo v dopoldanskem času ta poslovna enota odprta od 7. do 12. ure neprekinjeno, brez dosedanjega odmora za malico.
PREDOLGO! POSTANITE NAŠ VAR-REALNO VREDNOST SVOJIH
ČEVALEC IN PRIHRANKOV
SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC
ZIMA JE PRED VRATI — TREBA SE BO TOPLEJE OBLEČI!
Savinjski magazin Žalec je mislil na vas.
Obiščite tekstilne oddelke:
v Blagovnici Savinjka, Blagovnici Šempeter, Blagovnici Polzela in Blagovnici Prebold
X\ \8 /
— ' ’’.,
P*
NOVO!
Ekspres izdelava vseh vrst ključev
URARSTVO — POLAJŽER
Šlandrov trg 19 Žalec
—	prodaja ur
—	velika izbira pasov za ure
—	popravila vseh vrst ur


ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
Tradicija
treh
generacij
predelava starega zlata
izdelava po naročilu graviranje odkup starega zlata
SERVIS ZA IZOLACIJF Tel. : (062) 305-150
VIKTOR PAJEK
VAM SKRINJA TOČI, ROSI, LEDENI, SE NE IZKLAPLJA? Pokličite servis za izolacije !
Tel.: (062) 305-150, 413-606
Generalno popravljamo in obnavljamo ohišja zamrzovalnikov. Tudi če se vašemu aparatu življenjska doba izteka, ga bomo usposobili, da bo deloval kot nov.
Prihranite 50 % elektrike!
Za opravljeno delo dobite garancijo!
TDO NAMA
TOZD VELEBLAGOVNICA Žalec
objavlja dodatni natečaj za oddajo
POSLOVNO PRODAJNIH PROSTOROV V I. ETAŽI PRODAJNEGA CENTRA NAMA LEVEC
zaradi velikega interesa so s tem natečajem dodatno na razpolago 3 lokali v velikosti od 30 do 45 m2
Vse interesente vabimo, da dvignejo natečajne pogoje na naslovu NAMA Žalec, Titov trg 2, ali po telefonu 711-440
Natečaj velja do 4. 11. 1989 oz. do oddaje vseh dodatnih prostorov.
nama
Pričakujemo vas s pestro izbiro
•	metrskega blaga in zimskih oblačil za vso družino
•	modnih, elegantnih in toplih ženskih plaščev in kostimov
v LEVCU !
Zaradi preurejanja prve etaže se je oddelek tekstila preusmeril v ponudbo metrskega blaga in cenejših oblačil
F0T0KR0NIKA
Elektrotehna Ljubljana je na Šlandrovem trgu v Žalcu odkupila objekt v katerem bo prodajno servisni center računalniške opreme VICTOR, tiskalnikov NEK in FUJITCU, telefaksov PANASONIC te grafične opreme CALCOMP. Elektrotehna in Mikropis, ki opravlja servisno dejavnost programov v Sloveniji, skrbi pa tudi za razvoj programske in procesne opreme, bosta ustanovila mešano podjetje. V lepo obnovljenem objektu, v katerem bodo prodajno servisni center odprli sredi novembra, boste zagotovo našli marsikaj zanimivega predvsem pa koristnega za sodobno poslovanje.	jk
Občinska gasilska zveza je za mesec požarne varnosti sprejela obsežen program nalog, med katerimi so še zlasti izpostavili ocenjevanje požarne varnosti, preverjanje usposobljenosti društev, vzgojo kadrov in skrb za podmladek. Odprli so vrata gasilnih domov in povabili na obisk zlasti najmlajše iz vrtcev in osnovnih šol. V osnovni šoli Petrovče pa so ustanovili društvo Mladi gasilec. Razpisali so tudi natečaj likovnih del, najuspešnejše pa bodo nagradili.	jk
/©	ljubljanska banka
	Pravi naslov
	za denarne zadeve
TEKOČI RAČUN, katerega začetki uvajanja segajo v Sloveniji v leto 1975, se je vedno bolj uveljavljal in postal osnovni poslovni račun občana.
V LJUBLJANSKI BANKI je odprtih že preko 550.000 tekočih računov, od tega v SR Sloveniji 360.000. To pomeni, da že vsak peti državljan SR Slovenije uporablja tekoči račun. V LB Splošni banki Celje imamo odprtih že 30.000 tekočih računov, še vedno pa beležimo velik porast njihovega odpiranja. Tako je bilo samo v zadnjih treh mesecih odprtih skoraj 4.000 novih. Posledica takega uveljavljanja tekočih računov je tudi velik porast uporabljenih čekov, saj v naši banki izdamo dnevno okoli 15.000 čekovnih blanketov.
XXX
Zaradi omenjenega se je LB Splošna banka Celje po daljših pripravah odločila, da bo začela uvajati nove čeke, s katerih je mogoče strojno odčitati podatke.
Z novo tehnologijo bo banki uspelo zmanjšati število delavcev in skrajšati rok knjiženja prispelih čekov. Čeki so le nekoliko spremenjeni, sicer pa delovni postopki ostajajo enaki. Več novosti bo prinesla bančna kartica, ki bo zamenjala dosedanjo čekovno kartico. Namenjena bo identifikaciji imetnika tekočega računa, z njo bo mogoče že kmalu dvigovati denar s prvega bankomata tudi v Celju, ali jo uporabljati za poizvedbe o stanju na samopostrežnih informativnih mestih.
ZA DAN VARČEVANJA ISKRENO ČESTITAMO VSEM NAŠIM VARČEVALCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM

BL/IGOVNICR
Žalec, Ilirska Bistrica
vas vabi od d. oktobra dalje vsako nedeljo od 8.-13. ure na
SEJEM
RABLJENIH
AVTOMOBILOV
in
na parkirnem prostoru BLAGOVNICE AGRINA