Kako nastanejo potresi. Nič slrašnejšega menda ni na svetu kot so potresi. Da se zaziblje zemlja, ki jo smatramo kot nekaj tako mogočnega in stalnega, nas navdaja z največjo grozo. Dolgo časa so ljudje ugibali, kje da so vzroki za potrese. Danes to ni več tajna. Imamo razlago za vsako vrsto potresov. Dajmo si'jo ogledatil Znano vam je iz Šole, da je zemeljska skorja, na kateri prebivamo, pravzaprav samo razmeroma zelo tanka lupina na ognjenem zemeljskem jedru. Radi doslej še nepojasnjenih vzrokov se včasi vzburka ta ognjeno-tekoča snov na enem ali drugem mestu in sili na dan. Pojavi se v ognjeniMh, kjer že najde pripraven izhod; mnogokrat pa tudi siloma razdre kje zemeljsko površino. Jasno je, da se okoli takega izbruha potrese zemeljska površina, ker je podzemeljska moč zelo velika. Močnejši izbruhi zemeljskega jedra se čutijo dalje na okrog kot slabejši. V našem listu ste mogli pred kratkim čitati, da je zopet začel delovati v Sundskem prelivu (jugovzhodna Azija) na otoku Krakatau nahajajoči se ognjenik, ki je ugonobil leta 1883 nad 30.000 ljudi. Pri vsakem močnejšem izbruhu se tam strese zemlja, kar zadaja ljudem velik strah. Takšni potresi se zovejo »ognjeniški« potresi. Druga VTsta potresov nastane zlasti na kraškem svetu. Voda razkraja v zemlji apnenec in tvori polagoma podzemeljske votline, ki se lahko zrušijo, pri čemer se seveda tudi potrese zemeljska površina. Pred le\j so se pojavili taki potresi na dalmatinski obali. Najbrže so se zrušile tam pod vplivom raorskih valov take votline, kar je povzročilo potrese. Najčešči in lahko tudi najnevarnejši potresi pa nastanejo vsled ohlajanja zemeljskega jedra. Vroče zemeljsko jedro se namreč polagoma ohlaja na površini, in zato skrčuje. Že trdna vnanja zemeljska skorja se hoče prilagoditi zmanjšanemu jedru, zato v njej začne pokati. Skupine zemeljske plasti se dvignejo, druge stopijo na njihovo mesto, globine se otvar jajo, druge zapirajo, nastanejo hipne izpremembe na zemeljski površini, ki morejo preobraziti cele pokrajine. Pri tem se tudi zemlja okoli tistih točk več ali pa manj potrese. To so takozvani »tektonični« potresi. Mnogo jih je, a večine njih niti ne čutimo. Kadar so pa sunki močnejši, je škoda na zemeljski površini lahko znatna. Posebni aparati — potresomeri — zaznamujejo, kdaj je bil poties, kako močen je bil in koliko je bil oddaljen od opazovališča. Tako večje opazovaliiče ima mo n. pr. v Ljubljani. Po takih opazovanjih so dogaali, kje se pojavljajo potresi na zemlji najrajši. V tem listu ste gotovo že večkrat čitali, da je na Japonskem vsak čas potres, ki je tam že napravil ogromao škode in je zahteval nebroj človeških žrtev. Na leto ni tam nič manj kot kakih 500 potresov. Japonci niorajo prebivati v lesenih in gibljrvih hišicah, drugače so vedno v nevarnosti, da se jim zruši strop nad glavo. Takim hišicam potres sicer ne more kaj posebnega škodovati, kajti če se tudi podre, jo je lahko zopet postaviti. Ali druga nevarnost je tu! Ko pade taka hišica radi potresa, se kaj lahko vname na kakem odprtem ognju. Potem pa je v plamenu v kratkih urah celo mesto in ni je sile, ki bi pogasila tak požar, osobito ako še piha veter. V naših krajih ni rnnogo potresov. Starejši ljudje se še spomnijo na potres, ki je porušil velik del Ljubljane. Potresna črta gre nekako od Dunaja preko Zagreba na Trst, ali zdaj je že dolgo mir in prosimo Boga, da tako tudi ostane!