116
Politične  atvari.
Hudi vetrovi po deželnih zborih.
Navadno se nobena veča dogodba nenadoma ne pripeti, ampak se kolikor toliko časa pripravlja. Tudi premembe po državah se ne vrš6 kar čez noč, ampak različna znamenja gredo pred njimi, jih napovedujejo. Kakor se pred hudo nevihto vzdigne v kakem kraju veter ali zabuhlo bobnenje, tako se tudi pred političnimi prekuci čujejo nemirni glasovi iz raznih krajev.
Da sistema, ki že nekoliko let vlada v Avstriji, ni vstvarjena za veke, ampak da mora v kratkem pasti, to je zdaj pač vsakemu jasno, znamenja za to se čedalje gosteje prikazujejo.
Ustavne države najmočnejši stebri imajo biti deželni zbori. Al ravno ker imajo biti taki, je tudi državi skrbeti na vso moč zato, da ne oslabe, kajti nasledek oslabljenja zborov bi moralo biti oslabljenje države same. Sistem sedanji pa slabi deželne zbore in jih je že izdatno oškodoval, zato mora pasti. Da že pada, o tem so znamenja pokazala se po več deželnih zborih.
Najprvo je počilo v Tirolskem deželnem zboru. Večina je namreč, razžaljena po postopanji ministra St remaverja, ki je za hrbtom deželnega zbora in ne ozirajoč se na pravice dežele dovolil na Tirolskem naseljenim protestantom osnovati si lastne cerkvene  ali
verske občine. Po neki deželni postavi, po cesarju potrjeni, ne sme se nobena taka občina osnovati brez dovoljenja deželnega zbora. Al minister Stremaver se za to postavo ni brigal in s tem segel v pravice deželnega zbora ter ga razžalil. Zavoljo tega je večina s protestom popustila zbornico in zbor se je sklenil.
V Dalmatinskem zboru je bilo povod velikemu in pomenljivemu ropotu nekaj druzega, kar pa je zopet le sad sedanje sisteme. Zbornica se je namreč spodti-kala nad predsednikom Ljub i so, očitaje mu, da je pri železnicah Dalmatinskih vtaknil 35.000 gold. v svoj žep, in da ta dobiček ni pošten. Ljubiša je moral pobegniti iz dvorane in zbora je konec, ker so poslanci izrekli, da jih ne bo v zbor, dokler bo hotel Ljubiša predsedovati.    Tedaj tudi ta zbor ne deluje.
Predarelski zbor je dal iz sebe drugo ne manj odločno manifestacijo zoper sedanjo sistemo, namreč sprejel je po deželnem odboru mu podani načrt posebne šolske postave, obrnjene zoper šole po sedanji sistemi vstvarjene. Temu zboru se tedaj potrebno zdi napraviti zoper dereče valove sedanjega liberalizma jez, za ka-rim bi bila mladina katoliška v zatišji, v varnosti. Katoliški stariši morajo tedaj sami na noge stopiti zoper sedanje šole, napravljene in vredjene po sistemi, da varujejo svoje otroke okuženja in jih morejo odgojiti v tistem duhu, v katerem so odgojeni sami, namreč v duhu vere katoliške. Sistema biti bi morala streha, ki naj brani državljane vseh nezgod ; slabo pa, če se morajo državljani bati, da bi se ta streha sama ne podrla na-nje, in če se skušajo proti temu z lastnimi napravami zavarovati.
Nekoliko drugačna, če tudi ne manj pomenljiva znamenja sta se pokazala v Kranjskem in Stajar-skem deželnem zboru. V Kranjskem namreč je dr. Bleiweis po pravici obdolžil sedanjo sistemo, in pa dualizem, krivde slabega stanja v gospodarskem in vsacem obziru. Dokazal je, da vsled dualizma zadevajo posamezne dežele neprimerno veči stroški, ker je uprava zel6 zel6 draga; upravni stroški se utegnejo zmanjšati in blagostanje med narode povrniti pa edino le po pre-stroji sedanje sisteme v federalizem. — Skoro enako je poslanec Herman šel sedanji sistemi za kožo dokazo-vaje po številkah, da dežela Stajarska materijelno vedno slabi in hira in da to bolezen, ki se je lotila kolikor toliko vsake dežele, more ustaviti le federalizem, vse druge poskušnje so in bodo zastonj.
Tudi po druzih deželnih zborih in skupščinah se prikazujejo znamenja, ki zamorejo ne le vražnemu, ampak vsakemu človeku sploh vriniti prepričanje , da je sedanja sistema na vseh straneh se tako omajala, da vse podpiranje ne bo nič pomagalo, ampak da se bo prav kmalu zgrudila in potegnila za saboone, ki se trudijo z vso svojo umetnostjo, da bi jo, kolikor časa se da, pokonci obdržali. Znamenja se prikazujejo, ali pomenijo že „Mane, Tekel, Farsin?"
117